priro Čnik za upravljanje dizel …...priro čnik za upravljanje d lok. 644 2 4.5.1 zaš čita pred...

PRIROČNIK ZA UPRAVLJANJE DIZEL LOKOMOTIVE SERIJE 644

Služba za vleko vlakov, November 2006

Uvodna beseda Pred leti izdelan priročnik za odpravo napak na električnih vlečnih vozilih je bil pri vas kot uporabnikih in upravljalcih teh vozil dobro sprejet. Že takrat smo razmišljali o izdaji priročnika tudi za dizelska vozila, vendar do njegove izdaje v podobni obliki kot za električna vlečna vozila žal ni prišlo. Ob vaši spodbudi za nadaljevanje začetega dela in ob dejstvu, da osebje vlečnih vozil pogosteje kot v preteklosti upravlja z različnimi vrstami vozil smo ugotovili, da samo priročnik o odpravi napak za strojevodjo ni dovolj in da ga je treba dopolniti.

Priročnik smo zato preimenovali v pričujoči Priročnik za upravljanje, ki v splošnem vsebuje opravila strojevodje pred službo, med vožnjo in po končani službi, sledi opis glavnih naprav (mehanske, električne, zaščitne, kontrolne in varnostne naprave), na koncu pa daje strojevodji napotke za odpravo najpogostejših napak, ki se pojavljajo na vozilu.

Ker na posameznih vrstah vlečnih vozil opravljamo različne predelave, predvsem gre tu za boljše tehnične rešitve pri delovanju naprav na vozilih ali za izboljšanje pogojev vašega dela, mora biti osebje vlečnih vozil seznanjeno s temi modifikacijami, za kar poskrbi strokovni učitelj. Predelave na vozilih se opravljajo postopno, po drugi strani pa je za strojevodjo pomembno, na katerih vozilih so te predelave izvedene. Zato je priročniku za upravljanje na koncu dodana preglednica predelav tega vozila, ki se bo sproti posodabljala (zamenjava preglednice).

Princip izdelave priročnika je bil takšen, da je osnutek pripravil inštruktor strojevodij tiste sekcije ali delovne enote, ki ima v inventarskem stanju največ vlečnih vozil te vrste, v pregled in morebitne pripombe pa je bil nato dan vsaj še eni sekciji ali delovni enoti, ki tudi upravlja s temi vozili. Izdelava priročnika je potekala pod mentorskim vodstvom strokovnih delavcev Službe za vleko.

Priročnik za upravljanje je nameščen na vsako vlečno vozilo in sodi v opremo tega vozila. Upamo, da vam bo služil kot koristen pripomoček pri opravljanju vašega dela. Morda pa boste ob prebiranju priročnika ugotovili kakšno napako ali pomanjkljivost ali se vam bo porodila boljša ideja za neko razlago. Vsako vašo konstruktivno pripombo bomo skrbno preučili in jo, če bo ustrezala, vnesli kot popravek v obliki zamenjave lista.

Želimo vam srečno in predvsem varno vožnjo.

Služba za vleko vlakov

Priročnik za upravljanje D lok. 644 1

KAZALO

Stran 1 OPRAVILA PRED VOŽNJO................................................4

1.1 Faza A – priprava in pregled vozila ...........................4 1.2 Faza B – zagon dizelskega motorja ............................4 1.3 Faza C – opravila po zagonu dizelskega motorja......6 1.4 Faza D – preizkus naprav............................................7 1.5 Zaustavitev in posprava...............................................7

2 OPIS NAPRAV......................................................................8 2.1 Mehanske naprave .......................................................8

2.1.1 Uravnavanje vrtljajev dizelskega motorja...................................8 2.1.2 Mazalni sistem dizelskega motorja .............................................9 2.1.3 Hladilni sistem dizelskega motorja ...........................................11 2.1.4 Sistem za gorivo........................................................................14 2.1.5 Zračni sistem dizel motorja.......................................................16

2.2 Sistem komprimiranega zraka..................................17 2.2.1 Kontrola zračnega kompresorja ................................................18 2.2.2 Preizkus in nastavitev zavore....................................................18 2.2.3 Izločevanje zavore ....................................................................19 2.2.4 Izločitev podstavnih vozičkov ..................................................20 2.2.5 Izločitev sirene, peskanja, žaluzij .............................................21

3 ELEKTRIČNE NAPRAVE.................................................23 3.1 Akumulatorske baterije.............................................23 3.2 Glavni generator ........................................................24 3.3 Pomožni generator .....................................................24 3.4 Vlečni motor ...............................................................25 3.5 Zunanja in notranja razsvetljava .............................26 3.6 Ogrevanje kabine .......................................................27 3.7 Klimatska naprava.....................................................28

4 ZAŠČITNE NAPRAVE NA LOKOMOTIVI .....................31 4.1 Rele ozemljitve............................................................31 4.2 Prenapetostna zaščita GG .........................................32 4.3 Zaščita zavornih uporov............................................32 4.4 Protidrsna zaščita.......................................................33 4.5 Zašite dizelskega motorja..........................................35


4.5.1 Zaščita pred pregretjem hladilne tekočine ................................35 4.5.2 Zaščita pred izgubo hladilne tekočine.......................................36 4.5.3 Zaščita "Nizek tlak olja v motorju"...........................................37 4.5.4 Zaščita pred pregretjem olja motorja ........................................37 4.5.5 Zaščita motorja pred previsokimi vrtljaji..................................38

5 KONTROLNE IN VARNOSTNE NAPRAVE...................39 5.1 Merilnik hitrosti vožnje .............................................39 5.2 Budnik (tip BCDM 661) ...........................................40

5.2.1 Preizkus budnika.......................................................................40 5.3 Avtostop naprava (tip INDUSI I 60) ......................41

5.3.1 Preizkus ASN............................................................................42 6 POMOŽNE NAPRAVE ......................................................44

6.1 Mazanje sledilnih vencev (GELMA) ........................44 6.2 Naprava za posipavanje peska..................................45

7 VOŽNJA Z LOKOMOTIVO...............................................46 7.1 Zračno zaviranje ........................................................49 7.2 Elektrodinami čno zaviranje......................................50 7.3 Prevoz nedelavne lokomotive....................................52 7.4 Postopek ozimljanja lokomotive ...............................53

8 ODPRAVA NAPAK............................................................54 8.1 Napake na stoječi lokomotivi ....................................54

8.1.1 Črpalka za gorivo pri predčrpavanju goriva ne deluje ..............54 8.1.2 Črpalka za gorivo deluje v kontrolnem steklu pa ni goriv ........54 8.1.3 DM pri zagonu ne obrača..........................................................55 8.1.4 DM pri zagonu slabo obrača....................................................55 8.1.5 DM se pri zagonu vrti, vendar ne steč......................................55 8.1.6 DM pri zagonu steče, nato pa se ustavi.....................................56 8.1.7 DM pri zagonu steče, nato se ustavi in zvoni alarmni zvonec ..56 8.1.8 Sveti signalizacija "nivo hl. sredstva" in zvoni alarmni zvonec56 8.1.9 Vrtljaji DM ne reagirajo na krmilno ročico DM......................57 8.1.10 Ostale motnje pri delovanju DM..........................................57 8.1.11 Slabo tesnenje sistemov .......................................................58

8.2 Napake med vožnjo....................................................58 8.2.1 DM se med vožnjo brez signalizacije ustavi.............................58 8.2.2 DM se je ustavil in zvoni alarmni zvonec.................................59 8.2.3 DM se je ustavil, aktivirala je zaščita »Prekomerni vrtljaji« ....59 8.2.4 DM se ni ustavil, sveti signalizacija »Pregret DM«..................59


8.3 Okvare električnih naprav ........................................60 8.3.1 Zvoni alarmni zvonec in sveti signalizacija »Rele ozemljitve« 60 8.3.2 Signalizacija »drsanje koles«....................................................60 8.3.3 Signalizacija »Dinamična zavora«............................................61 8.3.4 A- meter polnjenja je v rdečem polju........................................61

8.4 Okvare na zračni opremi...........................................62 8.4.1 Po zagonu DM in načrpanju zraka se pojavi signalizacija »krmilni tlak«..........................................................................................62 8.4.2 DM preide v prosti tek, sveti signalizacija »Krmilni tlak« .....62 8.4.3 Zračni tlak v glavnih zračnih posodah pada..............................62 8.4.4 Zračni tlak v glavnih zračnih posodah je narasel, varnostni ventil izpihuje v presledkih ...............................................................................62

9 PREDELAVE NA D LOK. 644 ..........................................63


1 OPRAVILA PRED VOŽNJO

1.1 Faza A – priprava in pregled vozila Pri približevanju k lokomotivi opazujemo splošno stanje koša, tekala, vzmetenja, vlečnih in odbojnih naprav, morebitne sveže madeže na tleh, ki so običajno znak za puščanje sistema za gorivo, olje ali hladilno sredstvo. Pred zagonom dizel motorja je treba preveriti naslednje:

• nivo olja v dizel motorju, zračnem kompresorju in multiplikatorju, • nivo hladilnega sredstva, ki mora biti blizu oznake »Polno«, • količino goriva v rezervoarju, • stanje in pritrditev dizelskega motorja, kompresorja, multiplikatorja in

prirobnice, • če so zaprti in zavarovani kontrolni pokrovi glave, zračnega kolektorja

in stranski pokrovi karterja, • zaščito nizkega tlaka olja DM, pregretje motorja, izgube hladilnega

sredstva in zaščito DM pred prekomernimi vrtljaji, • količino olja v PG regulatorju, • tesnost in pritrditev cevovodov goriva, hladilnega sredstva in olja, • plombe na termostatskem stikalu pregretje vode ETS, termostatskem

stikalu TA in TB, releju ozemljitve GR, varnostnem ventilu zračnega kompresorja, varnostnem ventilu regulacije zračnega kompresorja, tlačnem stikalu PBS,

• stanje akumulatorskih baterij, predvsem pritrditev zabojev in priključnih vodnikov,

• električne priključke in ozemljilne vezice.

1.2 Faza B – zagon dizelskega motorja

• vklopljen baterijski ločilnik HBA, • vklopljeni vsi mali odklopniki v stikalni omari, • vklopi se stikalo »Črpalka goriva« na komandnem pultu, • ročica smeri vožnje je v položaju »Nevtralno«, • Ročica krmiljenje DM je v položaju »Prosti tek« (IDLE),

Pred zagonom dizelskega motorja morajo bit izpolnjeni naslednji pogoji:


• ročica delovanja lokomotive v položaju »Izključeno« (OFF), • izključeno stikalo »Obratovanje motorja« in »Polje generatorja« , • če motor ni obratoval več kot 48 ur je treba odpreti dekompresijske

vijake in ročno zavrteti motor za dva obrata ter tako ugotoviti, če motor neovirano teče in da ni vode v cilindrih,

• ročica zaviralnika direktne zavore na nezasedenem komandnem pultu se postavi v položaj »Odviranje«,

• ročica zaviralnika avtomatske zavore na nezasedenem komandnem pultu se postavi v položaj »Priprežni položaj«,

• ročica zaviralnika avtomatske zavore se postavi v položaj »Vožnja«, • ročica zaviralnika direktne zavore se postavi v zavrti položaj, • stikalo »Menjalo vrste zaviranja« je v položaju »Potniška«.

Za uspešen zagon DM moramo predhodno načrpati gorivo v sistem goriva do injektorjev ( kontrolna čašica se napolni z gorivom – brez zračnih mehurčkov ). Predčrpavanje pogonskega goriva se vrši z vklopom impulznega stikala »Črpanje-zagon«, ki je v motornem prostoru, v položaj »Črpanje«. Prečrpavanje goriva traja 15 do 20 sekund. Zagon dizelskega motorja izvršimo po načrpanju goriva tako, da obrnemo impulzno stikalo »Črpanje-zagon« v položaj »Zagon« kjer ostane, dokler DM ne steče, vendar ne dlje kot 15 sek. Sočasno ko obrnemo impulzno stikalo v položaju »Zagon« potisnemo ročico za mehansko pospeševanje DM do približno 1/3 njenega gibanja oziroma do vrednosti 1,6 na merilni letvi v smeri od sebe. Ob zagonu se mora DM zavrteti s cca 50 ÷ 75 min-1. Po zagonu DM, kar traja največ 15 sekund, se impulzno spusti stikalo, ročico za mehansko pospeševanje DM pa vrne v začetni položaj OPOZORILO! Zagon motorja lahko traja največ 15 sekund. Če DM v tem času ni stekel poskušamo ugotoviti napako. Če se med zagonom pojavi zvočni alarm in se prižge signalizacija »Rele ozemljitve« pomeni, da je NN napeljava v stiku z maso. Rele deaktiviramo po opravljenem zagonu, napako pa vpišemo v naročilnico - EV 63.


1.3 Faza C – opravila po zagonu dizelskega motorja Po zagonu dizelskega motorja je treba preveriti naslednje:

• barvo izpušnih plinov (glej poglavje odprava napak), • tesnost sistema za gorivo, hladilnega sistema in sistema mazanja, • ko doseže dizelski motor delovno temperaturo je treba ponovno

preveriti nivo in tlak olja v dizelskem motorju ter nivo hladilnega sredstva,

• pogon in delovanje zračnega kompresorja, • delovanje vseh gnanih naprav – pojav nenormalnih zvokov, šumov,

opletanje, cviljenje. •

Pristopimo k pregledu naprav pod okvirjem lokomotive: • vlečne in odbojne naprave, ki ne smeta imeti vzdolžnega pomika, • čelne pipe, zračnih cevi in polspojk zračnih cevi, • nastavitev hoda batov zavornih valjev (50 do 70 mm), • pritrjenost vijakov na pokrovih osnih ležajev, plugu, odbojnikih, • položaj pip za ogrevanje goriva v glavnih rezervarjih, za izpust

hladilnega sredstva, • stanja zavornih naprav, vključenost zavore, položaj izločilnih pip

podstavnih vozičkov, • brezhibnost vseh vzmeti, • izpustiti pa je treba tudi kondenzat pri vseh kondenčnih pipah.

Pri pregledu lokomotive na preglednem jarku preverimo naslednje:

• stanje koles in kolesnih obročev zlasti obrabo, morebitna ploščata mesta in orahljanost,

• nastavitev zavornega drogovja, obrabo zavornjakov, namestitev zagozd na zavornjakih,

• stanje in pritrditev vlečnih motorjev, nivo olja v obesnih ležajih, stanje mehov za hlajenje vlečnih motorjev.

Pregled in postopki v upravljalni kabini:

• preveri se količina in pravilna vstavitev registrirnega traku v registrirnem merilniku hitrosti, navije se ura in nastavi točen čas,

• preveri se stanje plomb na budniku, merilniku hitrosti, releju ozemljitve GR in na gasilnikih za gašenje požara,


• naleganje in brezhibnost brisalcev stekel, • preveri se pripadajoča tehnična dokumentacija (knjigo popravil – EV

63, dnevni pregled vozila DPV, obrazec EV 85-a), • preveri se oprema z voznorednimi knjižicami in knjižico »Splošna

določila PTN« ter njihovih popravkov, • preveri se stanje orodja, prve pomoči po inventarski knjižici, ter zaloge

potrošnega materiala ( rezervne žarnice, registrirni trak, varovalke, čistilna volna).

1.4 Faza D – preizkus naprav Pred vožnjo se opravi preizkus indirektne (avtomatske), direktne (lokomotivske) in pritrdilne zavore. Sledi preizkus delovanja budnika in AS naprave na 2000 Hz balizi ali s posebno pločevino, ki je v opremi lokomotive. Nato pa še preizkus delovanja peskovne naprave, mazanja sledilnih vencev, zvočne signalizacije, brisalcev stekel, čelnih in sklepnih luči in ogrevanja oziroma hlajenja (klime) vozniške kabine.

1.5 Zaustavitev in posprava Vleka se izključi s postavitvijo krmilne ročice DM v položaj »Prosti tek«, ročica smeri vožnje pa se postavi v »Nevtralni položaj«. Ročico za delovanje lokomotive se postavi v položaj »Izključeno« (OFF), krmilna ročica DM pa v položaj «STOP«. Ko se motor ustavi se izvleče ročica smeri vožnje, lokomotiva pa se zavre z direktno zavoro. Lokomotiva se dodatno zavaruje proti samopremaknitvi z pritrdilno zavoro, po potrebi pa še s coklo. Lokomotiva se po končani vožnji opremi z vsemi opremnimi sredstvi (gorivo, mazivo, hladilo sredstvo, pesek). Opravi se pregled vozila kot ob nastopu službe. Izključijo se vsa stikala na upravljalnem pultu in vsi porabniki (ogrevanje kabine in stekel, klimatska naprava, čelna in notranja razsvetljava). Izključiti je treba vse male odklopnike na kontrolni plošči DM in dvopolni baterijski ločilnik HBA. Izpolnijo se obrazci EV – 85, EV 50/2, in EV 63. Preden se zapusti vozniška kabina je treba zapreti vsa okna in poskrbeti za čistočo kabine.


2 OPIS NAPRAV

2.1 Mehanske naprave

2.1.1 Uravnavanje vrtljajev dizelskega motorja Dizelski motor je 12 valjni »V« motor tipa 12-645 E. Število vrtljajev in moč DM sta odvisna od količine vbrizganega goriva v valje motorja. Vbrizgano količino goriva krmili regulator PG, ki je nameščen na DM in z zobniškim prenosom povezan z glavno pogonsko gredjo. S krmilno ročico dizelskega motorja na upravljalnem pultu se vključujejo in izključujejo stikala, preko katerih se v različnih kombinacijah napajajo solenoidi (A, B, C in D) v PG regulatorju. Zaradi lastnosti dizel-električnega prenosnika moči deluje spreminjanje pogojev proge povratno od DM na GG in s tem na obremenitev DM. Regulator PG deluje pri tem tako, da vzdržuje stalno število vrtljajev motorja, ne glede na njegovo obremenitev. To pomeni povečevanje oziroma zmanjševanje količine vbrizganega goriva pri določenem številu vrtljajev, ki smo ga nakazali s krmilno ročico DM. Kontrola olja v PG regulatorju: Pred zagonom dizelskega motorja se obvezno preveri nivo olja v PG regulatorju, ki mora dosegati označeni nivo. Z gornje strani PG regulatorja je odprtina za dolivanje olja . .


2.1.2 Mazalni sistem dizelskega motorja Mazalni sistem je sestavljen iz treh podsistemov:

• glavni sistem za mazanje, • sistem za hlajenje batov, • sistem za cirkulacijo (izpiranje olja),

Vsak podsistem ima svojo zobniško črpalko. Glavna črpalka za mazanje in črpalka za hlajenje batov sta vgrajeni v skupnem ohišju in gnani z istim zobniškim pogonom. Črpalka za cirkulacijo je samostojna črpalka. Vse tri črpalke so gnane z zobniki pomožnega pogona na sprednji strani DM. Prva črpalka sesa olje iz sitastega filtra (cedilnik in fini filtri) in potiska olje v glavni oljni razdelilec nad glavno gredjo DM po celotni dolžini motorja. Maksimalni tlak olja je omejen s prelivnim tlačnim ventilom, ki se nahaja med črpalko in oljnim razdelilcem. Črpalka za cirkulacijo sesa olje skozi sitaste filtre iz oljnega korita DM. Nato potiska olje preko čistilca in hladilnika olja. Olje se vrača v ohišje sitastega filtra očiščeno in ohlajeno. Z ohlajenim in očiščenim oljem sta oskrbljeni črpalki za hlajenje in mazanje motorja. Odvečno olje se vrača preko pregrade sitastega filtra nazaj v oljno korito DM. V sistemu za hlajenje črpalka sesa olje skupaj s črpalko za mazanje iz skupnega sitastega filtra in ga potiska do razdelilne cevi za hlajenje batov (sornik, glava bata). V primeru, ko motor ni obratoval več kot 48 ur je potrebno pred zagonom motorja odpreti dekompresijske vijake in motor ročno zavrteti za dva obrata ter tako ugotoviti, če motor neovirano teče in da ni vode v cilindrih. Tlak olja v dizelskem motorju je odvisen od viskoznosti olja, temperature olja, vrtljajev motorja in stanja črpalk Tlak olja v mazalnem sistem motorja nadzirajo trije prelivni tlačni ventili Segreto olje iz dizelskega motorja se hladi v hladilniku olja. Za krmiljenje in nadzor sistema mazanja služijo termostatski ventili, manometer in detektor nizkega tlaka olja v PG regulatorju.


Kontrola in dopolnjevanje sistema mazanja motorja Nivo olja kontroliramo na sondi, ki se nahaja na desni strani dizel motorja. Kontrolo nivoja opravimo pred zagonom motorja in ko je motor segret na delovno temperaturo – v praznem teku. Pri segretem DM mora biti nivo olja na kontrolni sondi med obema oznakama. Sistem mazanja motorja lahko dopolnjujemo pri mirujočem ali delujočem dizelskem motorju. Pri delujočem motorju se doliva skozi kvadratno odprtino pri oljnem filtru. Kontrolo tlaka olja v mazalnem sistemu vršimo na manometru, ki je montiran na steni rezervoarja hladilne tekočine. Minimalni tlak olja znaša:

• 0,43 b v praznem teku, in • 1,43 b pri polnih vrtljajih motorja,

Delovni tlaki nad zg. navedenimi minimalnimi popolnoma zadostijo potrebe po mazanju motorja.


2.1.3 Hladilni sistem dizelskega motorja Dizelski motor in kompresor se hladita s tehnološko pripravljenim hladilnim sredstvom. Z namenom, da se zagotovi dobro hlajenje in prepreči kavitacija na vodni črpalki je sistem je zaprt in pod pritiskom. Ustrezni tlak v hladilnem sistemu zagotavlja varnostni ventil, ki odpre pri tlaku približno 0,27 bar. Za prisilno cirkulacijo hladilnega sredstva skrbijo centrifugalne črpalke, ki so gnane preko zobniškega prenosa DM. Ventilator ima nalogo, da skozi stranske odprtine (žaluzije) sesa zrak iz okolice in ga potiskata skozi hladilne celice in skozi odprtino na strehi nazaj v zrak. Ventilator poganja dizelski motor preko multiplikatorja z razmerjem prenosa 1,5 : 1, ki poveča število vrtljajev elise. Ventilator ni v stalni zvezi z vertikalno pogonsko osjo, temveč to zvezo vzpostavlja posebna torna sklopka, ki jo aktivira stisnjen zrak, krmiljen z elektropnevmatskim ventilom. Intenzivnost hlajenja je odvisna od temperature hladilnega sredstva, oziroma delovanja termostata TA (680C / 600C), ki preko elektropnevmatskega ventila MV-FAN krmili delovanje ventilatorja in termostata TB (770C / 690C). Ta pa preko elektropnevmatskega ventila MV-SH krmili odpiranje in zapiranje žaluzij na oplati (košu) lokomotive. V sistem hlajenja hladilnega sredstva so vgrajeni še naslednji pomožni sistemi za:

• hlajenje olja, • hlajenje zračnega kompresorja, • ogrevanje goriva v glavnih rezervoarjih.

Za krmiljenje in nadzor skrbijo termostatska stikala (TA, TB, ETS), plavajoče stikalo - pomanjkanje vode in termometer. OPOZORILO! Ob zagonu povsem hladnega motorja, tega ne smemo obremenjevati preden temperatura hladilnega sredstva ne doseže 490 C, kar pa se doseže po 15 do 60 minutah obratovanju motorja v praznem teku, odvisno od zunanje temperature zraka. V tem času krmilno ročico DM ne smemo prestaviti čez 3. stopnjo polnitve.


Za kontrolo nivoja hladilnega sredstva je na rezervoarju nameščeno kontrolno steklo ob katerem je skala z označenim minimalnim oziroma maksimalnim nivojem hladilnega sredstva in sicer pri delujočem in nedelujočem motorju. Da odčitamo pravilni nivo je treba odpret ventil pod kontrolnim steklom. Ko smo preverili nivo, ventil zapremo in hladilno sredstvo izpustimo skozi pipico pod kontrolnim steklom. Dopolnjevanje hladilnega sistema je možno skozi priključek za dopolnjevanje na samem rezervoarju. Pred dopolnjevanjem hladilnega sistema je treba zaustaviti delovanje dizelskega motorja. Med polnjenjem kontroliramo nivo na kontrolnem steklu. Dopolnjevati se sme samo do predpisanega nivoja. Na desni strani pod rezervoarjem je nameščen termometer za kontrolo temperature hladilnega sredstva. Na termometru so označena tri barvna področja, ki označujejo :

• modro - hladilno sredstvo je hladno, • zelena - hladilno sredstvo ima

normalno temperaturo, • rdeča – hladilno sredstvo je pregreto.


OPOZORILO! Stalno nižanje nivoja hladilnega sredstva opozarja na puščanja sistema. Napako je treba odpraviti ali jo vpisati v knjigo (EV 63). Za dopolnjevanje hladilnega sistema med eksploatacijo se lahko uporablja voda iz vodovodnega omrežja. Pregled delovanja in kontrola olja v multiplikator ju Pregledati je treba pritrditev multiplikatorja in stanje pogona ter ventilatorja hladilnih celic in ventilatorja za hlajenje VM. Kontrolo nivoja olja izvršimo na pokaznem steklu, ki se nahaja s strani multiplikatorja. Pri mirujočem DM mora nivo olja segati najmanj do spodnje tretjine kontrolnega stekla (1/3), pri delujočem motorju pa najmanj do zgornje tretjine kontrolnega stekla (2/3). Olje multiplikatorja dopolnjujemo skozi odprtino, ki se nahaja pod kontrolnim steklom. OPOZORILO! Osebje sme pregledati naprave v prostoru multiplikatorja samo pri mirujočem dizelskem motorju.


2.1.4 Sistem za gorivo V sistem za gorivo je najprej vključena zobniška črpalka, ki jo poganja enosmerni elektromotor. Črpalka črpa gorivo iz glavnega rezervoarja kapacitete 6800 litrov skozi »kovinski filter« in na drugi strani potiska gorivo skozi »fini filter« do injektorjev. Injektorji imajo nalogo, da gorivo pod visokim tlakom (143 bar) vbrizgavajo v valje motorja in ga razpršijo. Črpalka za gorivo črpa večjo količino goriva, kot ga lahko porabi motor. Višek se porabi za mazanje in hlajenje gibljivih delov injektorja in se vrača skozi povratni tlačni ventil, ki je vgrajen pred vstopom v kontrolno čašico nazaj v rezervoar goriva (čašica, ki se nahaja bližje motorju). V kolikor pride do zamašenosti finih filtrov za gorivo se odpre prelivni ventil (pri tlaku 4,3 b), ki je vgrajen pod drugo kontrolno čašico. Del goriva sedaj teče skozi kontrolno čašico po povratnem vodu v rezervoar za gorivo, kar pa vpliva na zmanjšanje prehranjevanja dizelskega motorja z gorivom (manjša moč). Kontrola nivoja goriva v glavnih rezervoarjih se vrši na levem in desnem pokaznem steklu rezervoarja za gorivo. Kot prava vrednost se zaradi nagiba proge vzame srednja vrednost obeh odčitanih količin. Rezervoar ima dva nalivna grla, ki omogočata opremo z obeh strani lokomotive. OPOZORILO! Pri opremi lokomotive z gorivom mora dizel motor mirovati. Lokomotive nikoli ne opremimo z gorivom do vrha rezervoarja, saj bi med vožnjo lahko prišlo do izlitja goriva (zaviranje, pospeševanje, nagib proge). Glede na izkušnje se priporoča, da je nivo goriva v rezervoarju cca 100 mm pod nalivnim grlom.


Za kontrolo stanja sistema za gorivo sta nad ohišjem finih filtrov za gorivo vgrajeni dve stekleni kontrolni posodi (čašici), ki omogočata vizualni vpogled v stanje sistema goriva.

• V normalnih pogojih obratovanja je kontrolna čašica - stanja goriva v povratnem vodu polna, gorivo pa je čisto in brez mehurčkov. Pred zagonom motorja je posoda prazna.

• Prisotnost goriva v drugi kontrolni

čašici pomeni, da so fini filtri zamašeni.

OPOMBA! Če se pojavijo mehurčki v gorivu pri mirujočem motorju in delujoči črpalki za gorivo pomeni, da je sesalni vod goriva (pred črpalko) netesen. Če se mehurčki pojavijo samo pri delujočem motorju pomeni, da slabo tesnijo vbrizgalne šobe in v sistem za gorivo uhajajo zgorevalni plini. Malo goriva ali prazna kontrolna čašica "povratnega voda goriva" in še prazna kontrolna čašica "finih filtrov" pomeni, da prehranjevanje motorja ni zadostno


2.1.5 Zračni sistem dizel motorja Zrak potreben za zgorevanje v dizel motorju zagotavljata dve »Rootovi« puhali. Konstrukcija puhala je takšna, da omogoča pretok veliki količini zraka z majhnim tlakom, ki je proporcionalna vrtljajem dizel motorja. Zrak se pred vstopom v puhalo očisti skozi filter s kovinskim vložkom in oljnim koritom, ki je nameščen nad posameznim puhalom. Konstrukcija filtra je takšna, da se filter samodejno čisti med obratovanjem motorja (oljne kapljice). Kontrola olja v zračnem filtru Kontrolo nivoja olja izvršimo na kontrolnem steklu, ki s nahaja na spodnjem delu filtra. Pri mirujočem motorju se mora olje nahajati na sredini kontrolnega stekla, med tem, ko je pri delujočem motorju nivo na dnu kontrolnega stekla. Dolivanje olja se vrši v servisni delavnici.


2.2 Sistem komprimiranega zraka Glavni element zračnega sistema predstavlja 3 valjni kompresor tipa WBO 8103 s kapaciteto 3,87 m3/min. Dvostopenjski vodno hlajeni kompresor preko elastične spojke poganja dizelski motor. Kompresor ima svoj lasten sistem mazanja in filtriranja zraka. Na vsakem valju je vgrajen tlačni ventil za razbremenitev kompresorja. V nizkotlačnih valjih se zrak stisne do 3 barov in nato ohladi, ter v srednjem visokotlačnem valju stisne do 10 barov, od koder se odvaja v dve zračni posodi kapacitete 266 litrov na levi strani ter v zračno posodo kapacitete 150 litrov in zračno posodo 266 litrov na desni strani. Krmiljenje delovanja zračnega kompresorja poteka preko malega odklopnika "KRMILJENJE TK" (30 A) in kontrolnega stikala "ČRPALKA GORIVA" na upravljalnem pultu ter tlačnega stikala CCS, ki pri tlaku 9,8 bara blokira sesalne ventile, pri tlaku 9,1 bara pa jih deblokira. Komprimiran zrak se uporablja za delovanje naslednjih naprav:

• zavore, • budnika, • ASN, • zračne sirene, • regulacijo hlajenja hladilnega sredstva DM, • brisalcev stekel, • peskovnih naprav, • mazanje sledilnih vencev.

Krmiljenje in varovanje sistema omogočajo tlačni ventili, elektro-pnevmatski ventili, tlačno stikalo PBS, rele PCR in stikalo krmiljenja menjala zavore.


2.2.1 Kontrola zračnega kompresorja Med obratovanjem se kontrolira nivo olja v karterju kompresorja. Če je kazalec indikatorja v polju "Doliti" (ADD) je treba doliti ustrezno olje skozi odprtino za dolivanje.

2.2.2 Preizkus in nastavitev zavore Pred preskušanjem zavore lokomotivo zavarujemo proti samopremaknitvi. Pri preizkusu zavore je treba pregledati naslednje elemente oziroma sklope:

• morebitne mehanske poškodbe zavornih delov in sklopov, ki bi vplivali na brezhibno delovanje zavore,

• pritrditev zavornih elementov, • vključenost razporednikov, • položaj pip za izločitev zavore posameznega podstavnega vozička, • debelino zavornjakov (najmanjša debelina je 10 mm – v področju

zavornega čevlja), • opravi se preizkus tesnosti zavornega sistema, • ugotovijo se morebitna netesna mesta zračne inštalacije, • preizkusi se delovanje ročne zavore.


Vrsto lokomotivske zavore izbiramo s stikalom »Menjalo vrste zavore«, ki je na kontrolni plošči in ima dva položaja:

• potniški, • tovorni.

OPOMBA Stikalo "menjalo zavore«" je stalno v položaju "potniški". V primerih, ko zavora lokomotive ne odvre ali pa je potrebna hitra izpraznitev zraka iz zavornih valjev (izzračevanje), ker so kolesa pričela drseti, lahko zavorne valje hitro izzračimo z električnim impulznim stikalom na upravljalnem pultu.

2.2.3 Izločevanje zavore Direktno in indirektno zavoro izločimo tako, da zapremo izločilno pipo ( 13 ) za relejni razporednik pod upravljalnim pultom I. Indirektno zavoro izločimo tako, da zapremo izločilno pipo (35-1 ) za razporednik LSt1 pod upravljalnim pultom I.


Direktno in indirektno zavoro izločimo tako, da zapremo izločilno pipo (05-3) pod upravljalnim pultom I ( slika desno) ali izločilno pipo (05-4) pod upravljalnim pultom II – ki se nahaja zraven pipe (07) za izločitev budnika (glej sliko pod poglavjem »izločitev budnika«). Direktno in indirektno zavoro izločimo tako, da zapremo izločilno pipo ( 05-2) v vodu od zračne posode L II in L I do relejnega razporednika.

2.2.4 Izločitev podstavnih vozičkov Podstavni voziček izločimo z izločilno pipo, ki se nahaja ob vzdolžnem nosilcu nad prosto tekočo osjo vsakega podstavnega vozička.


2.2.5 Izločitev sirene, peskanja, žaluzij Pred pogonom žaluzij se nahaja izločilna pipa (61), za izločitev žaluzij in blokado žaluzij. Pri ventilatorju za hlajenje hladilnega sredstva motorja je izločilna pipa (36 ), za izločitev zračne sklopke in žaluzij in izločilna pipa (33 ) za izločitev avtomatičnega peskanja drugega podstavka. Z izločilno pipo pod upravljalnim pultom II izločimo delovanje sirene. Z izločilno pipo pod upravljalnim pultom II izločimo avtomatično peskanje prvega podstavka.


Krmiljenje zračnega kompresorja:

• izločilna pipa za razbremenitev kompresorja,

• tlačno stikalo razbremenitve kompresorja -CCS,

• elektropnevmatski ventil MV-CC, za razbremenitev kompresorja.


3 ELEKTRI ČNE NAPRAVE

3.1 Akumulatorske baterije Akumulatorske baterije so tipa AS-10 (Ni-Cd) nazivne napetosti 72 V in kapacitete 250Ah. Vključimo in izključimo jih z dvopolnim baterijskim ločilnikom HBA, ki je v elektro omarici. Ločilnik izklapljamo po vsaki odstavitvi lokomotive za daljši čas (garažiranje) in pri vzdrževalnih delih. Polnjenje AKU baterij poteka samodejno po zagonu dizelskega motorja iz pomožnega enosmernega stranskoveznega generatorja, ki ga preko zobniškega prenosa in elastične spojke poganja dizelski motor. Statični regulator vzbujanja napetosti VR zagotavlja, da je enosmerna napetost polnjenja baterij na sponkah usmernika BC konstantna in znaša 80 V, ne glede na vrtljaje dizelskega motorja. Pri pravilnem delovanju polnjenja bo kazalec A-metra polnjenja baterij vedno pomaknjen v zeleno polje, tudi kadar dizelsko motor deluje v prostem teku. Pred zagonom DM se preveri brezhibnost taljivih varovalk "Pomožni generator" (250 A) in "Vzbujanje pomožnega generatorja" (30 A). OPOZORILO! Če je kazalec A-metra polnjenja baterij pri delujočem DM v rdečem polju pomeni, da se baterije praznijo in bo po določenem času prišlo do okvare lokomotive. Zato je treba takoj ko to ugotovimo, poizkušati napako odpraviti.


3.2 Glavni generator Glavni generator je enosmerni stroj tipa D 32 T nazivne napetosti 600 V in nazivnim tokom 1800 A. Na statorju so vgrajena številna navitja, katerih vloga je optimalna prilagoditev zunanje karakteristike generatorja karakteristiki dizelskega motorja in izboljšanje komutacije (obločni plamen). Na statorju glavnega generatorja je nameščeno še zagonsko navitje, ki služi za zagon DM. Ob zagonu deluje namreč generator kot serijski elektromotor, ki dobi napajanje iz baterij. Za regulacijo moči glavnega generatorja skrbi regulator obremenitve LR (Load Regulator), ki je dejansko spremenljiv upor (reostat) v tokokrogu tujega (torej baterijskega) vzbujanja generatorja. Regulator obremenitve krmili regulator števila vrtljajev »PG regulator«. Velikost vzbujalnega toka lahko ugotovimo po položaju nosilca ščetk:

• maksimalno vzbujanje, • minimalno vzbujanje.

3.3 Pomožni generator Pomožni generator je samovzbujevalni enosmerni generator tipa A 810 2 A3 z nazivno napetostjo 80 V in nazivnim tokom 225 A. Tok pomožnega generatorja je potreben za delovanje naslednjih električnih naprav:

• polnjenje baterij preko regulatorja napetosti VR, • vzbujanje glavnega generatorja, • pogon črpalke goriva, • pogon grelcev kabine.


3.4 Vlečni motor Vlečni motorji so enosmerni glavnovezni motorji tipa D 29, z nazivno napetostjo 600 V in nazivnim tokom 450 A. Od glavnega generatorja prejeta električna energija se pretvori v mehansko, ki se preko zobniškega prenosa s prestavnim razmerjem 63:14 prenese na kolesa lokomotive. Hlajenje motorjev je prisilno z ventilatorji, ki jih žene multiplikator (razmerje prenosa 3: 1), ta pa je z gredjo povezan z dizelskim motorjem. Kontrolira se nivo olja na sondi, ki je na pokrovu odprtine za dolivanje olja z zgornje strani "karterja" obesnega ležaja. Nivo olja se mora nahajati med oznakama "Min – Max". Pri pregledu motorjev je treba posebno pozornost posvetiti stanju zračnih kanalov (mehovi) za dovod zraka za hlajenje motorjev, stanju zračnih filtrov in intenzivnosti hlajenja (preveri se, ali piha zrak skozi odprtine VM). Če so mehovi poškodovani oziroma ni pretoka zraka za hlajenje, hlajenje ne bo zadovoljivo. Posledica je pregretje motorjev (segrevanje je predvsem odvisno od pogojev vleke – tokovna obremenitev, temperatura okolice in hlajenja motorjev).


3.5 Zunanja in notranja razsvetljava Stikalo čelnih reflektorjev – zasenčeno: Z dvema stikaloma na upravljalnih pultih vklopimo čelni reflektor preko uporov, zato ta svetita z manjšo jakostjo. Stikalo čelnih reflektorje – polna osvetlitev: Za vključitev reflektorjev na polno jakost je na obeh upravljalnih pultih dodatno paketno stikalo s katerim izključimo predupor (5 Ω ) Stikalo osvetlitve instrumentov : S tem stikalom strojevodja vključuje in izključuje razsvetljavo upravljalnega pulta. Jakost osvetlitve instrumentov se spreminja s spremenljivim uporom na desni strani krmilnega pulta. Nočno – dnevno jakost svetlobe signalnih lučk ASN vključujemo s posebnim stikalom na komandni plošči ali na upravljalnih pultih.


3.6 Ogrevanje kabine Za ogrevanje vozniške kabine sta pod vetrobranskim steklom nameščena dva električna grelca. Vsak grelec vključujemo s paketnim stikalom, ki je na upravljalnem pultu. Tokokroga obeh grelcev sta varovana s taljivo varovalko jakosti 30 A. Stikalo za vklop bočnega grelnika je nameščeno na steni upravljalne kabine pod stranskim oknom leve in desne strani. Ogrevanje vetrobranskih stekel. Tokokrog ogrevanja vetrobranskih stekel je varovan z dvema malima odklopnikoma jakosti 10 A, ki sta na kontrolni plošči. Stikali za vklop ogrevanja vetrobranskih stekel – spredaj/zadaj sta na kontrolni plošči pod instalacijskima odklopnikoma. OPOZORILO! Delovanje električnih grelcev vozniške kabine in ogrevanje vetrobranskih stekel je mogoče šele po zagonu DM, ko prične delovati pomožni generator.


3.7 Klimatska naprava Klimatska naprava tipa WEBASTO CC5 24 V (hladilna moč 5 kW) je kompaktne izvedbe. V stropni enoti so uparjalnik, kondenzator in sušilec. Klimatska naprava se krmili na stropnem delu zračno razdelilne plošče, kjer so komande za vklop in izklop naprave, tristopenjska nastavitev ventilatorja ter digitalni termostat z nastavitvijo in prikazovalnikom želene in dejanske temperature. Prikaz kroženja zraka Električni tokokrogi so varovani z malim odklopnikom, ki je na krmilni plošči in s taljivo varovalko jakosti 40 A, ki je v stikalni omarici.

Instalacijski odklopnik klime Varovalka El. motorja kompresorja


Elektromotorji ventilatorjev uparjalnika in kondenzatorja so napajani iz lokomotivskega NN omrežja preko pretvornika ENP 100-24/30, ki je na steni med kabino in "parnim generatorjem". Kompresor je ločen, preko jermenskega prenosa pa ga poganja 3 kW enosmerni elektromotor. Na sliki desno je prikazana plošča s pogonom kompresorja Napotki za upravljanje Za delovanje uporabljamo stikalo »Vklop/Izklop« v povezavi s 3 stopenjskim stikalom za ustrezno jakost (hitrost) ventilacije. Z elektronskim termostatom lahko nastavimo želeno temperaturo od 10 0C do 30 0C. Ko se doseže ta temperatura, se kompresor izklopi, ventilatorja pa delujeta še naprej. Elementi upravljanja in signalni elementi:

• s stikalom 1 uravnavamo jakost ventilatorja (I-II-III stopnja)

• stikalo 2 služi vklopu in izklopu naprave, (pogoj za zagon je, da je ventilator nastavljen vsaj na I od treh stopenj in da DM deluje).


Po vklopu se na prikazovalniku pojavi trenutna temperatura v prostoru. Želeno temperaturo nastavimo tako da:

• pritisnemo tipko A »SET« za nastavljanje,

• s tipko ↓ (B) ali ↑ (C) izberemo želeno vrednost,

• s tipko A »SET« nastavitev potrdimo. PRIPOROČILA: Če je kabina lokomotive poleti močno segreta se priporoča, da se pred vklopom klimatske naprave najprej prezrači - odprite vrata in okna . Za hitro ohladitev in osušitev notranjosti kabine je smotrno najprej pognati ventilator v obtočnem obratovanju s 3. stopnjo hitrosti. Ko se doseže prijetna notranja temperatur, hitrost ventilatorja ustrezno znižamo. Razlika med temperaturo okolice in temperaturo v klimatiziranem prostoru naj ne bo iz zdravstvenih razlogov večja kot 7 0C . OPOZORILO! Klimatsko napravo se sme vključiti samo kadar deluje dizelski motor in sicer zaradi polnjenje baterij.


4 ZAŠČITNE NAPRAVE NA LOKOMOTIVI

4.1 Rele ozemljitve Rele ozemljitve GR (Graund Rele) odkriva preboje na ogrodje lokomotive (maso) v visokonapetostnem tokokrogu pri vleki in pri elektrodinamičnem zaviranju in v nizkonapetostnem tokokrogu v času zagona DM. Rele GR se vključi, ko steče skozi njegovo navitje tok 750 do 825 mA. Vpliv aktiviranja releja ozemljitve:

• vrtljaji dizelskega motorja preidejo v prosti tek, če pa je bila krmilna ročica DM v 5. ali 6. stopnji polnitve, se dizelski motor ustavi. Glavni generator se razbremeni, ker sta se izključila odklopnika vzbujanja SF in BF, s čimer je vlečna sila lokomotive prekinjena.

• vključi se alarmni zvonec in sveti signalna lučka bele barve na kontrolni plošči stikalne omare.

Deaktiviranje releja ozemljitve Po preteku 10 sekund lahko pritisnemo na tipko za deaktiviranje. To je tipka s signalno lučko.

Pred deaktiviranjem releja ozemljitve je treba vrniti krmilno ročico DM v položaj »Prosti tek« (IDLE). Če pride trikrat zapored do aktiviranja releja ozemljitve je lokomotiva nesposobna za vožnjo, zato se zahteva pomožna lokomotiva.


4.2 Prenapetostna zaščita GG Za zaščito glavnega generatorja pred posledicami prenapetosti skrbi VLR (Voltage Limit Relais), ki je priključen na sponke generatorja in se aktivira pri napetosti 1055 ± 5 V. Aktiviran rele VLR posreduje informacijo solenoidu ORS, ki preko regulatorja obremenitve LR (Load Regulator) zmanjša baterijsko vzbujanje generatorja in posredno zmanjšanje njegove inducirane napetosti. Delovanje prenapetostne zaščite generatorja se ne signalizira, zato njenega delovanja ne moremo zaznati. Zaščita se samodejno izključi, ko pade napetost glavnega generatorja za 5 V pod vklopno napetost releja VLR. OPOZORILO!: Prenapetostna zaščita nima signalizacije – zato ne moremo zaznati njenega delovanja.

4.3 Zaščita zavornih uporov Med elektrodinamičnim zaviranjem so vlečni motorji in zavorni upori zavarovani pred previsoko tokovno obremenitvijo (maksimalno 370 A) z regulatorjem elektrodinamične zavore DBR (Dynamic Break Limiting Regulator). V primeru prekoračitve zavornega toka skozi motorje oziroma zavorne upore, regulator DBR spusti skozi vzporedno navitje glavnega generatorja (navitje SHF) tok, ki s svojo smerjo ustvarja magnetno polje nasprotne smeri kot baterijsko vzbujanje (ga slabi). Vzporedno z regulatorjem elektrodinamične zavore DBR je priključeno še napetostno navitje opozorilnega releja prekoračitve zavornega toka BWR (Brake Warning Rele). V primeru nepravilnega delovanja regulatorja DBR bo zavorni tok naraščal. Pri vrednosti cca 380 A (pri napetosti 1240 ÷ 1250 V) se vključi rele BWR za signalizacijo na krmilnih pultih (rdeči signalni svetilki). Signalizacija opozarja, da je treba takoj zmanjšati zavorno silo, ker bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do poškodb zavornih uporov in vlečnih motorje ter ostale opreme elektrodinamične zavore.


4.4 Protidrsna zaščita Osnovni element protidrsne zaščite na lokomotivi vrste 644 predstavlja rele s prehodnimi kabli (WS). Zaščita deluje, ko se pojavi med dvema vlečnima motorjema razlika tokov od 140 do 160 A ali zaradi razlike napetosti med slednjima, ki požene tok od 17 do 19 mA skozi napetostno navitje releja. Protidrsno zaščito sestavlja skupina občutljivih elektromagnetnih relejnih naprav, in sicer:

• Rele WS 12 nadzira vrtljaje VM 1 in VM 2 (v prvem podstavnem vozičku),

• Rele WS 34 nadzira vrtljaje VM 3 in VM 4 (v drugem podstavnem vozičku),

• Rele WS 14 nadzira vrtljaje VM 1 in VM 4 (med podstavnima vozičkoma),

• Rele SWO nadzira napetost in tok GG, ki je v funkciji pri višjih hitrostih lokomotive – pri šentiranih VM,

• Časovni rele TDS, Pri nešentiranih vlečnih motorjih deluje protidrsna zaščita na naslednji način. Tisti rele protidrsne zaščite WS, ki zazna spodrsavanje koles, posreduje napajanje časovnemu releju TDS, signalizaciji »Spodrsavanje koles« na upravljalnem pultu in prekine napajanje odklopniku SF. Izključeni odklopnik SF sproži delovanje solenoida ORS, ki razbremeni dizelski motor, hkrati pa LR regulator zmanjša jakost lastnega vzbujanja glavnega generatorja in s tem zmanjša vlečna moč lokomotive. Pri spodrsavanju se avtomatično vključi tudi peskanje. Aktiviranje protidrsne zaščite zaznamo z utripanjem signalizacije na upravljalnem pultu, s spreminjanjem vrtljajev dizelskega motorja in s spreminjanjem vlečne sile lokomotive. Strojevodja mora krmilno ročico motorja prestavi v nižjo stopnjo polnitve. Z zmanjšanjem vlečne sile drsanje koles preneha, vlečna sila pa se normalizira. Solenoid ORS ni več napajan.


Pri šentiranih VM se med spodrsavanjem vključi rele SWO. Posledica aktiviranja releja SWO je prekinitev napajanja odklopniku SF, ta nadalje sproži delovanje solenoida ORS, ki razbremeni dizelski motor, z vključitvijo uporov v tokokrog lastnega vzbujanja glavnega generatorja se zmanjša polje lastnega vzbujanja GG. V primeru delovanje protidrsne zaščite pri šentiranih VM ni signalizacije »Spodrsavanje koles« na upravljalnem pultu, prav tako ni samodejnega peskanja, drsanje zaznamo le po zvoku DM (spreminjanje vrtljajev) in spreminjanju vlečne sile lokomotive. Pri elektrodinamičnem zaviranju deluje protidrsna zaščita na naslednji način. Reagiranje relejev WS je identično kot pri vleki z nešentiranimi motorji (peskanje, signalizacija, zmanjšanje moči …) s to razliko, da se vsi štirje VM šentirajo. S tem se doseže takojšnje zmanjšanje zavorne sile in prepreči nastanek ploščatih mest na kolesih tisti kolesni dvojici, na kateri je prišlo do spodrsavanja. Strojevodje mora s krmilno ročico motorja zmanjšati zavorno silo (s pomikanjem v desno), zaviranja pa ne smemo popolnoma izključiti zaradi nevarnosti strganja vlaka


4.5 Zašite dizelskega motorja

4.5.1 Zaščita pred pregretjem hladilne tekočine Dizelski motor varuje pred pregretjem hladilnega sredstva termično stikalo (termostat) ETS, ki je nameščen ob termičnih stikalih TA in TB v motornem prostoru. Ko temperatura hladilnega sredstva naraste na cca 93 0C, termostat ETS sklene svoja kontakta in posreduje napajanje:

• alarmnemu zvoncu v upravljalni kabini,

• signalizaciji »Pregretje DM« na krmilni plošči DM.

V takšnem primeru je potrebno takoj poiskati vzrok pregrevanja hladilnega sredstva (glej poglavje odprava napak). OPOZORILO! Ob pojavu alarma o pregretju hladilnega sredstva je potrebno DM takoj razbremeniti, oziroma prekiniti z vleko in DM pustiti v prostem teku.


4.5.2 Zaščita pred izgubo hladilne tekočine V primeru pomanjkanja hladilnega sredstva v dizelskem motorju oziroma prenizkem nivoju v rezervoarju, se vključi plavajoče stikalo hladilnega sredstva, ki je v samem rezervoarju. Plavajoče stikalo sklene svoja kontakta in preko releja RSHV posreduje napajanje:

• alarmnemu zvoncu v upravljalni kabini, • signalizaciji »Nivo hladilne vode« na

krmilni plošči DM. Delovanje naprave preizkusimo:

• s pritiskom na tipkalo s signalno lučko »NIVO VODE«. Pri preizkusu mora zasvetiti signalna lučka in zazvoniti alarmni zvonec. (slika zgoraj)

• odpremo tripotno pipico ob posodi z plavajočim stikalom in izpustimo hladilno tekočino. Ko tekočina izteče mora delovati signalizacija zaščite pred izgubo hl. tekočine.


4.5.3 Zaščita "Nizek tlak olja v motorju" Detektor »Nizek tlak olja« je sestavni del zaščite PG regulatorja. Ima časovno zakasnitev, da zaščita ne bi aktivira pri zagonu motorja, ko še ni vzpostavljen zadostni tlak olja v motorju. Detektor aktivira, ko tlak olja pade pod 0,42 bar v prostem teku, oziroma pod 1,42 bar pri najvišjih vrtljajih motorja. Pri aktiviranju zaščite se izvrže gumb električnega stikala "LOS" (Low Oil Switch) na PG regulatorju posledica česar je:

• vključitev alarmnega zvonca, • ustavitev DM.

4.5.4 Zaščita pred pregretjem olja motorja Za zaščito pri pregretju olja v dizel motorju skrbi termostatski ventil, ki je vgrajen za glavno črpalko za mazanje motorja. Pri temperaturi olja cca 127 0C termostatski ventil odpre pretok motornemu olju pred vstopom v PG regulator, ki napako zazna kot izgubo tlaka v sistemu mazanja motorja. Pri aktiviranju zaščite se izvrže gumb "LOS" (Low Oil Presure Shutdown Plunger) na PG regulatorju nakar pride do zaustavitve DM in vključitve alarmnega zvonca v upravljalni kabini. Delovanje zaščite pomeni, da hlajenje olja ni zadostno – lahko je zamašen oljni hladilnik ali fini filter olja "Michiana".


4.5.5 Zaščita motorja pred previsokimi vrtljaji Zaščita DM pred previsokimi vrtljaji je mehanska in deluje na principu centrifugalne sile, ki preko vzvodovja blokira delovanje injektorjev in tako onemogoča dotok goriva DM, zato se ta zaustavi. Zaščito deaktiviramo tako, da ročico za ponovno vključitev premaknemo v nasprotni smeri od gibanja kazalca na uri (levo).


5 KONTROLNE IN VARNOSTNE NAPRAVE

5.1 Merilnik hitrosti vožnje Na lokomotivi je vgrajen merilnik hitrosti HASLER, ki ga sestavljajo naslednji sklopi:

• trifazni generator na osi lokomotive (pretvornik), • ob upravljalnem pultu 1 je kazalni merilnik hitrosti HASLER A 6i

(tahometer), • ob upravljalnem pultu 2 je registrirni merilnik hitrosti HASLER RT 9i

(tahograf), • mali odklopnik "Brzinomer" (15 A), ki je v stikalni omari, • v stikalni omari je tudi stabilizator toka, • priključna doza na okvirju lokomotive.

Tahometer je plombiran, v njem pa se nahajajo mikrostikala varnostnih naprav. V tahografu je nameščen registrirni trak do 120 km/h, ter ura, ki se mora ob nastopu službe naviti in nastaviti točen čas. Za zamenjavo registrirnega traku je odgovoren strojevodja. Zaporedje služb strojevodij evidentiranih na registrirnem traku vozila osebje vpisuje v obrazec EV 85.

HASLER - RT 9i HASLER - A 6i

Z delovanjem merilnika hitrosti je povezano tudi delovanje ASN naprave.


5.2 Budnik (tip BCDM 661) Pogoji za vključitev budnika so:

• vključen baterijski ločilnik, • v stikalni omari vključen mali

odklopnik "Deaktiviranje/ vključitev budnika" (15 A),

• odprta in plombirana mora biti zračna pipa v upravljalnem pultu,

• vključeno in plombirano mora biti stikalo na elektronskem sklopu v stikalni omari,

• ročico smeri vožnje v položaju "Naprej",

• zaprt in zaplombiran mora biti kazalni merilnik hitrosti HASLER A 16i Vklop budnika se izvrši samodejno preko mikrostikala v merilniku hitrosti, ko hitrost preseže 10 km/h

5.2.1 Preizkus budnika Preizkus budnika se izvede po naslednjih postopkih:

• izvrši se zagon dizelskega motorja in napolni glavni zračni vod na 5 bar,

• ročica za smeri vožnje se postavi v položaj » Naprej« , • krmilna ročica DM je v položaju »Prosti tek« (IDLE), • za preizkus »Dolgi čas budnika« pritisnemo in držimo tipko »Preizkus

budnika« na upravljalnem pultu, ter eno od tipkal za posluževanje budnika (ročno ali nožno) za upravljalnim pultom. Po preteku 30 do 32 sekund se pojavi zvočni signal, po nadaljnjih 2,5 do 3 sekundah se mora aktivirati prisilno zaviranje (hitra praznitev GZV),

• za preizkus »Kratki čas budnika« pritisnemo in držimo tipko »Preizkus budnika« na upravljalnem pultu, med tem, ko ne pritisnemo nobene od tipkal za posluževanje budnika (vse tipke so sproščene). Po preteku 2,5 s se mora aktivirati prisilno zaviranje,

• na monometru preverimo, če se je izpraznil GZV, in če je narasel tlak v zavornih valjih,


Izklju čitev budnika: • odstrani se zalivka na stikalu

»Izključitev budnika« na elektronskem sklopu in se ga izključiti, kar pomeni električno izključitev budnika,

• odstrani se zalivka na zračni pipi v komandni mizi in pipo zapre, kar pomeni zračno izključitev budnika,

• izključi se mali odklopnik "Deaktiviranje budnika".

OPOZORILO! Budnik se lahko izključi samo v primeru okvare, zaradi česar se lokomotiva smatra kot pokvarjena in jo prevažamo kot nedelavno vozilo.

5.3 Avtostop naprava (tip INDUSI I 60) Postopek vklopa ASN:

• vklopita se oba mala odklopnika na kontrolni plošči dizelskega motorja,

• ročico za smer vožnje se postavi v položaj "Naprej",

• pri normalnem tlaku v GZV se z nakazano smerjo vožnje in gleda na s stikalom v relejni omarici izbran režima vožnje v različnih kombinacijah prižgeta modri signalni lučki

OPOZORILO! Če je tlak v GZV manjši od 1,5 bar, utripa rumena lučka. Rumena lučka utripa tudi pri vklopu levega malega odklopnika ob nakazani smeri vožnje, ki pa ugasne, ko vklopimo še drugi mali odklopnik.


5.3.1 Preizkus ASN Z lokomotivo prevozimo preizkusni tirni magnet (v vlečni enoti je praviloma nameščena na izvoznem tiru in je posebej označena), ne da bi pri tem pritisnili tipko "Po nalogu". Pri tem se mora aktivirati prisilna zavora, dizel motor preide v prosti tek, pojavi se še zvočno opozorilo, ki traja do razrešitve. Kjer ni vgrajenega preizkusnega tirnega magneta se pod lokomotivski magnet podloži kovinsko ploščico. V tem primeru se doseže enak učinek, kot je opisan v predhodnem odstavku. OPOZORILO! Preizkus delovanja ASN je treba opraviti tudi z drugega upravljalnega pulta (vozniške kabine) za vožnjo vlaka v nasprotni smeri. Deaktiviranje ASN :

• zaviralnik indirektne zavore se postavi v položaj hitrega zaviranja (položaj VI),

• krmilna ročico DM se postaviti v »Prosti tek« (IDLE), • ročico za smer vožnje se postavi v položaj »Naprej «, • tipko »Razrešitev« se postavi v spodnji ali zgornji položaj in jo v tem

položaju držati 5 do 7 sekund, da se ASN razreši (zvočni signal se prekine),

• ročico zaviralnika indirektne zavore se postavi v položaj vožnja (položaj III),

• pri tlaku nad 1,8 bar se prižge ustrezna modra signalna lučka – glede na režim vožnje,

• na manometru se preveri, če je tlak v GZV narasel na 5 bar.

I

II

III

IV V

VI


Izklju čitev ASN: • zračni del - odstranimo plombo na zračni pipi in jo zapremo, • električni del - izključimo mala odklopnika na krmilni plošči DM.


6 POMOŽNE NAPRAVE

6.1 Mazanje sledilnih vencev (GELMA) Naprava za mazanje sledilnih vencev se vklopi samodejno pri hitrosti nad 20 km/h in je nastavljena tako, da se mazanje izvaja vsakih 40 sekund. Čas mazanja traja 3 do 5 sekund. Mažejo se sledilni venci koles prve osi v podstavnem vozičku v smeri vožnje. Vklju čitev mazalne naprave:

• Na elektronskem sklopu v stikalni omarici se vklopita obe stikali (za smer naprej in nazaj).

• Preveri se ali so vse izločilne pipe v zračnih in oljnih instalacijah mazalne naprave vključene.

Preizkus mazalne naprave:

• ročico za smer vožnje se postavi v položaj »Naprej« ali »Nazaj«,

• pritisni se tipko za preizkus budnika na njegovem elektronskem sklopu.

• pomočnik ali drugi usposobljeni delavec preveri ali deluje razprševanje olja iz šob, v trenutku, ko zasveti signalna lučka na elektronskem sklopu mazalne naprave.

• preveriti količine mazalnega sredstva v rezervoarju, • s pritiskom na tipko nameščeno pod ploščadjo lokomotive preverit

delovanje mazanja. Izklju čitev mazalne naprave:

• izklopita se stikali na elektronskem sklopu, • zaprejo se izločilne pipe na zračnih in oljnih vodih mazalne naprave.


6.2 Naprava za posipavanje peska Naprave za posipavanje peska so nameščene na obeh kolesnih dvojicah tako, da se pesek posipava pred kolesa prve osi v podstavnem vozičku v smeri vožnje in to pri vleki kot pri zaviranju. Posipavanje peska opravlja stisnjen zrak, ki ga spuščajo proti razpršilnim šobam pod peskovnimi posodami EP ventili. Krmiljenje peskanja je lahko ročno ali samodejno. Avtomatično peskanje sproži protidrsna zaščita (releji WS), oziroma tlačno stikalo PBS v GZV. Ročno peskanje vključujemo s pritiskom na ročico impulznega stikala na krmilnem pultu. Tipkalo je konstruirano tako, da je posluževanje možno v vseh smereh. Avtomatično peskanje krmili tlačno stikalo PBS pri zaviranju v sili (delujejo vsi ventili peskanja). Prav tako se sproži avtomatično peskanje tudi pri posredovanju relejev protidrsne zaščite WS (preko časovnega releja TDS). Ko se pojavi spodrsavanje koles, je peskanje vključeno od 3 do 5 sekund, kar je odvisno od nastavitve časovnega releja TDS. Pri drsanju koles sveti signalizacija na krmilnem pultu. OPOZORILO! Po zagonu dizelskega motorja, ko v GZV še ni zračnega tlaka ali še ni vključen zaviralnik, se ne sme vključiti smer vožnje, ker v tem primeru neprekinjeno krmilimo peskanje. Pri odstavljanju lokomotive najprej izključimo smer vožnje (ročico postavimo v nevtralno leg), šele nato zavrimo samodejno zavoro z izpraznitvijo GZV. Na ta način se izognemo nepotrebni rabi peska.


7 VOŽNJA Z LOKOMOTIVO

Priprave pred vožnjo zajemajo naslednja opravila:

• opravi se pregled lokomotive in so izvedejo vsi predpisani postopki, • pred premaknitvijo lokomotive mora biti temperatura hladilnega

sredstva in motornega olja najmanj 49 0C, ( krmilno ročico DM ne smemo prestaviti čez 3. stopnjo polnitve ),

• preverimo tlak zraka v glavnih zračnih posodah ( najmanj 6,8 bar ), • preverimo tlak zraka v glavnem zavornem vodu ( najmanj 5 bar ), • popustiti pritrdilno zavoro.

Opravila pred premaknitvijo lokomotive:

• vključiti stikali »OBRATOVANJE MOTORJA« in »POLJE GENERATORJA«, na krmilnem pultu, s čimer se omogoči krmiljenje vrtljajev DM s krmilno ročico,

• nakazati smer vožnje naprej ali nazaj, • ročico za delovanje lokomotive postaviti v položaj »PWR«, • odvremo z zaviralnikom indirektne (avtomatske) in direktne zavore, • s krmilno ročico DM se postopno povečujejo vrtljaje dizelskega

motorja (prestavitev ročice v višji položaj se sme izvršiti šele po preteku nekaj sekund). V katerem položaju krmilne ročice DM (od 1 do 3) se bo lokomotiva začela premikati je odvisno od mase vlaka. Če je pospeševanje pri izpeljavi preveliko, vrnemo krmilno ročico DM v nižji položaj (vagoni v vlaku še niso enakomerno napeti – sunki , drsanje ).

Opravila pri spenjanju lokomotive z vlakom:

• spojiti zavorne in pnevmatske cevi, • preizkusiti, če spojne cevi dobro tesnijo, • počasi odpreti zavorni pipi lokomotive in vlaka, • če se po spetju lokomotive z vlakom zniža tlak zraka v GZV in zračnih

posodah, bomo za čim hitrejšo vzpostavitev predpisanega tlaka (GZV 5b in zračnih posodah 9,8 b) postopali na naslednji način:

• izključimo stikalo »POLJE GENERATORJA«, • ročico smeri vožnje postavimo v »NEVTRALNI POLOŽAJ«, • krmilno ročico DM premaknemo v 4., oziroma največ v 5. položaj. • sedaj ima kompresor večjo kapaciteto in hitro nadomesti izgubljeni

zrak.


Opravila med vožnjo lokomotive:

• po izpeljavi vlaka lahko krmilno ročico DM premikamo hitreje, odvisno od mase vlaka, razmer na progi in od voznega reda,

• regulacijo vlečne moči vršimo glede na položaj kazalca A metra vleke. Pri prestavitvi ročice v višji položaj bo narasla jakost toka. V naslednji višji položaj lahko ročico prestavimo šele takrat, ko se kazalec A meter vleke prične pomikati v levo (tok pada, vrtljaji VM rastejo). To je optimalen način uravnavanja vožnje brez drsanja (glej poglavje protidrsna zaščita).

• če sveti signalizacija drsanja koles, bo krmiljenje samodejno zmanjšalo vlečno moč, s tem se samodejno zmanjša drsanje. Če lokomotiva večkrat zadrsa v krajših intervalih, zmanjšamo vlečno moč s krmilno ročico DM, vendar še vedno proizvajamo dovolj vlečne sile. Če pa signalizacija drsanja pri minimalni vleki ne ugasne je lahko blokirana ena od osi (ustavi vlak in poišči vzrok).

• kontrolira se delovanje instrumentov in merilnikov hitrosti, • poslušati je treba delovanje dizelskega motorja, • kontrolira se delovanje avtomatskega šentiranja, • opazovati je treba vse signale in ostale razmere na prog.

OPOZORILO! : Ročico za smer vožnje lahko pretikamo samo pri stoječi lokomotivi Vožnja z lokomotivo čez kretnice in poplavljene tire

• Kadar je hitrost lokomotive višja od 40 km/h moramo krmilno ročico DM prestaviti v 4. ali nižji položaj najmanj 8 sek pred prevozom kretnice. Za tem, ko smo prevozili kretnico ponovno pričnemo pospeševat s krmilno ročico DM. Ta postopek je potreben zato, da se zmanjša napetost GG oziroma VM na varno vrednost preden pride do mehanskega udarca na ščetke VM ( zmanjša se iskrenje na komutatorju, s tem pa poškodbe kolektorja ).

• Vožnja čez poplavljene tire se lahko opravlja le, če je višina vode do 75 mm nad GRT s hitrostjo do 5 km/h. Navedene pogoje za vožnjo je potrebno strogo upoštevati, sicer lahko pride do poškodbe VM.


Zaustavljanje lokomotive se izvede po naslednjih postopkih:

• krmilno ročico DM se postavi v položaj »Prosti tek« (IDLE), • vlak se ustavi z indirektno zavoro, • po zaustavitvi se zavre z direktno zavoro, • izbirno ročico za smer vožnje se postavi v nevtralni položaj.

Posprava vlečnega vozila: Pri pospravi strojevodja poskrbi za opremo lokomotive (gorivo, mazivo, hladilno sredstvo, pesek …) in nadomesti manjkajoči porabljen material (čistilna volna, registrirni trak, žarnice …). Prav tako pregleda vozilo na preglednem jarku in izpolni predpisane dokumente (dnevni pregled vozila, prejemnica in podatki za registrirni trak merilnika hitrosti), ki jih priloži obrazcu EV 1. Po vseh navedenih opravilih in odstavitvi vozila mora strojevodja glede na mesto odstavitve storiti še naslednje:

• lokomotivo zavaruje proti samopremaknitvi s pritrdilno zavoro ali ročnimi coklami,

• zaustavi se delovanje dizel motorja (z ročico krmiljenja DM, ki jo postavimo v položaj »PROSTI TEK« (IDLE), nato pa ročico izvlečemo in pomaknemo v položaj »STOP« ali pa z ročico v motornem prostoru),

• izvleče se ročica »SMER VOŽNJE«, • izključijo se vse potrošnike, • izključi se baterijski ločilnik HBA, • izpustiti kondenzat iz sistema stisnjenega zraka, • zaprejo se stranska pomična okna v vozniški kabini, • zaprejo in zaklenejo se vhodna vrata kabine, • ključe lokomotive strojevodja preda nadzorniku vleke, na postaji pa

vlakovnemu odpravniku. OPOZORILO! Kadar ustavljamo motor ob hladnem vremenu je potrebno upoštevati varnostne ukrepe za preprečitev zmrzovanja.


7.1 Zračno zaviranje Na komandnem pultu sta zaviralnik indirektne zavore Oerlikon FV4 in zaviralnik direktne zavore Oerlikon FD 1. Zaviralnik indirektne zavore ima naslednje položaje:

I - izključeno ( priprega ), II - pospešeno polnjenje in zaviranje, III - vožnja IV - začetna stopnja zaviranja, V - postopno zaviranje in odviranje, VI - hitro zaviranje.

I

II

III

IV V

VI

OPOZORILO! : Preden začnemo zavirati z zračno zavoro je treba ročico »Krmiljenje DM« postaviti v položaj »Prosti tek« (IDLE).


7.2 Elektrodinami čno zaviranje Pri elektrodinamičnem zaviranju vlečni motorji delujejo kot generatorji. Kinetična energija lokomotive oziroma vlaka se pretvarja v električno energijo, ta pa se na zagonskih uporih sprošča kot toplotna energija. Elektrodinamična zavora ( EDZ ) ima največji učinek pri hitrosti 27 km/h, zato je pomembno, da začnemo zavirati z EDZ preden hitrost vlaka postane prevelika. Ko se hitrost lokomotive zniža pod 15 km/h prekinemo z EDZ in preidemo na zračno zaviranje (kadar je treba vlak zaustaviti). Namen regulacije EDZ je, da varuje zavorne upore, saj sme skozi te teči tok jakosti največ 370 A. Jakost zavornega toka je sorazmerna jakosti vzbujalnega toka GG. Priprava na elektrodinamično zaviranje:

• krmilna ročica DM se postavi v položaj »PROSTI TEK« (IDLE),

• izbirna ročica za način delovanja lokomotive se prestavi iz položaja »PWR« v položaj »IZKJUČENO« (OFF),

• po preteku 10 sekund se izbirna ročica za način delovanja lokomotive prestavi v položaj »ZAVIRANJE« (B).

Zaviranje z elektrodinamično zavoro:

• po preteku 3 sekund krmilno ročico DM prestavimo iz lege »IZKLJUČENO« in počasi premikamo proti višjim položajem, pri tem opazujemo A-meter in reguliramo moč zaviranja,

• če zasveti signalizacija »ZAVORA« je treba s krmilno ročico DM zmanjšati stopnjo zaviranja, dokler signalizacija ne ugasne, na to pa se lahko pa ponovno poveča moč zaviranja.


Največja moč zaviranja je samodejno omejena z regulatorjem »DBR« elektrodinamične zavore, zato obstaja majhna verjetnost, da zasveti signalna lučka »ZAVORA« na upravljalnem pultu. V kolikor pride med EDZ do drsanja koles bo protidrsna zaščita samodejno zmanjšala zavorno silo (zmanjša vzbujanje GG) in sproži peskanje (cca 7 s) Kadar nastopi potreba se lahko dodatno zavira tudi z avtomatično zavoro. OPOZORILO! Ko hitrost lokomotive pade pod 15 km/h je učinek elektrodinamične zavore majhen, zato je priporočljivo, da se elektrodinamična zavoro izključi in zavira z zračno zavoro.


7.3 Prevoz nedelavne lokomotive

• Izpraznimo zrak iz glavnih rezervoarjev, pomožnega rezervoarja in izzračimo zavoro,

• Zaviralnika indirektne zavore postavimo v priprežno lego, • Zaviralnika direktne zavore postavimo v odvrti položaj, • Zapremo zračno pipo za izključitev budnika, • Izključiti vsa stikala za krmiljenje naprav ( v stikalni omari in na

upravljalnem pultu ), • Krmilna ročica DM je v položaju »PROSTI TEK« (IDLE), • Ročico za delovanje lokomotive postavi v položaj »IZKLJUČENO«

(OFF), • Izvlečemo ročico za »SMER VOŽNJE«, • Izključimo baterijski ločilnik.

OPOZORILO!: Pri prevozu pokvarjene lokomotive ob delujočem DM se budnik normalno poslužuje


7.4 Postopek ozimljanja lokomotive V zimskem času ob nastopu ekstremno nizkih temperatur in ko ne moremo vzdrževati temperature hladilne tekočine zaradi okvare DM moramo izvršiti naslednje ukrepe:

• Odvijemo polnilni pokrov rezervoarja hladilne tekočine, • Odvijemo pipico na pokaznem steklu hladilne tekočine, • V motornem prostoru odpremo pipo za izpust vode hladilnega sistema, • Preverimo, da so odprti ventili špirale za ogrevanje goriva v rezervoarju

goriva, • Odpremo izpustno pipo na špirali (cevnem registru) ob rezervoarju

goriva,


8 ODPRAVA NAPAK

8.1 Napake na stoječi lokomotivi

8.1.1 Črpalka za gorivo pri predčrpavanju goriva ne deluje

8.1.2 Črpalka za gorivo deluje v kontrolnem steklu pa ni goriv

Mali odklopnik »Črpalka goriva« ni vključen (15 A)

• vključiti mali odklopnik,

Stikalo »ČRPALKA GORIVA«, na komandnem pultu ni vključeno

• vključiti stikalo,

Napaka na zagonskem stikalu • pregledati priključke vodnikov na paketnem stikalu, v primeru okvare stikala ločimo vodnike 5 SQ in 6 SR ter spojimo vodnike 1 SS1 in 2 SR ( v tem primeru je črpalka napajana direktno iz AKU baterij), zagon opravimo s stikalom, če pa to ni možno pa z ročnim aktiviranjem kontaktorja GS.

Elektromotor črpalke goriva v okvari • lokomotivo dostavimo v delavnico,

Motnje v sistemu goriva • preveriti količino goriva v rezervoarjih,

• preveriti tesnost sesalnega voda, • preveriti stanje filtrov goriva,


8.1.3 DM pri zagonu ne obrača

8.1.4 DM pri zagonu slabo obrača

8.1.5 DM se pri zagonu vrti, vendar ne steč

Prekinjena je taljiva varovalka »Zagon DM« (400 A),

• zamenjati taljivo varovalko »zagon DM« (400 A ),

Stikalo »ČRPALKA GORIVA« na komandnem pultu ni vključena,

• vključimo stikalo na komandnem pultu,

Krmilna ročica DM ni v legi IDLE • krmilno ročico postavimo v položaj IDLE ,

Ročica smeri vožnje ni v legi »NEVTRALNO«,

• ročico smeri vožnje postavimo v položaj »NEVTRALNO«,

Pokvarjen odklopnik GS • lokomotivo dostaviti na popravilo,

Če v trenutku zagona ugasne razsvetljava so baterije prazne,

• zagon opravimo z drugo lokomotivo,

Prisotnost vode v valjih DM (če je DM miroval več kot 48 ur)

• odviti dekompresijske vijake in ročno obrniti DM,

Aktivirala je katera od zaščit • preveriti če je izvržen gumb zaščite LOS,

• preveriti zaščito za prekomerne vrtljaje DM,

Krmilna ročica DM je v legi STOP • krmilno ročico DM postaviti v položaj IDLE,

Motena je preskrba z gorivom • preveriti kontrolno steklo goriva, • preveriti delovanje črpalke goriva,

Krmiljenje nima napajanja. • preveriti če so vključeni mali odklopniki v stikalni omari,


8.1.6 DM pri zagonu steče, nato pa se ustavi

8.1.7 DM pri zagonu steče, nato se ustavi in zvoni alarmni zvonec

8.1.8 Sveti signalizacija "nivo hl. sredstva" in zvoni alarmni zvonec

OPOZORILO!: Pri vključitvi signalizacije »Nivo hladilne tekočine« se vlečna sila ne zmanjša

Prekinjena je taljiva varovalka »Pomožni generator« (250 A),

• zamenjati varovalko,

Prekinjena je taljiva varovalka »Vzbujanje pomožnega generatorja« ( 30 A),


Mala odklopnika »Črpalka goriva« in »Krmiljenje TK« nista vključena,


Aktiviral je detektor »Nizek tlak olja«,

• deaktiviramo zaščito na PG regulatorju in ponovimo zagon, z ročico injektorjev dodamo več goriva,

Iztekla je hladilna tekočina • opraviti pregled hladilnega sistema in odpraviti puščanje, ter nadomestiti izgubljeno tekočino,

• če napake ni možno odpraviti lokomotivo dostavimo na popravilo,


8.1.9 Vrtljaji DM ne reagirajo na krmilno ročico DM

8.1.10 Ostale motnje pri delovanju DM

Izključeno delovno stikalo »Obratovanje motorja«

• vključiti stikalo,

Konektor priključnega kabla na PG regulatorju nima dobrega stika,

• preveriti in pritrditi konektor

Ni dovolj komprimiranega zraka • aktivirana je pnevmatska kontrola GZV (na krmilnem pultu sveti signalna lučka),

Pri delovanju DM se sliši nenormalen ropot,

• pri sumljivem ropotu DM zaustavimo • lokomotivo dostaviti na popravilo,

Pri delovanju DM opazimo bel izpuh na izpušnih loncih, (voda v gorivu)

• DM takoj zaustavimo, • lokomotivo dostaviti na popravilo

Med delovanjem DM opazimo iskre ali celo plamen med izpušnimi plini


Dim iz motornega prostora vdira v kabino (okvara DM ali poškodba izolacije),


Na izpuhu se izmetava olje, temni izpušni plini,

• če izmetavanje olja ni posledica daljšega obratovanja na prostem teku in je izmetavanje intenzivno tudi pri obremenitvi lokomotivo dostaviti na popravilo,


8.1.11 Slabo tesnenje sistemov

8.2 Napake med vožnjo

8.2.1 DM se med vožnjo brez signalizacije ustavi

V kontrolnem steklu hladilne vode opazimo oljne madeže (temna barva)

• vožnjo dokončamo, • lokomotivo dostaviti na popravilo,

V vodokaznem steklu opazimo sledove goriv,

• vožnjo dokončamo, • lokomotivo dostaviti na popravilo,

V motornem olju opazimo sledove vode (emulzija)

• DM takoj zaustavimo, • lokomotivo dostaviti kot nedelovno na

popravilo,

DM je ostal brez goriva • preveriti količino goriva v rezervoarju,

Črpalka goriva se je ustavila • ugotavljati že znane vzroke za okvaro črpalke goriva,

Prekinjena je taljiva varovalka »Vzbujanje pom. gen.« (30 A)


Prekinjena je taljiva varovalka »Pom. generator« (250 A)


Izključil je mali odklopnik »Črpalka goriva«,


Zamašeni so filtri goriva • lokomotivo dostaviti na popravilo, Nastala je netesnost na sesalnem vodu,

• lokomotivo dostaviti na popravilo,

Aktivirala je zaščita »Prekomerni vrtljaji«

• ročico zaščite vrniti v vključeno lego,


8.2.2 DM se je ustavil in zvoni alarmni zvonec

OPOZORILO! ! Hladilne vode ne smemo dolivati v hladilni sistem, dokler se ta ne ohladi pod 50 0C.

8.2.3 DM se je ustavil, aktivirala je zaščita »Prekomerni vrtljaji«

8.2.4 DM se ni ustavil, sveti signalizacija »Pregret DM«

OPOZORILO!: Pri vključitvi signalizacije »Pregretje DM« se ne zmanjša vlečna sila, DM ne preide samodejno v prosti tek.

Motorno olje se je pregrelo ali je izteklo iz DM

• preverimo količino olja v DM in vzrok pregrevanja,

• pregledati nivo olja v DM, Črpalka mazalnega olja DM je pokvarjena

• lokomotivo dostaviti na popravilo,

Aktivirala je zaščita »Prekomerni vrtljaji«

• ročico zaščite vrniti v vključeno lego, • pri nadaljnji vožnji se je potrebno

izogibati višjim vrtljajem DM,

Previsoka temperatura hladilnega sredstva

DM razbremenimo in pregledamo: • nivo hladilnega sredstva, • preverimo delovanje ventilatorja in

odprtosti žaluzij, • če ne zagotovimo hlajenja ročno

blokiramo EP ventil ventilatorja in EP ventil odpiranja žaluzij,


8.3 Okvare električnih naprav

8.3.1 Zvoni alarmni zvonec in sveti signalizacija »Rele ozemljitve«

8.3.2 Signalizacija »drsanje koles«

Na VN tokokrogu je nastal preboj napetosti in ni dima ter vonja po zažgani izolaciji,

• krmilno ročico DM vrnemo v lego »Prosti tek«,

• po 10 sek deaktiviramo rele ozemljitve,

• če se napaka ponovi 3X zaporedoma v časovnem intervalu 30 minut, lokomotivo dostaviti kot nedelovno na popravilo.

Če zaščita aktivirala pri zagonu DM gre za preboj NN na ogrodje lokomotive,

• z lokomotivo dokončamo delo, napako vpišemo v EV 63,

Na upravljalnem pultu utripa signalizacija »Drsanje koles«, vlečna sila lokomotive pa niha, (pogonska kolesa podrsavajo) ,

• krmilno ročico DM vrnemo v nižji položaj, preverimo ali deluje samodejno peskanje, če ne moramo peskanje krmiliti ročno,

Na upravljalnem pultu neprekinjeno sveti signalizacija »Drsanje koles«, vlečna sila lokomotive je prenehala, (blokiralo je eno od pogonskih koles, zaradi uničenja osnega ležaja),

• vožnje ne moremo nadaljevati, lok. razglasimo za defektno - zahtevamo pomožno lok.,

Na upravljalnem pultu utripa signalizacija »Drsanje koles«, med elektrodinamičnim zaviranjem, zavorna sila pa niha, (zavirajoča kolesa podrsavajo)

• krmilno ročico DM vrnemo proti legi »IDLE«,

• preverimo še ali deluje samodejno peskanje,


8.3.3 Signalizacija »Dinamična zavora«

OPOZORILO!: Signalizacija lahko sveti največ 3 do 5 sekund.

8.3.4 A- meter polnjenja je v rdečem polju

OPOZORILO!: Če pride pri ustavitvi DM do močnega odklona A metra v rdečo polje in do pregoretja 250A varovalke, je prišlo do okvare usmernika CR-BC.

Na zavornih uporih je prevelik zavorni tok, okvara na regulaciji EDZ,

• krmilno ročico DM vrnemo proti legi IDLE, dokler signalizacija ne ugasne, nato zaviranje ponovno stopnjujemo, ali prenehamo zavirati.

Baterije se praznijo • Preverimo stanje taljivih varovalk: • vzbujanje pomožnega generatorja

30 A, • pomožni generator 250 A,

Okvara pomožnega generatorja • zagotoviti moramo delovanje črpalke goriva, prevežemo vodnike na zagonskem stikalu,


8.4 Okvare na zračni opremi

8.4.1 Po zagonu DM in načrpanju zraka se pojavi signalizacija »krmilni tlak«

8.4.2 DM preide v prosti tek, sveti signalizacija »Krmilni tlak«

8.4.3 Zračni tlak v glavnih zračnih posodah pada

8.4.4 Zračni tlak v glavnih zračnih posodah je narasel, varnostni ventil izpihuje v presledkih

Eden od zaviralnikov avt. zavore na upravljalnem pultu ni vključen,

• vključimo enega od zaviralnikov v lego vožnja,

V okvari je budnik, • lokomotivo dostavimo na popravilo, V okvari je tlačno stikalo PBS, • lokomotivo dostavimo na popravilo, V okvari je ASN • lokomotivo dostavimo na popravilo,

Nastala je prekinitev GZV zaradi delovanja :

• budnika, • ASN, • zavore v sili,

• ročico krmiljenje DM vrnemo v lego IDLE,

• zapremo izhod iz GZV v skladu z vzrokom njegove prekinitve,

Regulacija delovanja kompresorja ne deluje, V okvari je tlačno stikalo CCS, V okvari je magnetni ventil MV-CC, Zamrznil je kondenzat v zračni cevi,

• delovanje kompresorja uravnavamo z zračno pipo,

• izvršimo prisilni vklop kompresorja, • po končani vožnji lokomotivo

dostavimo na popravilo,

Razbremenitev kompresorja ne deluje, V okvari je tlačno stikalo CCS, Zamrznil je kondenzat v zračni cevi,

• odtalimo zamrznjeno cev ali po končani vožnji lokomotivo dostavimo na popravilo,


9 PREDELAVE NA D LOK. 644

Št. Opis predelave 004 005 008 011 012 014 016 018 019 020 021 022 023 025 1 Predelava monoblok koles v kolesa z obroči da X X X X X X X X X X X X X 2 Vgradnja budnika BCDM 661 X X X X X X X X X X X X X X 3 Stabilizator toka za merilnik hitrosti X X X X X X X X X X X X X X 4 Vgradnja naprave za mazanje sledilnih vencev X X - - X - X X - - - X X X 5 Vgradnja AS naprave I-60-5 X X X - - - X X X X X X X X 6 Povezava rezervoarjev voda-gorivo - X X X X - X X X X X - X X 7 Izgradnja par-ga ge-ratorja X X X X X X X X X X X X X X 8 Signalizacija minimal-ga nivoja hladil- tekoči- X X X - X X X - - - X X X X 9 Vgradnja napajal-ga zrač-ga voda X X X X X X X X X X X X X X 10 Obtežitev lokomotive X X X X X X X X X X X X X X 11 Vgradnja grelnika v rezervoar za gorivo X X X - X X X X X X X X X X 12 Vgradnja grelcev stekla X X X X X X X X X X X - X X 13 Vgradnja brisalcev stekla TELEOPTIK X X X X X X X X X X X X X X 14 Vgradnja nastavkov za dodajanje masti v ležaje

VM - - - - - - - - - - - - - -

15 Vgradnja regulatorja obremenitve X X X X X X X X X X X X X X 16 Vgradnja ventila v vod za zračno sireno X X X X X X X X X X X X X X 17 Regulator napetosti VR-CL X X X X X X X X X X X X X X 18 Predelava regulacije el.dinamič- zavore X X X X X X X X X X X X X X 19 Predelava distančnih obročev za pogonskih

kol.dvojicah X X X X X X X X X X X X X X

20 Predelava ogrevanja strojevodske kabi- X X X X X X X X X X X X X X


Št. Opis predelave 004 005 008 011 012 014 016 018 019 020 021 022 023 025 21 Vgradnja rolo senčnikov X X X X X X X X X X X X X X 22 Vgradnja stojala za vozni red X X X X X X X X X X X X X X 23 Ogrevanje čelnih stekel X X X X X X X X X X X X X X 24 Ureditev garderob- omare in umivalnika (na

CTK ustno soglasje o preklicu) - - - - X - X X - - - - - X

25 Vgradnja relejnega razporednika D 1 X X X X X X X X X X X X X X 26 Vgradnja glav- luči v vozniški kabini X X - - X - - X - - X X X X 27 Svetlobna signalizacija delovanja budnika X X X X X X X X X X X X X X 28 Vgradnja roč-ga tipkala budnika X X X X X X X X X X X X X X 29 Vgradnja dodat-ga grelnika X X X X X X X X X X X X X X 30 Predelava zav.drogovja min. 80 mm nad GRT X X X X X X X X X X X X X X 31 Predelava sistema peskanja X X X X X X X X X X X X X X 32 Filtriranje zraka za hlajenje vlečnih motorjev,

Sprememba predelave št. 32 -Filtriranje zraka X X X X X X X X X X X X X X

Predelava mazalnga sistema X - - - - - - - - - - - - - Dopolnitev predelave št. 6 - - - - - - - - - - - - - - Sprememba signalizacija minimal-ga nivoa hl

vode zaradi -z. delovanja - - - - - - - - - - - - - -

Sprememba predelave št. 15 na regulatorju obremenitve

- - - - - - - - - - - - - -

Izgradnja rezervoarja vode in namestitev uteži - - - - - - - - - - - - - - Vgradnja čelnih stekel z vgrajeno ogrevalno

nitko - - - - - - - - - - - - - -

Vgradnja klima naprave WEBASTO X X X X X X X X X X X X X X

priro Čnik za upravljanje dizel …...priro čnik za upravljanje d lok. 644 2 4.5.1 zaš čita pred...

Documents