na Črt zaŠ Čite in reŠevanja ob potresu

OBČINA LOG - DRAGOMER

NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU

Verzija 2.0 - osnutek Organ Datum Podpis

Izdelal Občina Log - Dragomer September 2015

Obravnaval Štab CZ Občine Log - Dragomer _____________

Miran Stanovnik

Sprejel Župan Občine Log - Dragomer _____________

Miran Stanovnik

Skrbnik Občina Log - Dragomer,

sodelavec za ZiR

_____________

Domen Rozman

OBČINSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU verzija 2.0

OBČINA LOG - DRAGOMER 1

KAZALO

1. POTRES ................................................................................................................................................................... 3

1.1 UVOD ................................................................................................................................................................ 3 1.2 SPLOŠNO O POTRESU ......................................................................................................................................... 3 1.3 POTRESNA NEVARNOST V OBČINI LOG - DRAGOMER ........................................................................................ 4 1.4 OGROŽENI PREBIVALCI, PREMOŽENJE IN KULTURNA DEDIŠČINA ....................................................................... 7 1.5 VERJETNOST NASTANKA VERIŽNE NESREČE ..................................................................................................... 9 1.6 UKREPI ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC POTRESA .................................................................................................... 9

2. OBSEG NAČRTOVANJA.................................................................................................................................... 10

2.1 TEMELJNE RAVNI NAČRTOVANJA .................................................................................................................... 10 2.2 NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ....................................................................................................... 11

3. KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMO ČI OB POTRESU ............................................................... 13

3.1 TEMELJNE PODMENE NAČRTA ......................................................................................................................... 13 3.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE IN REŠEVANJA ...................................................................................................... 13

3.2.1 Koncept odziva ob potresu ....................................................................................................................... 13 3.3 UPORABA NAČRTA .......................................................................................................................................... 15

4. POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI .. ............................................................... 16

4.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG ...................................................... 16 4.1.1 Občinski organi ........................................................................................................................................ 16 4.1.2 Sile za zaščito in reševanje ....................................................................................................................... 16 4.1.3 Občinska komisija .................................................................................................................................... 17

4.2 MATERIALNO-TEHNIČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA ........................................................................... 17 4.3 PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA ................................................................................................................ 17

5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE ..................................................................................... 18

5.1 OPAZOVANJE POTRESNE AKTIVNOSTI ............................................................................................................. 18 5.2 OBVEŠČANJE O POTRESU ................................................................................................................................ 19

5.2.1 Obveščanje pristojnih organov in služb ................................................................................................... 19 5.2.2 Obveščanje prebivalstva .......................................................................................................................... 20 5.2.3 Obveščanje širše javnosti ......................................................................................................................... 20

6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV .................................................................................................................. 21

6.1 AKTIVIRANJE ORGANOV VODENJA, STROKOVNIH SLUŽB IN KOMISIJ ............................................................... 21 6.2 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE ............................................................................. 22 6.3 ZAGOTAVLJANJE POMOČI V MATERIALNIH IN FINAN ČNIH SREDSTVIH ............................................................. 23

7. UPRAVLJANJE IN VODENJE ........................................................................................................................... 25

7.1 ORGANI IN NJIHOVE NALOGE .......................................................................................................................... 25 7.2 OPERATIVNO VODENJE ................................................................................................................................... 28 7.3 ORGANIZACIJA ZVEZ ....................................................................................................................................... 29

8. UKREPI IN NALOGE ZAŠ ČITE, REŠEVANJA IN POMO ČI ...................................................................... 30

8.1 UKREPI ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ........................................................................................................ 30 8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi ........................................................................................... 31 8.1.2 Evakuacija ogroženih prebivalcev ........................................................................................................... 34 8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev ............................................................................................... 35 8.1.4 Radiološka, kemijska in biološka zaščita ................................................................................................. 37 8.1.5 Zaščita kulturne dediščine ........................................................................................................................ 38

8.2 NALOGE ZAŠČITE REŠEVANJA IN POMOČI ........................................................................................................ 39 8.2.1 Prva pomoč in nujna medicinska pomoč .................................................................................................. 39 8.2.2 Psihološka pomoč .................................................................................................................................... 40 8.2.3 Identifikacija mrtvih ................................................................................................................................. 41 8.2.4 Prva veterinarska pomoč .......................................................................................................................... 42 8.2.5 Reševanje iz ruševin................................................................................................................................. 44 8.2.6 Gašenje in reševanje ob požarih ............................................................................................................... 46 8.2.7 Iskanje pogrešanih oseb ........................................................................................................................... 47



8.2.8 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ........................................................................................... 47

9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠ ČITA ................................................................................................................. 48

10. OCENJEVANJE ŠKODE ................................................................................................................................ 50

11. RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV .......................................................................................................... 51

11.1 POMEN POJMOV .............................................................................................................................................. 51 11.2 RAZLAGA OKRAJŠAV ...................................................................................................................................... 52

12. SEZNAM PRILOG IN DODATKOV ............................................................................................................. 53

12.1 PRILOGE ......................................................................................................................................................... 53 12.2 DODATKI ........................................................................................................................................................ 54



1. POTRES 1.1 Uvod Načrt zaščite in reševanja ob potresu Občine Log - Dragomer je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06-UPB1 in 97/10), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, 24/12), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. I. RS st. 92/07, 54/09 in 23/11), Državnega načrta zaščite in reševanja ob potresu, Verzija 3.0, Regijskega načrta zaščite in reševanja ob potresu za območje Ljubljanske regije, Verzija 3.0, temelječa na podlagi državne ocene ogroženosti ob potresu, ki je bila izdelana 17.6.2013 in regijske ocene ogroženosti št. 846- 01-01/00 z dne 12.01.2001 in zadnjimi popravki v januarju 2015 ter na podlagi izkušenj in spoznanj iz državne vaje »POTRES 2012«. Načrt temelji na podlagi ocene ogroženosti Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: občina) in je konceptualno in vsebinsko usklajen z regijskim načrtom zaščite in reševanja ob potresu na območju ljubljanske regije, verzija 3.0, sprejet 2015, ki ga je pripravila Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Ljubljana. Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu verzija 2.0 je uskladitev Občinskega načrta zaščite in reševanja ob potresu verzija 1.0 iz leta 2009 s trenutno veljavnimi, zgoraj navedenimi, dokumenti na področju Zaščite in reševanja ob potresu. 1.2 Splošno o potresu Potres je naravni pojav, ko v Zemljini notranjosti pride do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti, pri čemer se sproščena energija razširja v obliki seizmičnega valovanja. Ko potresno valovanje doseže površje z zadostno energijo, da povzroči neželene posledice na ljudi, objekte ali naravo, govorimo o potresu kot o naravni nesreči. Potres je eden izmed pojavov v naravi, ki ga ne moremo nadzorovati, lahko pa ga zelo dobro merimo. Potresa ne moremo napovedati, ni mogoče vnaprej oceniti njegovega obsega, moči in škode, ki jo bo povzročil, predvidimo lahko le območja, na katerih se lahko pojavi. Lahko ocenimo največjo magnitudo, ki jo z določeno verjetnostjo pričakujemo, in obseg škode, ki bi jo potres na neki lokaciji lahko povzročil. V primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami, ki so povezane z meteorološkimi procesi in jih lahko v blažji ali hujši obliki pričakujemo (poplave, suša, vetrovi, žled), ima potres zaradi nenadnosti pojava in drugačnih posledic veliko hujši vpliv na vsakdanje življenje. Navadno je število žrtev večje, saj ni očitnih znakov, da bi ljudem vnaprej napovedali potres in jim omogočili umik na varno. Večja je tudi škoda, saj je zaradi obsega porušenih objektov proces obnove po potresu poškodovanega območja dražji, vzpostavitev normalnih razmer v gospodarstvu pa traja dlje kot pri drugih naravnih nesrečah.



1.3 Potresna nevarnost v Ob čini Log - Dragomer Poznavanje potresne zgodovine ter geologije in tektonike ozemlja je podlaga za ocenjevanje potresne nevarnosti na območju občine Log - Dragomer. Karta potresne nevarnosti je sestavni del predpisov o potresno odporni gradnji in so poleg podatkov o ogroženih (prebivalci, gradbeni objekti, kulturni spomeniki, proizvodnja ipd.) in njihovi potresni ranljivosti tudi osnovni podatek za ocene potresne ogroženosti, na katerih temeljijo ukrepi civilne zaščite. Potresna mikrorajonizacija Občine Log - Dragomer je pravzaprav zelo podobna, skoraj identična mikrorajonizaciji južnega in zahodnega dela območja Mestne občine Ljubljana. Mikrorajonizacija temelji na razdelitvi tal, upoštevajoč klasifikacijo po Evrokod 8. Ta predvideva razdelitev tipov tal glede na njihove geomehanske lastnosti, predvsem glede na hitrost strižnega valovanja v vrhnjih 30 m tal. Ker so neposredni podatki o strižnih hitrostih na območju Občine Log - Dragomer zelo redki oziroma sploh niso na voljo, so v tem dokumentu uporabljeni parametri za primerljive tipe tal iz raziskav drugih območij in iz njih posredno izračunali želene parametre. Tla smo klasificirali na podlagi geološke karte OGK 100. Območje občine Log – Dragomer je najbolj gosto poseljeno severno od regionalne ceste in avtoceste, tla na tem območju proti poljansko - vrhniškim geološkim skladom pa večinoma prehajajo v trdnejše sedimente (gosta poseljenost ob hribovitem delu območja celotne občine). Kot že omenjeno, avtocesta predstavlja mejo med mehkimi barskimi sedimenti in kompaktnimi glineno meljastimi plastmi (ilovica), ki ob vznožjih hribov prehajajo v sedimentne kamnine. Le redke predele območja severno od avtoceste zastopajo mehke plasti zemljin. Po definiciji (po EC8) elastičnega spektra odziva in določitvi projektnega pospeška tal pomembno vlogo igra faktor, ki določa tip tal. Tla severno od avtoceste spadajo v tip C.

Slika 1: Kartirana geološka sestava tal na območju občine Log-Dragomer (OGK, Kranj 1968)

Iz slike 1 je razvidno, da večji del območja gradijo jezerski in barski sedimenti, ki predstavljajo tipična barjanska tla. Regionalna cesta in avtocesta predstavljata neke vrste mejo med tipičnimi barjanskimi tlemi in severnim delom, ki ga predstavljajo bolj kompaktne zemljine s prehodom v kamninsko osnovo. Severno od obeh cest se pojavljajo bolj kompaktne glineno meljaste plasti (ilovica), ki ob vznožjih hribov prehajajo v sedimentne kamnine kot so glinasti skrilavci alevroliti, peščenjak in konglomerat permokarbonske starosti. Na izdankih, ki segajo v kotlino se pojavljajo tudi laporni apnenec, dolomit, peščen skrilavec in oolitni apnenec (skit).



Osnutek evropske makroseizmične lestvice je nastal leta 1992 na evropski seizmološki komisiji in je bila kasneje dopolnjevana. V Sloveniji se lestvica EMS uporablja od leta 1995. EMS upošteva nove načine gradnje, nove materiale, ki jih uporabljajo v gradbeništvu in natančneje določa učinke potresov na visoke zgradbe. Ta lestvica ni namenjena samo seizmologom, ampak tudi gradbenikom. Opis posameznih stopenj je podoben kot pri MCS in MSK lestvici.

Slika 2: Prikaz intenzitete po evropski makroseizmični lestvici (EMS-98)



Potresna mikrorajonizacija je predstavljena s karto pospeška tal (PGA) in je namenjena za uporabo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za potrebe projektiranja ali ko preučujemo potresno varnost že zgrajenega objekta, pa je potrebno natančneje analizirati njegovo lokacijo. Podatke o seizmičnosti mikrolokacij je treba pridobiti pri pristojni inštituciji.

Slika 3: Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal (Lapajne in drugi, 2001)

Slika 4: Prikaz mikrolokacije na karti projektnega pospeška tal za občino Log - Dragomer

Iz slik 3 in 4 je razvidno, da znaša projektni pospešek tal na območju občine Log - Dragomer ag=0,225g. V delitvi ozemlja Slovenije na seizmogena območja se področje občine Log - Dragomer uvršča v območje, kjer se lahko pojavi potres z 8 stopnjo po EMS, kar pomeni, da bi v primeru potresa z večjo intenziteto lahko prišlo tudi do mrtvih, ranjenih, velikega števila poškodovanih stavb, prekinjene bi bile komunikacije, velika verjetnost pa je tudi, da pride do verižnih nesreč. Na območju občine Log - Dragomer so šibkejši potresi razmeroma pogosti, vendar pa razen zaznavanja tresenja tal in preplaha ne naredijo materialne škode.



1.4 Ogroženi prebivalci, premoženje in kulturna ded iščina V primeru potresa intenzitete VIII stopnje po EMS lestvici in več bi bilo ogroženo prebivalstvo, živali, premoženje in kulturna dediščina. Demografski podatki in prostorske zna čilnosti

Preglednica 1: Število prebivalcev in stavb s stanovanji v Občini Log – Dragomer Zap.št. Naselja Površina v ha Število stavb

s stanovanji Število prebivalcev

1. DRAGOMER 422 438 1473

2. LUKOVICA PRI BREZOVICI 220 145 512

3. LOG PRI BREZOVICI 463 477 1675

SKUPAJ: 1105 1060 3660

Vir: SURS, Prebivalstvo, naselja, Slovenija, za leto 2013, na dan 1. 10. 2013. Na skupni površini 11 km2 živi 3660 prebivalcev, kar znaša povprečno 332 na km2. V naseljih je povprečje 500 prebivalcev na km2, ponekod v strnjenih naseljih tudi do 800. Na področju občine je 1238 gospodinjstev s povprečno 3 člani (Vir: SURS, stanje na dan 1. 10. 2013). Potresna ranljivost zgradb in drugih infrastrukturn ih objektov Podatki potresne ranljivosti stavb so poleg potresne nevarnosti bistveni za ocenjevanje potresne ogroženosti. Od leta 1965 dalje veljajo predpisi o potresno varni gradnji na potresnih območjih. Stavbe do leta 1964 so praviloma grajene le za prenos vertikalne obtežbe. Ukrepe za povečanje potresne odpornosti stavb so graditelji upoštevali le v krajših obdobjih po rušilnih potresih. Pri oceni ranljivosti stavb se ocenjuje vrsto in kakovost zidov, količino zidov, tlorisno razdelitev zidov, povezanost zidov in druge dejavnike.

Preglednica 2: Popis objektov glede na obdobje gradnje v občini Log – Dragomer Zap.št. Naselja Število stavb

zgrajenih pred 1945

Število stavb zgrajenih od 1946-1970

Število stavb zgrajenih od 1971

1. DRAGOMER 24 128 256

2. LOG 23 101 295

3. LUKOVICA PRI BREZOVICI 17 24 98

SKUPAJ: 64 253 649

Na območju občine ni večjih stanovanjskih naselij in blokov. Prevladujejo enostanovanjske hiše, ki so v nekaterih strnjenih naseljih zelo gosto pozidane. Pomemben dejavnik, ki vpliva na posledice potresa je tudi čas, saj je v dopoldanskem času večina prebivalstva na delovnih mestih in v šolah, popoldan se polnijo stanovanja, ki so v nočnem času polna. Od skupnega števila aktivnih prebivalcev cca 1700, jih je zaposlenih v Ljubljani ali drugih občinah približno 1200. Ocenjujemo, da je občina Log - Dragomer potresno ogrožena, predvidene so večje količine ruševin in v primeru rušilnega potresa bi bilo potrebno zagotoviti čim več tehničnih reševalcev, ki bi hitro prispeli na mesto nesreče. Večja nevarnost se kaže predvsem v predelih s starejšimi stavbami grajenimi pred letom 1965. Hujše posledice za prebivalce lahko pričakujemo tudi v nočnem času, ko ljudi potres preseneti med spanjem. Po izkustvenih ocenah iz Ocene ogroženosti bi bilo približno 70 prebivalcev zasutih in 150 brez strehe. Lahko pričakujemo cca 35 ranjenih in tudi 3 smrtne žrtve.



Po prvih potresnih sunkih bi nastalo tudi cca 385 m3 ruševin na objektih in infrastrukturi. Na teh predpostavkah bi za reševanje v prvih 72. urah potrebovali 78 reševalcev, 4 avtodvigala, 10 kamionov prekucnikov, 7 bagerjev, 4 kompresorje, 4 el. agregate in 20 varilnih in rezalnih aparatov ter drugo orodje. Komunalne naprave - kanalizacija - čistilne naprave Kanalizacijskega sistema ni. Obstajajo posamezni kraki. Greznice so v večini pretočne. Novejša gradnja obsega tudi male čistilne naprave. V teku je izgradnja novega kanalizacijskega sistema. Vodovodno omrežje Glavni vodovodni sistem se napaja iz vrtine - borovniški vršaj preko vrhniškega vodovodnega sistema, kjer je več lokalnih vodovodov, ki so izključeni in jih je mogoče vključiti v največji sili. Zbiralniki so na Verdu in na Logu. Kvaliteta vode je dobra. Uporabljene so alkaten cevi, ki so manj občutljive na tektonske premike na netipičnem barjanskem zemljišču. Težave se pojavljajo s cevmi borovniškega vršaja, posebno na prehodih iz tipičnega na netipično barjansko zemljišče, kjer so velika nihanja in so okvare pogoste. Telekomunikacijsko omrežje Komunikacijski promet bi bil v prvem trenutku po potresu delno moten z možnimi prekinitvami predvsem pa bi bile preobremenjene telefonske in GSM linije, kar bi v prvih urah po potresu oteževalo vodenje, koordinacijo in ustvarjanje pogojev za normalizacijo stanja na področju prometa in zvez. Telekomunikacijski objekti na področju občine so gradbeno izvedeni upoštevajoč visoke stopnje protipotresne zaščite, tako da večjih prekinitev za daljše obdobje ni pričakovati. Cestno omrežje V cestnem prometu se ne pričakuje večjih ovir zaradi porušitev, ker so objekti (mostovi in nadvozi) grajeni po visokih standardih protipotresne gradnje. V primeru plazenja zemljin in brežin bi lahko prišlo do zasutja cest in ulic. Energetsko omrežje V elektroenergetskem sistemu bi zaradi občutljivosti transformatorskih postaj in preklopnega sistema na intenzivne vibracije prišlo do izpadov električne energije. Na električni napeljavi bi prišlo do kratkih stikov, ki bi lahko povzročili požare. Prekinitev dobave električne energije bi imele posledice predvsem na delovanje javnih služb, zavodov, telekomunikacijskega sistema in sredstev javnega informiranja. Plinovodno omrežje Plinovodno omrežje pokriva del občine in se vsako leto dograjuje. Zgrajeno po novejših standardih in poteka prav tako kot vodovod po netipičnem barjanskem zemljišču, ki ni podvrženo večjim deformacijam. V sistemu so na vseh spojnih točkah vgrajena avtomatska zapirala -(podtlak/nadtlak). Kulturna dediš čina V primeru rušilnega potresa pričakujemo, da bo močno poškodovana tudi kulturna dediščina, nekaj stavb, ki so pod spomeniškim varstvom ter sakralni objekti.



1.5 Verjetnost nastanka verižne nesre če Ocenjujemo, da bi ob rušilnem potresu zlasti v naseljenih predelih lahko prišlo do večje škode in ogroženosti prebivalstva in premoženja ter infrastrukture tudi zaradi različnih verižnih nesreč, kot so: • požari in eksplozije, • nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, • nesreče in motnje v prometu, • poškodbe infrastrukture, predvsem vodovoda in kanalizacije, • poplave, • plazovi in podori, • bolezni ljudi in živali. 1.6 Ukrepi za zmanjšanje posledic potresa Obvladovanje potresne nevarnosti obsega različne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje posledic, med katerimi so najpomembnejši: - potresno odporna gradnja (predpisane zahteve za novogradnjo in rekonstrukcijo objektov,

določeni postopki za ocenjevanje po potresu poškodovanih objektov ter popotresno sanacijo), - izdelava tipskih objektov, prilagojenih potresni ogroženosti na posameznih geografskih

območjih, - sistematično spremljanje in proučevanje potresne nevarnosti (državni potresni opazovalni

sistem), - izdelava programov potresne sanacije in utrjevanja stanovanjskih in pomembnih javnih

objektov s področja vzgoje in izobraževanja, varstva otrok, nege starejših občanov in drugih posebnih skupin prebivalcev in drugih javnih dejavnosti,

- izdelava programov varstva kulturne dediščine pred posledicami potresa, ocene ranljivosti in ureditev evidence premične in nepremične kulturne dediščine ter priprava strokovnih rešitev za zaščito in obnovo kulturne dediščine po potresu,

- krepitev pripravljenosti za ZRP (dopolnjevati načrte zaščite in reševanja pred potresom, organiziranje, usposabljanje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč).

Varstvo pred potresi v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za ZRP ter odpravljanje posledic potresa in potresno obnovo. Za potrese namreč velja, da jih ne moremo ne napovedati ne preprečiti, lahko pa ublažimo njihove posledice na sprejemljiv obseg.



2. OBSEG NAČRTOVANJA

2.1 Temeljne ravni na črtovanja

Temeljni načrt zaščite in reševanja ob potresu je državni načrt. Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu je izdelan za potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje po evropski potresni lestvici EMS-98 (v nadaljevanju potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje). S tem načrtom se urejajo zaščitni ukrepi in naloge ZRP. Regijski Načrt zaščite in reševanja ob potresu je podrobneje razčlenjeni državni načrt zaščite in reševanja ob potresu. Regija je v tem primeru območje, ki ga organizacijsko pokriva Izpostava URSZR Ljubljana. Občinski načrti zaščite in reševanja se, skladno z določili Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, številka 24/12), izdelajo v celoti za potres v občinah na potresnem območju, kjer je možen potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje (4. in 5. razred ogroženosti). Obveznost izdelave načrta oziroma dela načrta zaščite in reševanja ob potresu za posameznega nosilca načrtovanja je opredeljena glede na Oceno potresne ogroženosti Republike Slovenije, verzija 2.0, št. 842-9/2012-59-DGZR z dne 17.6.2013 v povezavi s preglednico 1, in glede na končno uvrstitev nosilca načrtovanja v določen razred ogroženosti. Obveznosti nosilcev načrtovanja iz preglednice 1 predstavljajo minimalne zahteve. Vsak nosilec načrtovanja se lahko odloči tudi za večji obseg načrtovanja. Preglednica 1: Obveznosti nosilcev načrtovanja



Slika 5: Potresna ogroženost slovenskih občin (vir: Ocena potresne ogroženosti RS, 2013) Iz slike 5 je razvidno, da Občina Log - Dragomer leži na območju kjer je možen potres intenzitete VIII EMS in po preglednici 1 je ocenjena v 5. razred ogroženosti zato v celoti izdela samostojen načrt zaščite in reševanja ob potresu. Organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb v občini skladno z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, številka 24/12), načrtujejo izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog ZRP. Zaščitne ukrepe evakuacije in naloge zaščite, reševanja in pomoči načrtujejo na območju Občine Log – Dragomer načrtujejo: Osnovna šola Log – Dragomer z enotami vrtcev in Dializni center Dragomer. Načrte morajo uskladiti z občinskim načrtom. Pristojni organi in službe občinske uprave izdelajo načrte dejavnosti kot dodatek k občinskem načrtu zaščite in reševanja.

D - 15 Načrt dejavnosti ob činske uprave Ob čine Log - Dragomer v primer u naravnih in drugih nesre č

D - 16 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev na črta ZiR D - 17 Načrti organizacij in zavodov 2.2 Načela zaščite, reševanja in pomo či Zaščita, reševanje in pomoč ob potresu se organizirajo v skladu z naslednjimi načeli: - Načelo prednosti: Prednost pred vsemi drugimi ukrepi ima reševanje človeških življenj. Pri

zagotavljanju ukrepov ZRP, ki jih omogoča občina Log - Dragomer glede na razpoložljive sile in sredstva ter razmere imajo prednost šole, vrtci, pošta, individualno pa otroci, nosečnice, ostareli. Časovno prednost imajo neposredno ogroženi in prizadeti zaradi nesreče. O prioritetah odloča poveljnik CZ.

- Načelo pomo či. Ob potresu je vsak dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih. Vsaka pomoč je načeloma brezplačna.

- Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev. Pri zaščiti in reševanju je občina dolžna uporabiti najprej svoje sile in sredstva, in le če te ne zadoščajo niti ni zadostno vključevanje sil



in sredstev sosednjih občin Vrhnike in Brezovice, poveljnik CZ občine zaprosi za pomoč poveljnika CZ za ljubljansko regijo.

- Načelo javnosti. Občina mora v skladu s pristojnostmi seznaniti prebivalstvo z nevarnostjo nastanka naravnih nesreč kot tudi z ukrepi, ki so predvideni za preprečevanje in odpravljanje posledic nesreč.

- Načelo pravice do varstva. Po zakonu ima vsak zagotovljeno pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi ob potresu ima reševanje človeških življenj prednost pred vsemi drugimi ukrepi.

- Načelo obveznega izvajanja odlo čitev : Vodenje zaščite, reševanja in pomoči temelji na obveznem izvajanju odločitev organov, pristojnih za vodenje.

- Načelo zakonitosti. Nihče ni dolžan in ne sme izvesti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.



3. KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POTRESU 3.1 Temeljne podmene na črta Temeljne podmene načrta zaščite in reševanja ob potresu so:

• Občinski načrt zaščite in reševanja je izdelan za potres intenzitete VIII EMS ali višje stopnje ne glede na to, katero območje v občini prizadene, in ne glede na žarišče potresa.

• Varstvo pred potresom zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma pristojnosti prebivalci kot posamezniki, prebivalci prostovoljno organizirani v raznih društvih in drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje ter občina in državni organi.

• Varnost prebivalcev ob potresu ni odvisna samo od potresne ranljivosti zgradb, v katerih prebivajo, temveč tudi od potresne ranljivosti drugih zgradb. Prebivalci namreč veliko časa preživijo v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, v domovih za ostarele, bolnišnicah. Skladno z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12) morajo načrte zaščite in reševanja izdelati tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, če so na potresno ogroženem območju in načrtujejo izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog ZRP skladno z občinskim načrtom.

• Življenja ljudi so ob potresu ogrožena zaradi poškodb objektov in možnih verižnih nesreč v naseljih Log, Dragomer in Lukovica, poškodb druge prometne infrastrukture, poškodb na električnih, plinskih in drugih napeljavah itd. Podjetje za distribucijo elektrike (Elektro Ljubljana okolica), vodovod, kanalizacija in odvoz odpadkov (Komunalno podjetje Vrhnika), distributer plina Energetika Ljubljana, upravljavci infrastrukture (DARS, DRSC, Energetika Ljubljana d.o.o., Komunalno podjetje Vrhnika in CP Gorica), morajo v svojih načrtih opredeliti ukrepe in naloge za zaščito in reševanje, ki so v njihovi pristojnosti. Tisti, ki imajo sedeže v občini morajo načrte uskladiti z občinskim načrtom. Tista podjetja, ki nimajo sedeža v občini pa morajo v svojih obratnih načrtih upoštevati nevarnost za območje občine Log - Dragomer.

• Prebivalci na potresno ogroženem območju morajo biti pravočasno in objektivno obveščeni o pričakovanih nevarnostih potresa, njegovih posledicah, načrtih in ukrepih za zmanjšanje in odpravo posledic ter o ravnanju ob potresu.

• Če lokalni viri na prizadetem območju ne zadoščajo za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč lahko skladno z načeli postopnosti, občina zaprosi za pomoč sosednji občini Vrhniko, Brezovico ter ljubljansko regijo oziroma državo.

3.2 Zamisel izvedbe zaš čite in reševanja

3.2.1 Koncept odziva ob potresu Koncept odziva ob potresu temelji na posledicah, ki jih povzroči potres pri ljudeh, v naravi in na objektih. Klasifikacijo potresa (po potresnih lestvicah) in epicenter potresa določi Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo. V konceptu zaščite, reševanja in pomoči je razdeljeno ukrepanje ob potresu v tri stopnje za katere je izpostavljena neka skupna značilnost: odzivnost ljudi, poškodbe objektov, delovanje na predmete ter spremembe v naravi, in sicer:



POTRES intenzitete do vklju čno V stopnje po evropski potresni lestvici EMS: ljudje zaznajo potres, ne povzroči pa poškodb na objektih. Urad za seizmologijo in geologijo dokumentira potres in obvesti javnost o vsakem potresu, ki ga s svojimi čutili lahko zaznajo prebivalci na območju RS. POTRES intenzitete VI ali VII stopnje po evropski p otresni lestvici EMS: poškodbe na objektih. POTRES intenzitete VIII EMS ali višje stopnje po ev ropski potresni lestvici EMS : poškodbe in mogoče smrtne žrtve pri ljudeh, močne poškodbe ali rušenje objektov.

Slika 6: Koncept odziva ob potresu



3.3 Uporaba na črta Načrt zaščite in reševanja ob potresu v občini se aktivira, ko pride do poškodb pri ljudeh in na objektih ter nastanejo razmere, ko redne službe in dejavnosti ne morejo zaradi obsega nesreče odpravljati posledic. Na podlagi ocene nesreče in posledic se poveljnik CZ Občine Log - Dragomer ali njegov namestnik odloči o izvajanju načrta delno ali v celoti. Odločitev o aktiviranju občinskega načrta sprejme (pisno ali ustno) poveljnik CZ Občine Log - Dragomer ali njegov namestnik. Sklep o preklicu izvajanja posameznih zaščitnih ukrepov in nalog sprejme občinski poveljnik CZ, ki je ukrepe sprejel. P - 48 Vzorec sklepa o aktiviranju na črta ZiR ob nesre či P - 49 Vzorec sklepa o preklicu izvajanja zaš čitnih ukrepov in nalog ZRP



4. POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOŽLJIVI VIRI 4.1 Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo p ri izvedbi nalog

4.1.1 Občinski organi - Župan - Občinska uprava P - 15 Seznam vodilnih oseb v ob čini, ki jih ReCO obveš ča o izrednih dogodkih

4.1.2 Sile za zaš čito in reševanje � Organi Civilne zaš čite: - poveljnik CZ , - namestnik poveljnika CZ , - štab CZ P - 1 Podatki o poveljniku OŠCZ, njegovem namestniku in članih OŠCZ � Enote ter službe društev in drugih nevladnih organi zacij: - Poveljstvo Log – Dragomer - PGD Log in PGD Dragomer - Lukovica, - Ostala društva po sklepu, - Odbor Rdečega križa Vrhnika in KARITAS Brezovica. P - 3 Pregled društev in prostovoljnih organizacij D - 3 Operativni na črt gasilskih enot v ob čini Log - Dragomer � Javne službe za zaš čito, reševanje in pomo č: - Javna gasilska služba GZ Vrhnika, poveljstvo Občine Log - Dragomer, - Zdravstveni dom Vrhnika, - Center za socialno delo Vrhnika, - VURS - Območni urad Postojna, - Komunalno podjetje Vrhnika, - Policijska postaja Vrhnika, - Osnovna šola Log - Dragomer, - MIRED, - Veterinarska postaja Vrhnika, - Gasilska brigada Ljubljana, - Lekarna Ljubljana-enota Vrhnika, - Pogodbeni izvajalci po sklepu. P - 4 Podatki o javnih službah in zavodih

� Enote in službe CZ: - enota za prvo pomoč pri PGD Log in PGD Dragomer - Lukovica, - ekipa za iskanje zasutih v ruševinah, - služba za podporo. P - 8 Seznam prvih posredovalcev in prv e pomo či v PGD in CZ P - 9 Seznam članov ekipe za tehni čno reševanje P - 12 Seznam članov občinske službe za podporo



4.1.3 Občinska komisija - Občinska komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah, - Občinska komisija za oceno uporabnosti poškodovanih objektov. P - 46 Seznam članov komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesre čah P - 47 Seznam članov komisije za oceno uporabnosti poškodovanih ob jektov 4.2 Materialno-tehni čna sredstva za izvajanje na črta Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči se načrtujejo obstoječa sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi predpisanih meril za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč. Materialno-tehnična sredstva sestavljajo: - zaščitno-reševalna oprema in orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaščito, sredstva za

nastanitev prebivalcev, oprema vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci),

- sredstva pomoči (živila, pitna voda, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu prebivalstvu).

V kolikor Občina Log - Dragomer ne razpolaga z zadostnimi viri materialno-tehničnih sredstev glede na posledice potresa, poveljnik CZ ali župan zaprosita za pomoč sosednji občini Vrhniko in Brezovico ter štab CZ za ljubljansko regijo. Za sredstva pomoči kot so živila, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki se brezplačno razdelijo ogroženim prebivalcem se načrtuje, da jih bodo zbrale humanitarne organizacije, s pitno vodo pa oskrbovala gasilska društva. P - 14 Pregled MTS - Štaba CZ, ob činskih enot, služb CZ in drugih sil ZRP 4.3 Predvidena finan čna sredstva Finančna sredstva potrebna za izvajanje načrta se zagotavljajo v okviru proračuna občine Log – Dragomer skladno s petletnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva in letnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (program dela). Dodatna sredstva za financiranje izdatkov za odpravo posledic nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje, se v skladu s predpisanim postopkom zagotovi iz sredstev proračunske rezerve ali jih dodatno odobri Občinski svet in država.

D - 7 Načrtovana finan čna sredstva za izvajanje na črta



5. OPAZOVANJE, OBVEŠ ČANJE IN ALARMIRANJE 5.1 Opazovanje potresne aktivnosti Opazovanje potresne dejavnosti na območju RS izvaja ARSO – Urad za seizmologijo in geologijo s stalnim spremljanjem in proučevanjem potresne dejavnosti. Državna mreža potresnih opazovalnic zagotavlja potrebne podatke za spremljanje potresnih sunkov in omogoča samodejno obveščanje javnosti s preliminarnimi opredelitvami osnovnih značilnosti potresa najpozneje v desetih minutah po potresu. Ob potresu intenzitete VI EMS ali višje stopnje vzpostavi ARSO – Urad za seizmologijo in geologijo lokalno mrežo prenosnih terenskih opazovalnic za spremljanje popotresnih sunkov. Prve preverjene podatke o potresu na območju RS lahko ARSO – Urad za seizmologijo in geologijo pripravi v 15 minutah oziroma najpozneje v eni uri po potresu.

Slika 7: Karta lokacij državnega omrežja potresnih opazovalnic (Agencija RS za okolje, Urad za

seizmologijo in geologijo, 2010)



5.2 Obveščanje o potresu ReCO Ljubljana je v primeru potresa lahko obveščen na dva načina: - preko CORS - od občanov na številko 112.

5.2.1 Obveš čanje pristojnih organov in služb

Na podlagi obvestil s terena ReCO Ljubljana o močnejšem potresu (od V. – VIII. stopnje po EMS in več) obvesti prvo dosegljivo osebo s seznama odgovornih oseb v Občini Log - Dragomer. Obveščanje poteka prek telefonskih zvez in pozivnikov ter elektronske pošte. V primeru prekinitev teh zvez pa prek sistema zvez ZARE. Občina lahko ob potresu, ki povzroči materialno in drugo škodo objavi posebno telefonsko številko, na kateri lahko državljani dobijo vse informacije o potresu, napotke kako naj ravnajo in sami sporočajo posledice nesreče. Za sprotno informiranje organov v lokalni skupnosti in drugih izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju in razmerah na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in poteku izvajanja zaščite in reševanja ter odpravljanja posledic potresa, skrbi poveljnik CZ ob pomoči strokovne službe občine. V ta namen v dogovoru z županom posreduje v ReCO Ljubljana podatke o prvih posledicah potresa na tel. številko 112, nato pa čimbolj natančno pisno prvo poročilo iz katerega mora biti razviden obseg posledic potresa, število poškodovanih, porušenih ali delno porušenih objektov z njihovo lokacijo, podatki o morebitnih ruševinah, žrtvah, poškodovanih, o motnjah in poškodbi infrastrukture ter morebitnih verižnih nesrečah.



5.2.2 Obveš čanje prebivalstva Za obveščanje prebivalcev na prizadetem območju skrbi občina. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč (župan in poveljnik CZ občine) vzpostavijo čim bolj neposreden stik in redno komuniciranje s prebivalci, da bi dosegli ustrezno zaupanje in odzivanje na njihove odločitve. Poveljnik CZ občine skrbi, da se prebivalcem razdelijo napotki za ravnanje po potresu. Pripravljena obvestila in napotki se prebivalcem razdelijo preko Občine, pošte ali se obvestila in napotki vržejo v poštne nabiralnike občanov. Informacije o razmerah na prizadetem območju Občina posreduje prek javnih občil. Za dodatne informacije lahko Občina objavi posebno telefonsko številko oziroma po potrebi organizira informativni center v katerem se angažirajo CSD Vrhnika, OZRK Vrhnika, Karitas Brezovica in druge službe in druge službe. Prek informacijskih centrov prebivalci dobijo informacije o: - posledicah potresa (materialni škodi, poškodovanih, pogrešanih, evakuiranih, mrtvih,

porušenih/delno porušenih objektih), - vplivu potresa na prebivalce in okolje, - pomoči, ki jo lahko pričakujejo, - ukrepih za omilitev posledic potresa, - izvajanju osebne in vzajemne zaščite, - sodelovanju pri izvajanju zaščitnih ukrepov, - o oceni poškodovanosti objektov in primernosti za bivanje.

5.2.3 Obveš čanje širše javnosti Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz občinske pristojnosti, sta odgovorna poveljnik CZ občine in župan ali za to posebej pooblaščena oseba. Informacijsko dejavnost na tem področju organizira in usklajuje občina in v ta namen, skupaj s poveljnikom CZ občine:

− pripravlja skupna sporočila za javnost; − navezuje stike z redakcijami medijev in novinarji ter skrbi, da imajo na razpolago

informativna in druga gradiva in da so jim dostopni informacijski viri; − organizira in vodi novinarske konference; − spremlja poročanje medijev.

V primeru, da je aktiviran državni načrt je obveščanje širše javnosti v pristojnosti države. P - 1 Podatki o poveljniku OŠCZ, njegovem namestniku in članih OŠCZ P - 15 Seznam vodilnih oseb v ob čini, ki jih ReCO obveš ča o izrednih dogodkih P - 19 Podatki o lokacijah siren in na činu njihove uporabe P - 41 Pregled sredstev javnega obveš čanja, ki so zadolžene za obveš čanje ob

naravnih in drugih nesre čah D - 3 Operativni na črt gasilskih enot v ob čini D - 4 Navodilo o aktiviranju sil zaš čite, reševanja in pomo či v ob čini Log - Dragomer D - 5 Navodilo prebivalcem za ravnanje v primeru naravnih in drugih nesre č D - 107 Navodilo o organiziranju in vodenju informacijskih centrov D - 108 Telefonska številka za informacije



6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 Aktiviranje organov vodenja, strokovnih služb i n komisij

P o ro č ila s p riz a d e te g a o b m o č ja

P o v e ljn ik C Z o b č in eO C E N A S T A N J A

N A P R IZ A D E T E M O B M O Č J U

O D L O Č IT E V O A K T IV IR A N J U

O d re d b a p o v e ljn ik a C Z o b č in e

P o v e ljn ik C Z O b č in e

A K T IV IR A N J E O Š C ZS k le p o a k tiv ira n ju

P o v e ljn ik C Z O b č in e

A K T IV IR A N J E O B Č IN S K IH S T R O K O V N IH S L U Ž B

Ž u p a n ,P o v e ljn ik C Z O b č in e

P o ro č ila s p riz a d e ti o b m o č ij

S P R E M L J A N J E R A Z M E R

P o v e ljn ik C Z o b č in eO Š C Z

D O K U M E N T A C IJ A ,

P O S T O P K I

D IA G R A M P O T E K AA K T IV N O S T I

P R IM A R N A O D G O V O R N O S T

N E D A

Župana občine in poveljnika CZ občine aktivira ReCO Ljubljana. Po prejetem obvestilu in prvih poročilih iz terena ter glede na posledice potresa poveljnik CZ občine aktivira/skliče organe, ki so pristojni za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči v občini, oziroma podpirajo vodenje. Župan oz. poveljnik CZ ob čine aktivira/skli če: • Člane občinskega štaba CZ; • Odgovorne osebe občine; • Pripadnike CZ službe za podporo - (kurirji - zveze) ter druge sile za ZIR; • Komisijo za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah; • Komisijo za ocen poškodovanosti objektov; • Ostale po nalogu pristojnih oziroma odgovornih oseb. Organi vodenja sil ZRP in pripadniki JGS občine se takoj, ko mine prvi potresni sunek in ko presodijo ali gre za močnejši potres, katerega učinki bodo zahtevali njihovo aktivnost aktivirajo po principu samosklica.

P - 1 Podatki o poveljniku OŠCZ, njegovem namestniku in članih OŠCZ

P - 15 Seznam vodilnih oseb v ob čini, ki jih ReC O obveš ča o izrednih dogodkih

P - 12 Seznam pripadnikov ob činske službe za podporo

P - 46 Seznam članov komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah



P - 47 Seznam članov komisije za oceno uporabnosti poškodovanih ob jektov

P - 48 Vzorec odredbe o aktiviranju sil ZRP

6.2 Aktiviranje sil in sredstev za zaš čito in reševanje

Občinska strokovna službaPoveljnik CZ občine

VZPOSTAVITEV PRIPRAVLJENOS

TI SIL ZRP

PRESOJA RAZMERPoročila s kraja nesreče

Poveljnik CZ Občine

POZIVANJE SIL ZRP

Odredba poveljnika CZ občine

Poveljnik CZ ObčineEkipa za zveze

Delovni nalog NAPOTITEV SIL ZRP NA PRIZADETA OBMOČJA

Poveljnik CZ Občine

SPREMLJANJE DELOVANJA SIL

ZRP

Poročila s prizadeti območij

Poveljnik CZ občineOŠCZ

Poročila

Poveljnik CZ ObčineVodja intervencije

OŠCZEkipa za oskrbo

DOLOČITEV DELOVIŠČA IN IZDAJANJE DELOVNIH NALOGOV ZA ENOTE

MATERIALNA OSKRBA SIL ZRP

NE DA

Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob potresu poveljnik CZ občine Log - Dragomer, glede na oceno stanja, aktivira enote Civilne zaščite in druge sile za zaščito in reševanje. Za zagotavljanje varnosti se obvesti Policijska postaja Vrhnika in MIRED, ki ureja cestni promet za intervencijska vozila, zavaruje območja dogajanja posameznih zaščitnih ukrepov in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.



Pozivanje občinskih pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč izvaja občinska strokovna služba, ki ureja tudi vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračil stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ oziroma pri zaščiti in reševanju. Občinske sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki odidejo na prizadeto območje, se zberejo na svojih zbirališčih, kjer se jim na podlagi potreb prizadetega območja določi delovišče. Načini in postopki aktiviranja sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč v občini so opredeljeni v Dokumentu o aktiviranju in mobilizaciji ob činskih sil in sredstev za zaš čito, reševanje in pomo č po katerem se v tem primeru tudi izvaja aktiviranje. P - 5 Organigram sil ZRP ob čine Log - Dragomer

P - 48 Vzorec odre dbe o aktiviranju sil ZRP

P - 50 Pregled zbirališ č enot ZRP ob aktiviranju

D - 3 Operativni na črt GE v ob čini Log - Dragomer

D - 4 Dokumenti o aktiviranju in mobilizaciji ob činskih sil in sredstev za zaš čito, reševanje in pomo č

D - 10 Načrt dejavnosti Policijske postaje Vrhnika

6.3 Zagotavljanje pomo či v materialnih in finan čnih sredstvih

O c e n a s ta n ja P o v e l jn ik C Z o b č in e

P R E S O J A P O T R E B P O

M A T E R IA L N IH S R E D S T V IH

O D L O Č A N J E O P O T R E B I P O M A T E R IA L N I

P O M O Č I

P o ro č i la s k ra ja n e s re č e

V la d a R SP o v e l jn ik R S C Z

S P R E J E M A N J E M A T E R IA L N E P O M O Č I

M a te r ia ln i l is tP o v e l jn ik C Z o b č in eO Š C ZE k ip a z a p o d p o r o

P o tn i n a lo g P R IP R A V A IN P R E V O Z N A P R IZ A D E T O O B M O Č J E

P o v e l jn ik C Z o b č in eO Š C ZE k ip a z a p o d p o r o

P o trd ilo o p re je m uR A Z P O R E D IT E V S R E D S T E V M E D

U P O R A B N IK E

P o v e l jn ik C Z o b č in eO Š C ZE k ip a z a p o d p o r o

P o ro č i la S P R E M L J A N J E

U P O R A B E S R E D S T E V

P o v e l jn ik C Z o b č in eO Š C Z


P O S T O P K I



N E D A



Materialna pomoč za katero zaprosi občina pri zaščiti in reševanju in odpravljanju posledic potresa lahko obsega:

• pomoč pri zagotavljanju specialne opreme, ki jo na območju občine ni mogoče dobiti ali je ni dovolj (gradbena mehanizacija, električni agregati, naprave za prečiščevanje vode ipd.),

• pomoč v zaščitni in reševalni opremi, • pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi ipd., • pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez doma.

Sosednje občine Vrhnika in Brezovica, se v zagotavljanje pomoči vključujejo le na področju izvajanja zaščitnih in reševalnih aktivnosti na podlagi odločitve pristojnega regijskega poveljnika CZ oziroma na podlagi odločitev županov o nudenju pomoči sosednji občini. Slednje se izvaja na podlagi dogovorov o medobčinski pomoči, ki temelji predvsem na solidarnosti. Odločanje o pomoči države v finančnih sredstvih, ki jih občina potrebuje za financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje je v pristojnosti Vlade RS, v izjemnih primerih tudi v pristojnosti poveljnika CZ RS. Posamezni strokovnjaki, reševalne enote in službe ter materialna pomoč, se zberejo na mestu intervencije, ki ga določi vodja intervencije. V kolikor to ni možno se pomoč, ki prihaja po cesti sprejema v Gasilskem domu PGD Dragomer – Lukovica, s helikopterji pa v Gasilskem domu PGD Log, kjer se kot heliodrom uporabi nogometno igrišče ob Cesti Dolomitskega odreda (za Pošto). Za sprejem in razdeljevanje pomoči skrbi služba za podporo. P - 12 Seznam pripadnikov ob činske službe za podporo

D - 8 Navodilo za sprejem državne materialne pomo či



7. UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1 Organi in njihove naloge Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni. Občinski organi: Župan:

− vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, − skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, − skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih. − skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; − imenuje poveljnika, namestnika ter štab CZ, − določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge ZRP in organizacije, ki

morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, − v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, − predlaga razporeditev državljanov v CZ in materialno dolžnost, − sklepa dogovore z občinami in državnimi organi o sodelovanju na področju varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami, − zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za zagotavljanje

osnovnih pogojev za življenje v skladu z načrti in zakonom, − sklepa pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, − imenuje komisijo za oceno škode nastale ob naravnih ali drugih nesrečah.

Občinska uprava:

− opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči, − zagotavlja informacijsko in administrativno podporo organom vodenja, − zagotavlja pogoje za delovanje poveljnika CZ občine in občinskega štaba CZ, − organizira delo in pogoje za delo občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč, − organizira delo in zagotavlja pogoje za delo komisije za ocenjevanje škode, − pripravlja prva, vmesna (delna) in končna poročila o nesreči, − opravlja druge naloge.

D - 15 Načrt dejavnosti ob činske uprave Ob čine Log - Dragomer v primeru naravnih

in drugih nesre č Sile za ZRP: Poveljnik CZ ob čine: Vodenje sil ZRP izvaja poveljnik CZ občine Log - Dragomer tako da:

- preverja intervencijsko pripravljenost sil ZRP, - vodi sile ZRP ob naravnih ali drugih nesrečah, - skrbi za povezavo in usklajeno delovanje sil ZRP, - daje mnenje in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil ZRP ter mnenja in predloge

za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, - predlaga imenovanje članov štaba CZ, - določa zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzoruje njihovo izvajanje, - odloča o uporabi sil in sredstev za ZRP, - usklajuje pomoč in dejavnosti za ZRP pri odpravljanju posledic, - pripravlja predloge odločitev županu.



Poveljnik CZ občine lahko za vodenje posameznih intervencij ZiR določi vodjo intervencije. Poveljnik CZ občine je za svoje delo odgovoren županu. Štab Civilne zaš čite ob čine: Štab CZ pomaga poveljniku CZ pri vodenju ter opravljanju drugih operativno-strokovnih nalog ZRP:

− operativno načrtovanje, − organiziranje in izvajanje reševalnih intervencij iz občinske pristojnosti, − zagotavlja informacijsko podporo, − zagotavljanje logistične podpore občinskim silam za zaščito, reševanje in pomoč, − opravljanje administrativnih in finančnih zadev.

Pri izvajanju teh nalog sodelujejo tudi delavci občinske uprave ter druge strokovne službe, ki jih v delo vključi poveljnik CZ v obliki delovnih skupin ali drugih začasnih teles. Štab mora ob nesreči čim preje vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem območju, oceniti predvideni razvoj situacije, zagotoviti pogoje za takojšnje ukrepanje za zagotovitev nujne reševalne pomoči in tesno sodelovati z vodjo intervencije. Štab se mora osredotočiti na izdelavo strategije ukrepanja za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog ZRP, človeške in materialne vire, operativne rešitve izvedbe zahtevnejših nalog ter nosilce koordinacije. Sedež OŠCZ Občine Log - Dragomer je v operativno štabni sobi v gasilskem domu PGD Log, Loška cesta 18, kjer je tudi lokacija za zbiranje pomoči tako v enotah kot opremi in humanitarni pomoči. P - 1 Podatki o poveljniku OŠCZ, njegovem namestniku in članih OŠCZ D - 13 Dnevnik aktivnosti sil ZRP D - 16 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev na črta ZiR

Društva in druge nevladne organizacije:

− Člani PGD, ki niso operativni člani javne gasilske službe se vključujejo v opravljanje nalog pomoči pri zaščiti premoženja, namestitvi in drugih nalogah po navodilih predsednikov društev.

− Planinsko društvo Rega, Športno društvo Korenjak in druga društva po sklepu skrbijo za postavitev šotorov, oskrbo ogroženih ter po potrebi nudijo podporo reševalnim enotam;

− Rdeči križ, OZ RK Vrhnika in KARITAS Brezovica zagotavljata oskrbo ogroženih prebivalcev;

P - 3 Pregled društev in prostovoljnih organizacij

Javne službe:

− Javna gasilska služba občine Log - Dragomer izvaja reševanje ljudi in premoženja ter opravlja druge naloge ZRP;

− Zdravstveni dom Vrhnika za opravljanje nalog na področju zdravstvenega varstva ljudi, moštva enot in služb ZRP, nudenja zdravniške pomoči in transporta ranjenih ter identifikacijo mrtvih;

− Center za socialno delo Vrhnika izvaja nudenje psiho-socialne pomoči ogroženemu prebivalstvu, pomoči pri sprejemu in namestitvi evakuiranih. CSD se takoj vključi v koordinacijsko skupino (CSD, Karitas, RK, NVO), ki jo skliče in koordinira občina;

− Pogodbeni izvajalci z gradbeno mehanizacijo sodelujejo pri opravljanju nalog gradbeno-tehničnega reševanja in zaščite, sanacije ter postavitve in ureditve začasnih nastanitvenih lokacij in zagotavljanja gradbenega materiala;

− Komunalno podjetje Vrhnika s podizvajalci z gradbeno mehanizacijo izvaja popravilo komunalne infrastrukture in sodeluje pri pripravi namestitvenih kapacitet ter izvaja posege, kjer je potrebna gradbena mehanizacija;



− Policijska postaja Vrhnika in MIRED vzpostavljata javni red in mir, zaščiti vitalne objekte in sodeluje pri organizaciji obvoznih poti zaradi poškodb cestne infrastrukture;

− VURS-Območni urad Postojna in Veterinarska ambulanta Vrhnika nudita veterinarsko pomoč poškodovani in obolelim živalim ter organizira odvoz kadavrov;

− Trgovina Mercator in M-OREL d.o.o. zagotavljata preskrbo pijače in hrane za vse sile ZRP in po potrebi prizadetemu prebivalstvu;

− Osnovna šola Log – Dragomer, CH Dolinar, Gostilna Ponvica in Picerija Siciljana zagotavljajo prehrano za sile ZRP in tiste prebivalce, ki so ostali brez možnosti priprave hrane za preživetje;

− Gasilska brigada Ljubljana izvaja intervencije ob nesrečah z nevarnimi snovmi in reševanje ukleščenih ponesrečencev v prometnih nesrečah;

P - 4 Podatki o javnih službah in zavodih D - 3 Operativni na črt GE v ob čini Log - Dragomer D - 9 Načrt dejavnosti CSD VRHNIKA ob naravnih in d rugih nesre čah D - 10 Načrt dejavnosti Policijske postaje Vrhnika D - 11 Načrt dejavnosti Zdravstvenega doma Vrhnika

Enote in službe CZ:

− ekipa za prvo pomoč, − tehnično reševalna ekipa, − služba za podporo.

P - 5 Organigram sil ZRP ob čine Log - Dragomer

− Služba za podporo zagotavlja oskrbo enotam, službam in drugim operativnim sestavom, ki

sodelujejo v zaščiti in reševanju.



7.2 Operativno vodenje

ŽUPAN

OBČINSKE SLUŽBE

POVELJNIK CZ ŠTAB CZ

ENOTE IN SLUŽBE ZiR

VODJA INTERVENCIJE

Dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik CZ občine s pomočjo štaba CZ občine. Za vodenje intervencije na območju potresa kjer delujejo različne sile ZRP, občinski poveljnik CZ imenuje vodjo intervencije. V primeru, da občina ne razpolaga z ustreznimi silami, poveljnik CZ občine, skladno z načelom postopnosti, zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč sosednje občine Vrhniko, Brezovico ter poveljnika CZ za Ljubljansko regijo. Štab CZ občine ob potresu organizira svoje delo v štabni sobi gasilskega doma PGD Log oziroma v stavbi občinske uprave. V primeru potrebe po rezervni lokaciji poveljnik CZ odloča o primerni lokaciji. Poveljnik CZ oziroma vodja intervencije zagotavlja operaterjem sistema javne stacionarne in mobilne telefonije dostop do komunikacijskih objektov, ki so v okvari na območjih nesreče (intervencije), do odprave napak in ponovne vzpostavitve delovanja. Občinska uprava pripravi vse potrebno za nemoteno dela poveljnika CZ občine in štaba CZ občine kakor tudi nemoteno delo informacijskega centra, v skladu z načrtom dejavnosti Občine Log - Dragomer ob naravnih in drugih nesrečah. Posledice nesreče je treba čimprej ustrezno dokumentirati. Dokumentirati se mora tudi vse odločitve poveljnika CZ občine in drugih organov, ki vodijo ZRP. Za te naloge je odgovoren poveljnik CZ, član štaba pooblaščen za administracijo ter strokovna služba za ZiR Občine Log - Dragomer.



7.3 Organizacija zvez Pri vodenju dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah se uporablja sistem zvez zaščite in reševanja (ZA-RE), ki ima podsistem radijskih zvez in podsistem osebnega klica. Sistem zvez ZA-RE se obvezno uporablja pri vodenju intervencij ter drugih zaščitnih in reševalnih akcijah. Občina Log - Dragomer uporablja repetitor Ulovka – kanal 18 (rezerva Krim – kanal 15). Ob morebitnem izpadu repetitorja, se posreduje v ReCO zahtevo po postavitvi mobilnega repetitorja. Vodja enote se mora po prihodu na mesto intervencije javiti v ReCO Ljubljana po 18, kanalu. Za neposredno vodenje intervencije na terenu pa se uporabljajo simpleksni kanali, ki jih dodeli ReCO Ljubljana. V primeru, da je v reševanje vključen tudi helikopter Slovenske vojske se za medsebojno komuniciranje uporablja kanal, ki ga določi ReCO. Radijske zveze sistema zvez ZARE se uporablja v skladu z navodilom za uporabo radijskih zvez ZARE. Radijski sistem ZARE+ uporabljajo:

− Klinični center Ljubljana – Reševalna postaja (514) − ZD Vrhnika (603)

Pri prenosu podatkov in komuniciranju se načeloma uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka po:

− telefaksu, − radijskih zvezah (ZARE), − javne telefonske zveze (analogne ali digitalne) − brezžični telefoni (GSM) − internetu-elektronski pošti − radijskih postaj radioamaterjev − kurirske zveze.

P - 51 Radijski imenik sistema zvez ZARE z navodili za upo rabo



8. UKREPI IN NALOGE ZAŠ ČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 8.1 Ukrepi zaš čite, reševanja in pomo či Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči ob potresu obsegajo vse tiste ukrepe in dejavnosti, ki so potrebni za odpravljanje posledic nesreče, da se zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter zagotovijo pogoji za trajno obnovo prizadetega območja. Dejavnosti za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev obsegajo zlasti oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili, električno energijo, ureditev nujnih prometnih povezav, komunalnih storitev, oskrbo živali in nujno zavarovanje kulturne dediščine. Izvajanje zaščitno-reševalnih ukrepov v prizadeti občini je v pristojnosti občine. V kolikor občina s svojimi silami in sredstvi ne zmore izvesti zaščitnih ukrepov poveljnik CZ občine zaprosi za pomoč sosednje občine (Vrhnika, Brezovica) ter v nadaljevanju poveljnika CZ za ljubljansko regijo in državo.

Poveljn ik CZ obč ine

Poveljn ik CZ obč ineOŠCZ

Poveljn ik CZ obč ineOŠCZEkipa za podporo

Poveljn ik CZ obč ineOŠCZ

ZAKLJUČEK INTERVENCIJE IN

POROČ ILO

Poveljn ik CZ obč ine

UKREPI ZRP

ODLOČANJE O NUJNIH UKREPIH

PRESOJA SITUACIJE IN PRIPRAVA NA IZVAJANJE

ZRP

OCENA POŠKODOVANOSTI

OBJEKTOV IN INFRASTRUKTURE

POSLEDICE M OČNEGA POTRESA

SPREMLJANJE RAZMER

DIAGRAM POTEKAAKTIVNOSTI

PRIMARNA ODGOVORNOST



8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehni čni ukrepi

UM IK PREBIVALCEV IZ NEUPO RABNIH O BJEKT O V

IN NEVARNIH O BM OČ IJ

RUŠENJE NEVARNIH O BJEKTO V

O DST RANJEVANJE RUŠEVIN , NUJNA

PO PRAVILA INFRAST RUKT URE,

UREDIT EV O BVO ZO V, O DRANJE IN PO DPO RA

Kom isija zaoceno škode in poškodovanosti

Pove ljn ik CZ obč ine

Č lan O ŠCZ za gr. zadeve in pogodbena pod je tja

Č lan O ŠCZ za gr. zadeve in pogodbena pod je tjaKom unalno pod je tje Vrhn ika

O CENA PO ŠKO DO VANO STI

O BJEKT O V IN NJIHO VE

UPO RABNO ST I

O BVEŠČANJE O ST ANJU IN IZVEDENIH

U KREPIH

Poveljn ik CZ obč ine Poroč ilo

DO LOČ IT EV IN UREDIT EV LO KACIJ ZA PO ST AVIT EV

ZASILN IH (ZAČASNIH) BIVALIŠČ

Poveljn ik CZ obč ineO rgani pris to jn i za ure jan je prostora

DO KUM ENT ACIJA,

PO ST O PKI

D IAG RAM PO T EKAAKTIVN O STI

PR IM ARNA O DG O VO RNO ST

Po potresu je pomembno, da se čim prej ugotovi, koliko je poškodovanih zgradb, ki jih je z enostavnimi ukrepi možno hitro sanirati ali ojačati, koliko zgradb je porušenih ali tako močno poškodovanjih, da jih ni mogoče popraviti, ter koliko prebivalcem je potrebno zagotoviti začasno prebivališče. Ugotoviti je potrebno tudi število poškodovanih javnih objektov (šola, vrtec, občina, pošta), objektov pomembnih za zaščito in reševanje (gasilski domovi, prehrambeni objekti) in objektov infrastrukture (ceste, vodovod-vodohrami, kanalizacija, elektrika-trafo postaje, viadukti in mostovi) ter naravne in kulturne dediščine (cerkve, spomeniki). Pri obravnavi zgradb, ki predstavljajo pomembno kulturno dediščino je potrebno dosledno upoštevati zahteve pristojnih organov za varstvo kulturne dediščine. Po potresu je potrebno čim prej ugotoviti stanje objektov ter jih razvrstiti med uporabne, začasno neuporabne in neuporabne, odvisno od možnosti in stroškov sanacije. Za izvedbo te naloge se vključi komisija za ocenitev uporabnosti objektov regije.



Po potresu je potrebno preprečiti nadaljnja rušenja, do katerih lahko pride, zaradi naknadnih potresnih sunkov ali kritičnega stanja dela ali celotne zgradbe. Na podlagi ugotovitev je potrebno čim prej izdelati načrt: - nujnih rušenj in odstranitev zgradb ali delov zgradb, ki grozijo s porušitvijo in odstranitev

razrahljanih ruševin, - zmanjšanja ali odstranitve težkih obtežb, - odranja in podpiranja, - vodoravnega opiranja, - vgrajevanja vezi, podpornih zidov, polnilnih elementov, pa tudi zunanjih podpornih elementov. Prva ocena poškodovanosti in uporabnosti objektov naj bi bila izdelana že v nekaj dneh po potresu, odvisno od obsega posledic. Njen namen je, zagotoviti kar najhitrejšo oceno potrebne pomoči ter opozoriti prebivalce na nevarnosti, ki jih predstavljajo poškodovane zgradbe. Zgradbe se na podlagi pregleda, ki ga opravijo omenjene strokovne ekipe, razvrstijo na: - uporabne, - začasno neuporabne, ki jih je potres poškodoval v tolikšni meri, da bi jih utegnil močnejši

naknadni potresni sunek porušiti, - neuporabne, ki jih je potres bodisi porušil bodisi poškodoval v tolikšni meri, da jih ni več

mogoče sanirati. Vstop vanje je treba prepovedati oziroma onemogočiti.

Objekte označi komisija z barvami glede na uporabnost: - zelena - uporabno, - rumena - začasno uporabno, - rdeča - neuporabno.

Pri tem imajo prednost zgradbe, katerih delovanje je pomembno za zaščito, reševanje in pomoč. To so predvsem zdravstveni dom, šola, vrtec, gasilski domovi, pošta. Poseben pristop zahtevajo tudi t.i. inženirski objekti, kot so premostitveni objekti na komunikacijah, infrastrukturni objekti, nekateri industrijski objekti, in drugo. Med urbanistične, gradbene in druge tehnične ukrepe sodijo: - določitev in ureditev lokacij za postavitev zasilnih prebivališč, - določitev in ureditev lokacij odlagališč za začasno odlaganje ruševin in drugih materialov, - določitev odlagališč posebnih odpadkov,



- določitev in ureditev lokacij oziroma objektov za zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih snovi iz gospodinjstev, industrijske in drugih dejavnosti ter vzpostavitev komunikacij in določitev obhodnih poti,

- zagotovitev površin za pokop večjega števila poginulih živali. P - 6 Pregled organizacij z gradbeno mehanizacijo

P - 37 Pregled lokacij za odlaganje ruševin, nevarnih odpa dkov, pokopališ če (ljudi in živali)

P - 38 Seznam trgovin z gradbenim mat erialom P - 45 Obrazci – ocenjevanje škode P - 46 Seznam članov komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesre čah P - 47 Seznam članov komisije za prvo oceno poškodovanosti objektov D - 6 Metodologija za ocenjevanje škode D - 109 Vzorec zap isnika o poškodovanosti objektov in infrastrukture D - 110 Vzorec vprašalnika za oceno uporabnosti po potresu poškodovanih objektov



8.1.2 Evakuacija ogroženih prebivalcev

Sporočilo za javnost

Pregled poškodovanih

objektov Evidenca

prebivalstva

Evidenca prebivalcev brez strehe

Napotnica

EVAKUACIJA PREBIVALCEV, ŽIVALI IN

MAT. DOBRIN IZ OGROŽENIH OBJEKTOV IN

OBMOČIJ

EVIDENCA PREBIVALCEV BREZ STREHE

RAZPOREJANJE OGROŽENIH V

NASTANITVENE ENOTE

ŽupanPoveljnik CZ občine

Poveljnik CZ občinePoverjeniki za CZSlužba za podporoRK, Skavti, Planinci

Vodja enote za podporo

Poveljnik CZ občinePoverjeniki CZCenter za socialno delo Vrhnika

JAVNA OBJAVA LOKACIJ

EVAKUACIJSKIH ZBIRALIŠČ

Evidenca nastanjenih

SPREJEM, NASTANITEV IN

OSKRBA OGROŽENIH

Poveljnik CZ občineOŠCZEnota za podporoCenter za socialno delo VrhnikaRK, Karitas

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI



Evakuacijo iz ogroženega območja odredi župan Občine Log - Dragomer. Poveljnik CZ Občine Log - Dragomer (v nujnih primerih tudi vodja intervencije), odredi začasen umik ogroženih prebivalcev - evakuacijo iz ogroženega območja. Izvaja jo štab CZ občine s pomočjo gasilskih enot in Policije ter MIRED. Prebivalci se ob potresu praviloma ne evakuirajo z območja, ki ga je prizadel potres, če je le mogoče je potrebno urediti nastanitvene zmogljivosti čim bliže njihovim domov. Če vseh ni mogoče namestiti na lokacije v domači občini, se del prebivalcev evakuira v sosednje, neprizadete občine ali regije. Z ogroženega območja prednostno evakuiramo nekatere skupine prebivalcev, zlasti bolne in ostarele, invalide, rekonvalescente, nosečnice ter matere in samohranilce z nepreskrbljenimi otroki. Evakuacija lahko obsega tudi nujno preselitev živine in drugih domačih živali, kulturne dediščine ter dobrin, ki so nujne za življenje.



P - 21 Pregled objektov, kjer je možna za časna nastanitev P - 24 Pregled evakuacijskih zbirališ č P - 25 Eviden čni list o evakuirani osebi

8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev

P o v e ljn ik C Z o b č in eP o v e r je n ik i C Z

Z B IR A N J E P O D A T K O V O

O B Č A N IH B R E Z S T R E H E

O D L O Č A N J E O N A S T A N IT V E N IH Z M O G L J IV O S T IH

P o v e ljn ik C Z o b č in e

P O S T A V IT E V Z A Č A S N IH B IV A L IŠ Č

D o v o l je n je z a p o s ta v ite v

P o v e ljn ik C Z o b č in eO Š C ZE k ip a z a p o d p o roS k a v t i . P la n in c i, K P V

N a č r t d e lo v a n ja e n o te z a p o d p o ro

O R G A N IZ IR A N J E O S K R B E V N A S T A N IT V E N IH

E N O T A HE n o ta z a p o d p o roC e n te r z a s o c . d e lo

E v id e n c a o g ro ž e n e g a p re b iv a ls tv a

Z B IR A N J E IN R A Z D E L J E V A N J E

H U M A N IT A R N E P O M O Č IC e n te r z a s o c . d e lo R K , K a r ita s

S P R E M L J A N J E P R E S K R B E S S R E D S T V I Z A

Ž IV L J E N J E

P o v e ljn ik C Z o b č in eO Š C ZE n o ta z a p o d p o ro


P O S T O P K I



N E D A

Za sprejem in oskrbo evakuiranih prebivalcev poskrbi občina, ki izvaja evakuacijo na predhodno zagotovljene lokacije za nastanitev evakuiranih občanov, kjer se jim zagotovi najnujnejše pogoje za nastanitev, hrano, obleko in zdravstveno oskrbo. Sprejem in oskrba ogroženih ter prizadetih prebivalcev obsega: - urejanje sprejemališč za evakuirane prebivalce, - urejanje začasnih prebivališč (če je le mogoče prebivalce namestimo v zidane objekte oziroma

v bivalnike, v nujnih primerih pa v šotore), - nastanitev prebivalstva (telovadnice, šole in druge nepoškodovane objekte...), - oskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne

pomoči. Začasno nastanitev odreja poveljnik CZ občine, izvaja jo OŠCZ s pomočjo gasilskih društev, Policije in MIRED-a. Nastanitev se zagotavlja le, če morajo biti ogroženi prebivalci evakuirani več



kot 6 ur ponoči in v neprimernih vremenskih razmerah. Nastanitev prebivalcev iz najbolj poškodovanih zgradb ali zgradb, ki jim grozi porušitev se načrtujejo na potresno varna območja, ki so v bližini stalnih prebivališč evakuiranih prebivalcev (sorodniki, prijatelji,..), če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev. Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane prebivalce, če njihove nastanitve ni mogoče rešiti na drugačen način. Prebivalce se ob potresu praviloma ne evakuira iz območja, ki ga je prizadel potres. Če je le mogoče je potrebno urediti nastanitvene zmogljivosti čim bliže njihovih domov. V kolikor ni mogoče vseh prebivalcev namestiti na lokacije, predvidenih za zasilna bivališča, se del prebivalcev evakuira v sosednje oziroma neprizadete občine. Iz prizadetega območja evakuiramo le posebne skupine prebivalcev (starejše ljudi, bolnike, otroke, ki so ostali brez staršev, ter druge ljudi, ki niso sposobni sami skrbeti zase). Namestitev evakuiranih prebivalcev se organizira v mali in veliki telovadnici OŠ Log – Dragomer, po potrebi v PGD Log in PGD Dragomer-Lukovica. Za posebej ogrožene skupine prebivalcev (starejši, bolni, dojenčki) se nastanitev organizira v domu upokojencev. V primeru potreb po namestitvi za daljše obdobje za manjše število prebivalcev, ki niso zagotovili namestitve pri sorodnikih ali na drug način, poveljnik CZ občine zaprosi poveljnika CZ za ljubljansko regijo za bivalne kontejnerje. Bivalniki se postavijo na območju ŠP Log, kjer je možen priključek na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje. Prehrana za evakuirane prebivalce se zagotavlja s kuhinjskimi zmogljivostmi OŠ Log – Dragomer, Vrtec Dragomer in pogodbenih izvajalcev prehrambenih zmogljivosti v Občini Log – Dragomer. Zdravstvena oskrba se izvaja v Zdravstvenem domu Vrhnika. P - 3 Pregled društev in prostovoljnih organizacij P - 4 Podatki o javnih službah in zavodih P - 12 Seznam pripadnikov ob činske službe za podporo P - 14 Pregled MTS Štaba CZ, ob činskih enot, služb CZ in drugih sil ZRP P - 22 Pregled prehrambenih zmogljivosti P - 23 Pregled lokacij za postavitev zasilnih bivališ č P - 27 Podatki o namestitvenih kapacitetah v sosednjih ob činah D - 9 Načrt dejavnosti CSD VRHNIKA ob naravnih in drugih nes rečah D - 10 Načrt dejavnosti Policijske postaje Vrhnika D - 11 Načrt dejavnosti Zdravstvenega doma Vrhnika D - 106 Navodilo za sprejem in oskrbo ogroženega prebivalst va D - 207 Navodilo za delovanje evakuacijskega sprejemališ ča D - 208 Usmeritve za za časno nastanitev, standard namestitve in oskrba evak uiranih



8.1.4 Radiološka, kemijska in biološka zaš čita

Pregled virov N S

O bvestilo o neva rnosti

O bvestilo

D elovn i na log

O BVEŠČAN JE O N EVAR N O ST IH

PO VEZAN IH Z N EVAR N IM I SN O VM I

IZVAJAN JE ZAŠČ IT N IH U KR EPO V

U pravlja lc iO bčan iČ lan O ŠC Z za N S

V sak, k i opazinevarnostU pravlja lc iO bčan i

Poveljn ik C Z R eC O

Poveljn ik C Z obč ineVod ja in tervencije

PR EG LED V IR O V N EVAR N IH SN O VI

Poroč ilo o in tervenciji

ZAKLJUČEK IN T ER VEN C IJE

Vod ja in tervencije

N EVAR N O ST N ESR EČE Z

N EVAR N O SN O VJO

D O KU M EN T AC IJA ,

PO ST O PKI

D IAG R AM PO T EKAAKT IVN O ST I

PR IM AR N A O D G O VO R N O ST

Zaradi posledic potresa lahko pride do poškodb na napravah in objektih, ki so bistvenega pomena za nastanek kemijske nevarnosti. Zato je treba na celotnem prizadetem območju poostriti nadzor nad nevarnimi snovmi in ravnanjem z njimi. Nadzor izvajajo prebivalci, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki uporabljajo in prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, občina ter pristojni državni organi. Posebej je potrebno izvajati nadzor nad iztekanjem nafte in naftnih derivatov v prometu in gospodinjstvih. Potrebno je organizirati tudi zbiranje ter odstranjevanje raznih kemikalij, ki se nahajajo na območjih, ki jih je prizadel potres. Glede na to, da občina nima usposobljenih in opremljenih sil za posredovanje ob nesreči z nevarnimi snovmi to nalogo na zahtevo poveljnika CZ občine preko ReCO opravlja pooblaščena služba Kemis d.o.o., Gasilska brigada Ljubljana in gasilske operativne enote. Ob pojavu večje onesnaženosti z nevarnimi snovmi, poveljnik CZ občine zaprosi poveljnika CZ za ljubljansko regijo za pomoč. Po potrebi poveljnik CZ občine za ugotavljanje nevarne snovi preko ReCO zaprosi za pomoč mobilni ekološki laboratorij ELME Jožefa Štefana ali regijsko enoto za RKB izvidovanje., za nevtralizacijo ali odstranitev pa organizacije pooblaščene s strani države (KEMIS d.o.o., VGP Drava), ki imajo javno pooblastilo oziroma podpisane pogodbe z URSZR. P - 28 Pregled dekontaminacijskih mest P - 34 Pregled objektov za skladiš čenje, proizvodnjo in uporabo nevarnih snovi D - 19 Opomnik za ukrepanje ob manjših nesre čah z nevarnimi snovmi v ljubljanski regiji



Register kulturne dediščine

Zapisniki DOKUMENTIRANJE POŠKODB

TAKOJŠNJA VARNOSTNA DELA

(varovanje,podpiranje, zapiranje, evakuacija itd.)

Zavod za varstvo kulturne dediščine LjubljanaObčina Log-Dragomer

Zavod za varstvo kulturne dediščine LjubljanaObčina Log-Dragomer

Zavod za varstvo kulturne dediščine LjubljanaPoveljnik CZ Občine

Strokovne ekipe s področja varstva kulturne dediščinePoveljnik CZ občine

PREGLED STANJA

KULTURNE DEDIŠČINE

NUJNA KONZERVACIJSKA

DELA

Strokovne konzervatorske ekipe

ODLOČANJE O ZAŠČITNIH

UKREPIH

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI



8.1.5 Zaščita kulturne dediš čine Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in izvajanje ukrepov za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino. Izvajajo jih strokovnjaki s področja kulturne dediščine, strokovne službe za varstvo kulturne dediščine, po potrebi pa se vključijo tudi enote, službe ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč. Kulturni spomeniki pomembni za kulturo in dediščino naroda morajo biti identificirani z mednarodnim razpoznavnim znakom varstva kulturnih dobrin. Stavbno kulturno dediščino je treba čim prej zavarovati tudi pred vremenskimi vplivi, premično pa premestiti v ustrezne objekte, kjer se lahko izvedejo tudi najnujnejša konservatorska dela. Zavod za naravno in kulturno dediščino Ljubljana, v katerega pristojnost spada naravna in kulturna dediščina na območju občine Log - Dragomer, mora v svojem načrtu opredeliti ukrepe in naloge za zaščito in reševanje predmetov in objektov naravne in kulturne dediščine. P - 31 Pregled obmo čij, objektov in predmetov kulturne dediš čine



8.2 Naloge zaš čite reševanja in pomo či

8.2.1 Prva pomo č in nujna medicinska pomo č

V okviru prve pomoči ob rušilnem potresu se izvajajo le najnujnejši ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju. Namen dajanja prve pomoči je, da poškodovani lahko čim prej in v kar najboljšem stanju pride do strokovne medicinske pomoči oziroma zdravljenja. Naloge, ki jih izvajajo ekipe PGD, RK, Civilne zaščite in občani, ki imajo opravljen tečaj prve pomoči, obsegajo: - prva pomoč poškodovanim in obolelim, - pomoč pri triaži, - pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih, - sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov. Pri izvajanju teh nalog po potrebi sodeluje tudi vojaška zdravstvena služba. Nujno medicinsko pomoč (NMP) ob potresu izvajajo službe nujne medicinske pomoči, organizirane na primarni (Zdravstveni dom Vrhnika) in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti skladno s smernicami za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah.



Pred bolnišnični del ukrepov sistema NMP v množičnih nesrečah obsega štiri temeljne sklope: - aktivnosti na poti do kraja nesreče, - prihod na kraj nesreče, - organizacijo službe NMP na kraju nesreče, - prevoz pacientov v zdravstvene ustanove.

P - 8 Seznam prvih posredovalcev in prve pomo či v PGD in CZ

P - 5 Organigram ob činskih sil za zaš čito in reševanje

8.2.2 Psihološka pomo č Za potres sta značilni nenadnost in silovitost. Preživeli in svojci poškodovanih in mrtvih ob potresu praviloma doživijo hud stres in potrebujejo tudi psihološko pomoč. Psihološko pomoč ob potresu preživelim nudijo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki). Psihološko pomoč preživelim organizira OŠCZ v sodelovanju z Občino Log - Dragomer ter če je potrebno poveljnik CZ zaprosi za pomoč preko ReCO poveljnika CZ za ljubljansko regijo in URSZR. Občina Log - Dragomer za prvo psihološko pomoč zaprosi CSD Vrhnika in Župnijo Brezovica. V ta namen se organizira ekipa navedenih strokovnjakov ter vnaprej pripravijo zgibanke prve psihološke pomoči preživelim v nesreči, z napotki, kako naj si pomagajo in kje lahko dobijo strokovno pomoč, če jo potrebujejo. Zgibanke se prebivalcem delijo ob nesreči. Prostovoljni reševalci, poklicni gasilci in zaposleni v centrih za obveščanje znotraj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so skladno s smernicami za psihološko pomoč reševalcem prav tako deležni takšne pomoči, če jo potrebujejo.

P – 13 Seznam strokovnjakov s podro čja psihološke pomo či

D - 9 Načrt dejavnosti CSD VRHNIKA ob naravnih in drugih nes rečah



8.2.3 Identifikacija mrtvih

Evid enca m rtv ih in n jiho vih p red m e tov

E vide nca p ogre šan ih

Se zna m č lano v ek ipe za id en tif ik ac ijo m rtvih

O bve stilo svo jce m

ZB IR A N JE PO D A T KO V O PO G R E ŠA N IH

R eševa lne ek ipeP og reb na s lužba

P o lic ijsk a p osta ja V rhn ikaO Z R K V rhn ika

M N Z -P olic ija , E nota za identifikacijo m rtvih Inš titu ta za sodno m edic ino pri M ed icinski faku lte ti v L jubljan i

M N Z -Po licija

ZB IR A N JE IN P R EV O Z M R T V IH

O b ve stilo za javno ob javo

O Š C ZM N Z -Po licija

ID EN T IF IKA C IJA M R T V IH

O B VE ŠČAN JE SV O JC EV

O BV EŠČA N JE JA V N O S T I

D O K U M EN T AC IJA ,

PO ST O P KI

D IA G R A M P O T EK AAK T IV N O S T I

P R IM A R N A O D G O V O R N O ST

Gasilci reševalci, enote in službe CZ nudijo strokovnim službam (enota za identifikacijo mrtvih pri Inštitutu za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, Policija), ki to nalogo opravljajo pomoč predvsem pri zbiranju in prevozu mrtvih na zbirni center za identifikacijo mrtvih, če to ni bilo mogoče ugotoviti že na kraju, kjer so mrtvega našli. Za izvedbo identifikacije mrtvih poveljnik CZ občine zaprosi za pomoč poveljnika CZ za ljubljansko regijo preko ReCO Ljubljana. Občina ima v svojih prostorskih aktih določene lokacije za pokop večjega števila mrtvih, ki se načrtuje zraven obstoječih pokopališč.

P - 37 Pregled lokacij za odlaganje ruševin, nevarn ih odpadkov, pokopališ če (ljudi in živali)



VETERINAESKA OCENA ZDRAVSTVENE SITUACIJE

ŽIVALI

Poveljnik CZ obč ineOŠCZPoverjenik i CZ

Veterinarska službaAm bulanta Vrhn ika

Veterinarska službaPoveljnik CZ obč ine

Veterinarska službaLastn ik iGasilci

ZBIRANJE PODATKOV O PO SLEDICAH

SPREM LJANJE EPIDEM IOLOŠKE

SITUACIJE

POO STREN NADZO R NAD ŽIVILI ŽIVALSKEG A IZVORA

O DSTRANJEVANJE IN PO KOP KADAVRO V TER

DRUG I SANACIJSKI UKREPI

O DLOČANJE O PREVENT IVNIH IN DRUG IH UKREPIH

Veterinarska službaPoveljnik CZ obč ine

Veterinarska služba

O dločba inšpekcije

DO KUM ENTACIJA,

PO STO PKI

DIAG RAM PO TEKAAKTIVNO STI

PRIM ARNA O DG OVO RNO ST

8.2.4 Prva veterinarska pomo č Prva veterinarska pomoč v primeru potresa se izvaja na podlagi navodil dežurnega inšpektorja VURS in obsega: – zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na prizadetem območju, – veterinarsko oceno zdravstvene situacije, – nujno veterinarsko pomoč poškodovanim in obolelim živalim (nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za življenje živali), – prisilni zakol poškodovanih živali, – sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel ter druge sanacijske ukrepe, – poostren nadzor nad živili živalskega izvora, – sodelovanje pri dekontaminaciji živine, – izvajanje drugih higienskih in protiepidemijskih ukrepov, – spremljanje epidemiološke situacije.



Prvo veterinarsko pomoč in preventivne ukrepe izvaja VURS Postojna in Veterinarska ambulanta Vrhnika. V kolikor bi prišlo do pogina in poškodb večjega števila živali, bi bilo potrebno izvajati vse ukrepe, ki jih odredijo veterinarske službe in veterinarska inšpekcija s pomočjo lastnikov živali in sil ZiR, s katerimi razpolaga Občina Log - Dragomer. V kolikor bi bila potrebna pomoč se zanjo poveljnik CZ občine obrne na sosednje občine Brezovica in Vrhnika in poveljnika CZ za ljubljansko regijo. P – 61 Podatki o organiziranost i veterinarske službe v Ob čini Log - Dragomer



S e z n a m o b je k to vP o r o č i la

O C E N A S T A N J A

R E Š E V A N J E Z A S U T IH IZ R U Š E V IN

P o v e l jn ik C Z o b č in eO Š C ZP o v e r je n ik i C Z

P o v e l jn ik C Z o b č in eO Š C ZK o m is i ja z a o c e n o š k o d e in p o š k o d o v a n o s t i o b je k to v in in f ra s t ru k tu re

P o v e l jn ik C Z O b č in e

E n o ta C Z z a r e š e v a n je z a s u t ih v r u š e v in a hG a s i lc iG r a d b e n e o r g a n iz a c ije

Z B IR A N J E P O D A T K O V O

P O Š K O D O V A N IH O B J E K T IH

G r a d b e n e o r g a n iz a c i jeG a s i lc i

R E Š E V A N J E IZ V IS O K IH Z G R A D B

E n o ta C Z z a r e š e v a n je z a s u t ih v r u š e v in a hG a s i lc iG r a d b e n e o r g a n iz a c i jeE k ip i p la n in c e v R e g ain p le z a lc e v K o r e n ja k

O D L O Č A N J E O U K R E P IH Z A Z A Š Č IT O IN R E Š E V A N J E

P R E M O Š Č A N J E V O D N IH O V IR IN Z A V A R O V A N J E

P R E H O D O V

R U Š E N J E O B J E K T O V , K I G R O Z IJ O S P O R U Š IT V IJ O

O Š C Z G r a d b e n e o r g a n iz a c i je

O Š C ZG r a d b e n e o r g a n iz a c i je

O B V E Š Č A N J E O S T A N J U IN IZ V E D E N IH

U K R E P IH

O D R A N J E IN P O D P IR A N J E P O Š K O D O V A N IH

O B J E K T O V

P o v e l jn ik C Z

S e z n a m o b je k to v z a r u š e n je

P o r o č i la


P O S T O P K I



8.2.5 Reševanje iz ruševin Reševanje iz ruševin mora potekati neprekinjeno, podnevi in ponoči, dokler niso rešeni vsi zasuti.



Reševanje iz ruševin mora potekati neprekinjeno, podnevi in ponoči, dokler niso rešeni vsi zasuti. Zato mora štab CZ, ki vodi reševalna dela, primerno organizirati delo reševalnih ekip. Tehnično reševanje obsega: – iskanje zasutih ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah, – reševanje ljudi in premoženja iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin ter izpod zemeljskih plazov, – odstranjevanje ovir na cestah, urejanje zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture, – premoščanje vodnih in drugih ovir, – rušenje in odstranjevanje objektov, ki jim grozi, da se porušijo, – utrjevanje (odranje in podpiranje) poškodovanih objektov, – zavarovanje prehodov in poti ob poškodovanih objektih ter odstranjevanje ruševin, – sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju, – sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov, – urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev, – reševanje na vodi in iz vode. Naloge reševanja iz ruševin opravlja Javna gasilska služba, ekipa CZ za iskanje zasutih v ruševinah v sodelovanju z pogodbenimi in drugimi gradbenimi podjetji z ustrezno mehanizacijo. Aktivnosti vodi vodja intervencije, ki ga določi poveljnik CZ občine Log - Dragomer. Strokovnjaki gradbene stroke opravijo triažo poškodovanih objektov pred reševanjem zasutih. Ko nastane potreba po reševalcih s psi in geofonisti, za odkrivanje preživelih pod ruševinami in drugih sil in sredstev ZRP, poveljnik CZ občine zaprosi sosednje občine Vrhnika, Brezovica in poveljnika CZ ljubljanske regije za pomoč. Policija izvaja naloge varovanja pomembnih objektov in patruljiranja. P - 4 Podatki o javnih službah in zavodih P - 6 Pregled organizacij z gradbeno mehanizacijo P - 9 Seznam članov ekipe za tehni čno reševanje ) P - 14 Pregled MTS - Štaba CZ, ob činskih enot, služb CZ in drugih sil ZRP P - 38 Seznam trgovin z gradbenim materialom



8.2.6 Gašenje in reševanje ob požarih

OBVEŠČANJE PRISTOJNE GASILSKE ENOTE

Občanipoverjeniki CZ Policija

ReCO Ljubljana

Vodje gasilskih intervencij

Gasilske enote

OBVEŠČANJE O POŽARIH

PoročilaNavodila Gasilske enote

ORGANIZIRANJE IN VODENJE GASILSKE

INTERVENCIJE

SODELOVANJE PRI RAZNIH OBLIKAH

REŠEVANJA

PREVENTIVNO SPREMLJANJE

STANJA POŽARNE

OGROŽENOSTI

Gašenje in reševanje ob požarih ter eksplozijah obsega:

• preprečevanje nastanka požarov, • preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi, • gašenje požarov ter • reševanje ob požarih in eksplozijah.

Naloge gašenja izvajata občinski prostovoljni gasilski enoti PGD Log in PGD Dragomer – Lukovica organizirani v občinsko poveljstvo Log - Dragomer in GZ Vrhnika kot prostovoljci in kot javna gasilska služba Občine Log - Dragomer. Gasilske enote, kot splošno reševalne službe, sodelujejo tudi pri izvajanju drugih nalog zaščite in reševanja, še posebej pri reševanju iz visokih zgradb, reševanju ob prometnih nesrečah, pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ki jih v občino pridejo izvajat Gasilska brigada Ljubljana. Občinske gasilske enote izvajajo tudi prevoze pitne in sanitarne vode, ko nastanejo motnje v redni oskrbi.

D - 3 Operativni na črt GE v ob čini Log - Dragomer



8.2.7 Iskanje pogrešanih oseb Štab CZ mora kar najhitreje organizirati izvidovanje prizadetega predela in naselja. Do ugotovitve, kje so pod ruševinami ljudje, je mogoče priti na več načinov: s poizvedovanjem pri preživelih prebivalcih porušene in sosednjih stavb ali pri sorodnikih zasutih, s klicanjem in prisluškovanjem, s pregledom posameznih ruševin, z uporabo geofonov ali s posebej za to dresiranimi psi. Za iskanje pogrešanih oseb ob potresu Rdeči križ Slovenije organizira tudi enotno poizvedovalno službo.

8.2.8 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ob potresu obsega:

• nujno zdravstveno oskrbo ljudi in živali, • nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi

potrebščinami, • zagotavljanje razmer za osebno higieno; • zagotavljanje delovanja nujne infrastrukture (električno omrežje, vodovod, ceste..); • oskrbo z električno energijo; • zagotavljanje nujnih prometnih povezav; • zagotavljanje nujne živinske krme; • zaščito kulturne dediščine;

Za izvajanje nalog na področju zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje so zadolžene javne službe in druge organizacije s področja komunalnih dejavnosti, naloge pa usmerja poveljnik CZ občine. Osnovni pogoji za življenje bodo vzpostavljeni takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji za preklic odrejenih zaščitnih ukrepov in nalog ZRP.

P - 4 Podatki o javnih služ bah in zavodih D - 11 Načrt dejavnosti Zdravstvenega doma Vrhnika D - 12 Načrt oskrbe s pitno vodo v O bčini Log - Dragomer



USMERJANJE OSEBNE IN VZAJEMNE ZAŠČ ITE (navodila prebivalcem,

objava posebne tel. številke, navodila voznikom mot. vozil

in ostalim udeležencem v prometu)

Županobčine Log-DragomerPoveljnik CZ občine

Poveljnik CZ občineOŠCZObčinski svetovalec za zaščito in reševanjePoverjeniki CZ

Poveljnik CZ občine

CSD VrhnikaOZ RK VrhnikaKaritas Brezovica

OBVEŠČANJE PREBIVALCEV O POSLEDICAH IN RAZMERAH NA PRIZADETEM

OBMOČJU

Poročila CSD VrhnikaObčina Log-Dragomer

ORGANIZIRANJE INFORMATIVNEGA

CENTRA

POMOČ POSEBNO OGROŽENIM SKUPINAM

PREBIVALCEV

SPREMLJANJE SOCIALNIH

RAZMER NA PRIZADETEM

OBMOČJU

Navodila za prebivalce

DOKUMENTACIJA,

POSTOPKI



9. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠ ČITA Osebna in vzajemna zaščita obsega vse ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic potresa za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega. Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite je zadolžena občina. V okviru osebne in vzajemne zaščite prebivalci izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito, rešujejo ljudi in premoženje v družini, stanovanjski stavbi, naselju, podjetju in drugod v neposredni okolici. V okviru osebne in vzajemne zaščite lahko prebivalci opravljajo le manj zahtevne zaščitne in reševalne naloge, ne morejo pa opravljati nalog, ki zahtevajo temeljito strokovno znanje in za katere so potrebna zahtevna tehnična sredstva. Za organizacijo, razvoj in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi občina (strokovni sodelavec za področje ZiR). Za izvajanje nalog osebne in vzajemne zaščite ob naravnih in drugih nesrečah se prebivalci že danes seznanjajo iz učnih programov v šolah, preko radia, televizije, občinske internetne strani z navodili in napotki ter spletne strani Uprave za zaščito in reševanje.



Pomembno vlogo pri izvajanju osebne in vzajemne pomoči imajo tudi pristojne službe za socialno varstvo ter človekoljubne organizacije. Napotki vsebujejo tudi preventivno obnašanje prebivalcev na ogroženem območju, kot je npr. njihovo ravnanje in postopanje pred, med in po potresu.

D - 5 Navodila prebivalcem o ravnanju v primeru nar avnih in drugih nesre č



10. OCENJEVANJE ŠKODE Ocenjevanje škode ob potresu zajema ocenjevanje poškodovanosti objektov in ocenjevanje škode, ki se praviloma izvajata skupaj. Ker je ugotavljanje poškodovanosti in z njo povezane uporabnosti gradbenih objektov podlaga za večino dejavnosti za vzpostavitev normalnega življenja na prizadetem območju, mora biti opravljena v najkrajšem možnem času. Poškodovane komunalne in druge objekte je potrebno čimprej evidentirati, oceniti njihovo uporabnost in škodo. Za evidentiranje poškodovanih objektov je zadolžena občinska komisija, ki sprejema vloge o poškodovanih objektih ter evidentira nastalo škodo. Podatke ji sporočajo lastniki in uporabniki objektov na telefonsko številko, ki jo za ta namen objavi občina. Poveljnik CZ občine sestavi poročilo o poškodovanih objektih in drugi škodi ter poroča županu in odgovorni osebi na Izpostavi URSZR Ljubljana. Ocenitev uporabnosti objektov za varno bivanje ter komunalnih objektov (mostovi, viadukti...) za varno uporabo opravi regijska komisija. Pri tem delu ji pomagajo tudi strokovnjaki gradbene stroke iz občine. Občinska komisija za oceno škode ob naravnih in drugih nesrečah sama ne zmore opraviti ocenitve škode na objektih in komunalni infrastrukturi, zato župan zaprosi za pomoč državnih komisij. Pregled objektov glede njihove varne uporabnosti in območje nastale škode se operativno evidentira na ustrezni karti občine. Komisije za ocenjevanje škode najprej pripravijo grobo oceno škode, ki je podlaga za odločanje o pomoči občini pri zagotavljanju osnovnih pogojev za delo ter pripravo sanacijskih programov. Komisije za oceno škode nato popišejo oziroma ocenijo škodo zaradi potresa na podlagi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Pri tem delu jim pomagajo pristojni občinski in državni organi. Za čimprejšnje izplačilo zavarovalnih premij oškodovancem župan pozove zavarovalnice, da čimprej po nesreči napotijo cenilce na območje, ki ga je prizadela poplava in ocenijo nastalo škodo na objektih, ki so zavarovani. Ob močnejšem, predvsem pa ob rušilnem potresu bi bilo število poškodovanih stavb veliko. Pri ocenjevanju škode bo v takem primeru potrebno zaprositi za pomoč iz regije. Organizacijo ocenjevanja v sodelovanju s prizadeto občino prevzame Izpostava URSZR Ljubljana. Iz pristojne geodetske enote Vrhnika je potrebno takoj pridobiti seznam poslovnih in stanovanjskih objektov in ga razdeliti na manjše zaključene dele. Občina v sodelovanju z Izpostavo URSZR Ljubljana sproti obvešča prebivalce na prizadetem območju o poteku ocenjevanja uporabnosti poškodovanih objektov in škode. Občina bo skrbela za evidenco objektov, ki jih je treba oceniti, zagotovila spremstvo domačinov, če bo potrebno, zagotovila strokovno pomoč ocenjevalcem in zbirala dokumentacijo o ocenjevanju in pripravila zbirnik ocenjene škode, ki ga bo z drugo dokumentacijo posredovala Izpostavi URSZR Ljubljana. P - 46 Seznam članov ob činske komisije za ocenjevanje ško de ob naravnih in drugih

nesrečah P - 47 Seznam članov komisije za oceno uporabnosti poškodovanih ob jektov D – 6 Metodologija za ocenjevanje škode



11. RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV 11.1 Pomen pojmov Epicenter (nadžariš če potresa) je območje na površju Zemlje, ki leži navpično nad žariščem potresa (hipocentrom) in je zato tudi najbližje žarišču. V epicentru so učinki potresa navadno najmočnejši, z oddaljevanjem od epicentra pa intenziteta potresa slabi. Hipocenter (žariš če potresa) je točka ali območje znotraj Zemlje, kjer se začne potresni pretrg in od koder izhajajo potresni valovi. Opisan je z geografskimi koordinatami in podatkom o globini. Intenziteta (I) je subjektivna opisna mera za učinke potresa na ljudi, živali, predmete, zgradbe in naravo, ki fizikalno ni definirana Odvisna je od magnitude potresa, oddaljenosti od nadžarišča, globine žarišča in lokalnih dejavnikov (lokalne geologije in topografije, medsebojnega delovanja tal in zgradb, resonance, usmerjenosti prelomnega pretrga ipd.). Je tudi najpomembnejši podatek za prebivalce, saj z njo opisujemo učinke potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo. Intenziteta se meri v stopnjah intenzitetnih lestvic brezdimenzionalne veličine (MCS, MSK, EMS, MM, JMA). V Sloveniji se uporablja evropska potresna lestvica EMS-98. Intenziteta je navadno največja v nadžarišču potresa, z oddaljevanjem od nadžarišča pa postopoma slabi. Opredeljena je za omejeno območje, ne za točko, in za skupino ogroženih, ne za posameznika. Intenzitetna (makroseizmi čna, potresna) lestvica je celoštevilska, brezdimenzijska, opisna lestvica in deloma količinska mera, ki fizikalno ni definirana. Z intenzitetno lestvico se skuša ovrednotiti vpliv potresa na objekte visoke in nizke gradnje, predmete, človeka in spremembe v naravi. Trenutno se v svetu uporabljajo naslednje potresne lestvice: – Mercalli-Cancani-Siebergova lestvica (MCS), ki ima 12 stopenj (npr. v Italiji), – modificirana Mercallijeva lestvica (MM), ki ima 12 stopenj (npr. V ZDA), – Medvedev-Sponheuer-Karnikova potresna lestvica (MSK), ki ima 12 stopenj (npr. v Rusiji,Indiji), – evropska potresna lestvica (EMS), ki ima 12 stopenj (v večini evropskih držav), – japonska potresna lestvica (JMA Seismic Intensity), ki ima 9 stopenj (na Japonskem). V Sloveniji se uporablja evropska potresna lestvica EMS-98. Magnituda (M) je instrumentalno določena brezdimenzijska številska mera velikosti potresa in ocena za sproščeno energijo v njegovem žarišču. Vsak potres ima le eno vrednost magnitude (neodvisno od mesta opazovanja) in več vrednosti intenzitete (glede na opazovano naselje). Izračun magnitude temelji večinoma na zapisih različnih vrst potresnega valovanja. Magnituda nima določene zgornje vrednosti, izjemoma preseže vrednost 9. Največja izmerjena magnituda je dosegla vrednost 9,5 pri potresu v Čilu leta 1960, ocenjena magnituda najmočnejšega potresa v Sloveniji pa je 6,8 pri potresu na Idrijskem leta 1511. Potres je tresenje tal in sevanje potresne energije (potresno valovanje), ki nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetosti v Zemljini skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča. Večino potresov povzroči prelomni pretrg in zdrs tektonskih plošč, pogosto pa tudi ognjeniška in magmatska dejavnost ali druge nenadne spremembe mehanske napetosti v Zemlji. Potresna nevarnost (angl. seismic hazard) je naravna danost za pojav potresa. Določena je verjetnostno (z verjetnostjo prekoračitve) ali deterministično. Potresna ranljivost (angl. seismic vulnerability) je občutljivost ogroženega (ljudi, stavbe, materialne dobrine itn.) za potres. Je lastnost stavbe oziroma ogroženega (in ne lokacije) ter je obratno sorazmerna potresni odpornosti. Ranljivost lahko opišemo s pričakovano stopnjo izgub ali poškodb objektov, ki bi nastale ob potresu določene stopnje intenzitete ali pospeška tal.



Potresna ogroženost (angl. seismic risk) so pričakovane družbene in ekonomske posledice potresa. Je verjetnostni pojem in je odvisna od potresne nevarnosti, potresne ranljivosti stavb, gostote naseljenosti in časa izpostavljenosti. Prelom je razpoka (ali sistem razpok) , vzdolž katere sta v nasprotnih smereh zdrsnila kamninska bloka. Seizmograf je občutljiva naprava za zapisovanje nihanja tal (podlage seizmografa). Zapise seizmografov uporabljamo za določitev magnitude potresa in lokacije žarišča ter za različne seizmološke analize. Seizmologija je veda o potresih in z njimi povezanih pojavih. Tesno je povezana s fiziko Zemljine notranjosti, tektoniko in geologijo. Je del geofizike, ki spada med naravoslovne znanosti. Škoda obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesreči. 11.2 Razlaga okrajšav OKRAJŠAVA RAZLAGA CORS Center za obveš čanje Republike Slovenije CZ Civilna zaš čita ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje VURS Veterinarska uprava Republike Slovenije CSD Center za socialno delo GZ Gasilska zveza JZ Javni zavod OŠCZ Občinski štab za civilno zaš čito PGD Prostovoljno gasilsko društvo ReCO Regijski center za obveš čanje RKB Radiološka, kemi čna in biološka ZiR Zaščita in reševanje MIRED Medobčinski inšpektorat in redarstvo URSZR Uprava Republike Slovenije za zaš čito in reševanje VGP Vodnogospodarsko podjetje ZA-RE Zaščita reševanje (sistem radijskih zvez) ZRP Zaščita, reševanje, pomo č EMS Evropska potresna lestvica OZRK Območno združenje Rde čega križa ELME Ekološki labo ratorij z mobilno enoto



12. SEZNAM PRILOG IN DODATKOV 12.1 Priloge

P - 1 Podatki o poveljniku OŠCZ, njegovem namestniku in članih OŠCZ P - 3 Pregled društev in prostovoljnih organizacij P - 4 Podatki o javnih službah in zavodih P - 5 Organigram sil Z RP občine Log - Dragomer P - 6 Pregled organizacij z gradbeno mehanizacijo P - 8 Seznam prvih posredovalcev in prv e pomo či v PGD in CZ P - 9 Seznam članov ekipe za tehni čno reševanje P - 12 Seznam pripadnikov ob činske službe za podporo P - 13 Seznam s trokovnjakov s podro čja psihološke pomo či P - 14 Pregled MTS – Štaba CZ, ob činskih enot, služb CZ in drugih sil ZRP P - 15 Seznam vodilnih oseb v ob čini, ki jih ReCO obveš ča o izrednih dogodkih P - 16 Seznam kurirjev P - 19 Podatki o lokacijah siren i n načinu njihove uporabe P - 21 Pregled objektov, kjer je možna za časna nastanitev P - 22 Pregled prehrambenih zmogljivosti P - 23 Pregled lokacij za pos tavitev zasilnih bivališ č P - 24 Pregle d evakuacijskih zbirališ č P - 25 Eviden čni list o evakuiran i osebi P - 27 Podatki o namestitvenih kapacitetah v sosednjih ob činah P - 28 Pregled dekontaminacijskih mest P - 31 Pregled obmo čij, objektov in pre dmetov kulturne dediš čine P - 32 Pregled ogroženih nase lij in obmo čij P - 34 Pregled objektov za sklad iščenje, proizvodnjo in uporabo nevarnih snovi P - 37 Pregled lokacij za odlaganje ruševin, nevarnih odpa dkov, pokopališ če (ljudi in

živali) P - 38 Seznam trgovin z gradbenim materialom P - 41 Pregled sredstev javnega obveš čanja, ki so zadolžene za obve ščanje ob naravnih

in drugih nesre čah P - 45 Obrazci – ocenjevanje škode P - 46 Seznam članov komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesre čah P - 47 Seznam članov komisije za oceno uporabnosti poškodovanih ob jektov P - 48 Vzorec odredbe o aktiviranju sil ZRP P - 49 Vzorec sklepa o preklicu izvajanja zaš čitnih ukrepov in nalog ZRP P - 50 Pregled zbirališ č enot ZRP ob aktiviranju P - 51 Radijski imenik sistema zvez ZARE z navodili za upo rabo P - 59 Seznam kontaktnih oseb Vodnogospodarskeg a podjetja Hidrotehnik P - 61 Podatki o organiziranosti veterinarske službe v Ob čini Log - Dragomer



12.2 Dodatki

D - 3 Operativni na črt gasilskih enot v ob čini Log – Dragomer

D - 4 Navodilo o aktiviranju sil zaš čite, reševanja in pomo či v ob čini Log – Dragomer

D - 5 Navodilo prebivalcem za ravnanje v primeru na ravnih in drugih nesre č

D - 6 Metodologija za ocenjevanje škode

D - 7 Načrtovana finan čna sredstva za izvajanje na črta

D - 8 Navodilo za sprejem državne materialne pomo či

D - 9 Načrt dejavnosti CSD VRHNIKA ob naravnih in drugih nesre čah

D - 10 Načrt dejavnosti Policijske postaje Vrhnika

D - 11 Načrt dejavnosti Zdravstvenega doma Vrhnika

D - 12 Načrt oskrbe s pitno vodo v Ob čini Log - Dragomer

D - 13 Dnevnik aktivnosti sil ZRP

D - 15 Načrt dejavnosti ob činske uprave Ob čine Log - Dragomer v primeru naravnih in drugih nesre č

D - 16 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev na črtov ZiR

D - 17 Načrti organizacij in zavodov

D - 19 Opomnik za ukrepanje ob manjših nesre čah z nevarnimi snovmi v ljubljanski regiji

D - 106 Navodilo za sprejem in oskrbo ogroženega pr ebivalstva

D - 107 Navodilo o organiziranju in vodenju informa cijskih centrov

D - 108 Telefonska številka za informacije

D - 109 Vzorec zapisnika o poškodovanosti objektov in infrastrukture

D - 110 Vzorec vprašalnika za oceno uporabnosti po potresu poškodovanih objektov

D - 207 Navodilo za delovanje evakuacijskega spreje mališ ča

D - 208 Usmeritve za za časno nastanitev, standard namestitve in oskrba evak uiranih

na Črt zaŠ Čite in reŠevanja ob potresu

Documents