G L A S O V A 0 zim;. na Gorenjskem

K R A N J , 19. J A N U A R J A 1963 ŠTEVILKA 3

P r e l i s i e e n a z v i t o r e p k a

Sedemnajst letni Franc Leben iz Selc nI p rav i d iv j i lovec. Po cesti korači s čudnim bremenom, k i m u običajno v is i preko levega ramena. Z lisičjih lovov ne prinaša nagačenih Usic. Zv i t i n spreten je bol j kot premetena žival. Fant l i s i ­c a m nastavl ja zanke. Toda kako? Z očetom nastavl jata c ian-kali jeve ampule zašite v prašičev mehur , k i ga običajno zakopl jeta v gnoj na po l ju . P r ed l ansk im je tako prelesičil 9 l is ic , l an i 2, letos pa je to p rva žrtev.

Z i m a nas razočara

Res je, vsako leto smo ime l i z imo, če ne pravo, pa vsaj koledarsko. Letos se je ta t radic i ja vsaj trenutno zelo spremeni la .

V R E M E N O S L O V C T S E N I S O Z M O T I L I

K o smo še pred meseci po-slušali dolgoročne vremenske napovedi , k i so napovedovale izredno ostro z imo, se je mars ikdo smejal češ, saj vremenoslovcem ne moreš verjet i . Vedno se zgodi rav ­no obratno. No tudi zadnje dni preteklega leta smo b i l i še prepričani, da tudi tokrat z z imo ne bo nič. Toda l jud­je pravi jo , da nezmot l j i\ ih n i . V s i t ist i , k i so o z im i dvomi l i so to ugotovi l i prav 6edaj.

T i s t i , k i so se vsaj malo spoznal i na vreme, so eno­glasno ugotovi l i , da bo letos huda z ima. No i n tako se je pričelo. Navdušeni športniki so pričeli z urejanjem s m u ­čarske opreme in komaj ča­ka l i na dan ko bodo l ahko smučali b l i/u svojega doma. Drug i so spet p rek l in ja l i v reme i n samo ob besedi mraz ugotovi l i , da v »kole­

n u spet trga«. Napoved vremenarjev je b i la p r a v i l ­na. Z i m a je prišla i n celo taka kakršne že dal j časa ne pomnimo. K l j u b temu. da je mars ikoga zeblo ko je živo srebro zd rkn i l o n a komaj -5 stopinj , je temperatura vztrajno padala. Termogra f i so beležili: —7, —10, —15 sto­p in j C e l z i j a . . . L e kako se bo nadal jevalo? Odgovor je b i l kaj hi tro jasen. Te rmo­meter je zabeležil m inus 20 stopinj mraza i n celo več.

P O S V E T U J E V S E N A R O B E

Spet smo poslušali poro­čila. Ekspresn i v l a k i n a Po l j skem zaradi mraza ne vozi jo več. Temza j e zaradi debele plasti l edu neplovna. V Z D A zmrzn i l o 37 l jud i . T u d i pr i nas smo občutili Sibirske z imo. Igman —37 stopinj , M u r s k a Sobota —31 stopinj . Separaci je v r u d n i ­k i h so zamrzni le . Vprašanje preskrbe s premogom je po­stalo pereče. M r a z je p r i za ­de l tudi cestni promet. Ne­katere eeste so zaradi snež­n i h žametov postale težko al i sp loh neprevozne. A v t o ­

busi vozi jo z znatn imi z * , mudami , prav tako turi; \\a* k i . Zarad i nepr imern ih h i * tresti po zasneženih in pole­dene l ih cestah beležimo av­tomobilske nesreče. Mraz j e pr izadel tudi gostince. L j u d ­je se držijo bol j dr^na.

K A K O P A J E Z G O R E N J S K O ?

Popolnoma razuml j i vo je , da je tudi z ima na G o r e n j ­skem pr ines la veselje, d r u ­g im pa skrb i in težave. Sne* ga je dovol j povsod in mraz* k i mars ikoga pr ik lepa n a 7apeček je zadosten porok, da bo sneg še nekaj časa ob­stal . Vse je kot preračunano. Semestralne počitnice, s m u ­čarski tečaji .sankanie, d r ­sanje — i n vsi l jubite l j i be­lega športa bodo zadovol n i . Večina gorenjske mladine le smuča in p ra v " t em smo na­men i l i nekaj podatkov o snežnih razmerah i n m r a z u : P l an i ca —17 stopinj , 80 c;n snega, Vršič —16 stopinj* snega prav to l iko, K r a n j s k a gora —20 stopinj , 73 cm, L e ­sce -*17 stopinj , 44 cm, J e ­zersko —11 stopinj , 39 cm,

(nadaljevanje n a 5. str.)

SREČANJA Z LJUDMI - SRECA\JA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI

S tarcst stisne vsakega brez raz l i ke v svoj obroč. Še tako nemi rn i značaji, k i so prepotoval i devet dežel, se j i ne morejo upret i . Starost človeka

spremeni in u m i r i . V K r a n j s k i gori je zelo p r i l jub l j en ameriški ro jak

J A K O B C U Z N A R , k i je star že 81 let. T r i četrtine svo ­jega življenja je preživel v tu j in i . Po t i ka l se je >*s tre­buhom za kruhom« v A m e r i k i , dok l e r n a stara l e ta n i našel počitka med svo j im i r o j ak i v Žgomjesavski do l i n i . K e r je za izgradnjo zdravstvenega doma v K r a n j s k i gor i ta trden gornik pr i speva l precejšnjo vsoto svo j ih pr ihrankov , 6em ga hotel ob iskat i , pa ga tnisem našel doma. »-Pri zobozdravn iku ga boste do­bil i « , so m i po jasni l i sosedi. In res eem ga našel tam.

P o t o k o l i s v e t a t Prav i jo , d a ste za izgradnjo te hiše seg l i g lo­

boko v žep? Možakar je z roko pokaza l n a stroj za vrtanje zob

z zračno turb ino v zobni ambulant i j n p r i s t a v i l : — Tale stroj sem k u p i l . M i s l i m , d a sem odštel za

njega nekaj več kot 580 dolarjev (okoli pol mi l i j ona dinarjev) .

0 K a k o ste kot izseljenec živeli v A m e r i k i ? — Dela l sem trdo i n v znoju. Največ Č J - U sem pre­

b i l v r u d n i k i h , delal pa sem tudi kot mizar. V tu j i n i človek ne dobi ničesar zastonj.

0 Ste se srečali s kakšnim s l a vn im Človekom? — K o sem služil vojake, sem b i l skupaj z gene­

ra l om Eisenhovverjem, k i je b i l takrat kadet. £ Gotovo ste ve l iko potoval i? — Res je. Nap rav i l sem pet oko l i sveta, dvakrat

sem b i l na F i l i p i n s k i h otokih i n prep lu l A t l an t ik , ko sem se vračal domov.

P O L D E U L A G A

n i ž i n s k i

prep i r ^rcna operac i ja

Pred k r a t k i m so v Sout-hamptonu naprav i l i življenj­sko nevarno operaci jo; ope­r i r a l i so 12-letno Jacque l ine F u r n e l l . Potek operacije so dovo l i l i posneti na f i lm . K e r j e mlada dek l i ca operacijo uspešno prestala, so j i z a ­v r t e l i f i lm . Jacque l ina je

Z a k o n s k o zvestobo je r a z rah l j a l ma jhen družinski p r e p i r — sprva giedaia n i m z z an ima -, , , t i . 1 . 1 . er>i • n - e m ' pozneje se je prestra-

De Gau l l e i m a bo l j k o s m a t a ušesa, k o t so m i s l i l i — S l o n a m šiia in gieđaia n i m do k o n ­ca z največjo zaskrbljenostjo. Sele ob koncu f i lma je spo-

K e r so mednarodni odnosi često podobni družinskim odnosom, kjer v ladata prepir i n zvestoba, so duhoviteži

I I r- I i n <ct posrečeno razde l i l i položaje v zahodni družinski skupnost i J L l V / U l I S ' L P • • • Ve l i k e družine imajo ve l iko število članov. N i b.'lo preveč

lahko zbrat i vsem ustreznega imena. Kennedy je bol j po svojem položaju ket po očetovskih izkušnjah zadržal mesto poglavarja v družini, M a c m i l l a n spi z ameriškim predsed­n i k o m v skupni z xkcnsk i postelj i , de Gau l l e je s i tna tačča, povzročitelj družinskih prepirov, Adenauer posinovl jenec, k i v družino n i prišel zaradi l jubezni , temveč zaradi računov, i n končno Fan fan i , najstarejši otrok, k i je na -

mogoče prepričati

»Z obveščevalnimi služ­bami je prav tano kot z ženskami. Čim man] o njih govorimo tem bolje je.*

L i n d o n Johnson, ameriški podpredsednik

»Predloga 2a sprejem Ki­tajske v Združene narode ne smemo zamemati z na­grado za lepo vedenje. Ra­zorožitev na svetu je ne­mogoče doseči, dokler je Kitajska pred vrati Zdru­ženih narodov.*

Džavaharlal Nehru , predsednik ind i j ske v lade

»Današnja dekleta so strašna: puloverji so Hm za tri številke premajhni, de-kolteji pa za tri številke preveliki.*

Maur i c e Chava l ier , f rancoski f i lmsk i igravce

»Za veliko filmsko igrav-ko je najbolj žalostno, če je na ulici več nihče ne spo­zna.*

Sophia Loren , i ta l i j anska f i lmska i g ravka

»Moje izkušnje kažejo, da -si moramo za zakon vedno izbrati zelo lepe že­ne. Samo tako- mož lahko Upa, da mri jo bo prej ali pozne;c kdo prevzel.*

Eddie F isher , ameriški pevec

»Najlepša kn::ea, ki sem jo letos prebral, je slovar angleškega jezika.*

Frank Sinatra , ameVl fc i pevec

»Kako se pocu^m po do­delitvi Nobelove nagrade? Tako kot razpletena mre­ža.*

J o h n Steinbeck, ameriški književnik

»Ver;amem, da je zelo pomembno za našo državo, da razpne jadra, namesto da miruje v zalivu.*

J o h n Kennedy , ameriški predsedn-k

»Anglija bi bila boli zdrava, če ne bi imela Ox-

^forda in Cambridgea.* C o l i n VVillson

»Zanimivo je živeti, ie ste jezni.*

Jevgeni j Jcvlušenko, sovjetski pesnik

znala , ka j so zd ravn ik i z njo s to r i l i .

Miši v o b r a m b n e m m i n i s t r s t v u v

V menz i zahodnonemškega obrambnega minis t rs tva sb se zaredi le miši i n kuh in j sk i ščurki. To je min is t rs tva sk leni lo odprav i t i z ve l iko skupno akci jo komorn ih lovcev. Poslopje min is t rs tva v Hardthohe b l i zu Bonna je v pri«« pravnem stanju.

p rav i l zrelostni i zp i t i n enakopravno soodloča.

Ei f f l ovega s to lpa n i so pos tav i l i Američani

i meričanom i n Frančo-zom k l i u b naporom, d a jezo zakri je jo, to n i us ­

pelo. T a jeza n i prišla zaradi dejstva, ker imajo Američa­n i najvišjo stavbo na svetu, Francoz i pa Ei f f lov stolp. — Zaradi nacionalnega ponosa Francoz i n i k o l i ne p r i k r i v a ­jo, d a je n j ihov stolp za ne­kaj sto metrov nižji ko t najvišji ameriški nebotičnik. A rh i t ek tu ra i m a na splošno v francosko-ameriških odno­s ih posredno vlogo. Jeza v francoskem g lavnem mestu se nab i ra zaradi raket i n - evropske zaveznike atomskega orožja. Z a sedaj zajem narodov, k i Američani 6icer še govorijo, da bo čas pokazal , kdo i m a prav, toda de Gau l l e i n n je ­govi m in i s t r i so zadržano ogorčeni. V živi razprav i o ustroju zahodnih nuklear­n ih s i l , v katero se je n a zadnj i t i skovn i konferenci v Par i zu vključil tud i sam ge­nera l , so živci mars ikdaj že popust i l i i n v Pa r i zu niso prav nič prev idn i , ko grajajo i n zavračajo ameriške n a ­pake.

v družinskem krogu včasih že

M o n o p o l orožja i n m o n o p o l r a z u m a

meriški monopol nad n u ­k l ea rn im orožjem je že nekaj časa g lavna tema

žive razprave v F ranc i j i i n V e l i k i B r i t an i j i , posebno se­da j , ko 60 Američana eno­stransko prek l i ca l i dobave rakete »Skvbolt« Br i tancem. Se bolj jezni od Br i tancev so seveda Francoz i . N j i h je jeza pograbi la, ko so zvede­l i , da so Američani brez po­sveta z zahodnimi zavezn ik i v kubansk i k r i z i ukaza l i svo­j i m nuk l ea rn im 6i lam s tan ­je pr iprav l jenost i . Komen ta ­tor pariškega l is ta »-Figaro-« je ob kubansk i k r i z i zapisa l , da so Američani izenačili

6 po lo-so pod

protektoratom. Odvzem B r i ­tancem rakete »Skvbolt« s i v »starem svetu« razlagajo, d a hočejo Američani ostati edina nuk learna s i l a v za­hodnem svetu. Francoz i p r a ­vi jo, da rakete »Polaris«, k i so j i h Američani ob l jub i l i Br i tancem v zameno za r a ­kete ~Skybo!t«, n iso nič vredne, ker j i h l ahko upo­rabi jo samo s podmornic. De Gau l l e pa je ameriško po­nudbo teh raket za franco­ske oborožene s i le brez po­mis l eka zav rn i l .

P a p i r n a t i D v r a t n i k i

B r i t ansk i premier MacmH«

l a n se je potožil svo j im p r i ­

jate l jem, da mora na svo j i l l

srajcah nositi trde ov ra tn ike

i z papir ja . Njegova žena

meni , da so takšne srajce

zelo praktične, ker ovratnic

kov po nešnji n i treba prat i ,

temveč j i h k ra tko malo vrže

med odj?adke. ,

Ameriški način mišljenja

A meriški s t rokovnjak i raz ­lagajo svoja stališča brez olepševanja: nemo­

goče je, da bi zahodni vo ja­ški tabor razpolagal z dve­ma a l i t remi nuk l ea rn im i udarn im i s i l ami , k i b i b i le resnično neodvisne v odloča­n ju in i zb i r i udarca. V kra t ­kem času bo ameriška n u ­k learna moč dosegla 90 odst. nuk l ea rn ih zmogl j ivost i z a ­hodnega zavezništva. Ce t a ­ko gledamo s tvar i , prav i jo Američani, b i Francoz i s 6vojo neodvisno nuk l ea rno s i lo lahko uničili le majhen del sovjetskih mest, kjer so nakopičena nuk learna orožja za povračilo. Preostala sov-

Rakete »-Skvbolt«, za k£ Zdaj je ta up padel v

tere so vodo

si B r i t anc i že o d p r a v i l i bombnike, k i b i j i h nos i l i .

j e tska orožja b i se po takS-nem udarcu usmer i la na z a ­hod z nekajkrat močnejšim sunkom in v tem p r ime ru tudi razpoložljiva ameriška nuk learna orožja ne bi mo­gla preprečiti uničenja F r a n ­ci je i n zahodnega sveta. Z a ­rad i tega je skra jno nespa­metno dat i F ranc i j i p r a v i ­co, da prevzame pobudo z a nuk learno vojno. 1

S l o n a n i mogoče prepričati )

A \

A meriška stališča se zd i j o uradn i F ranc i j i sebična, i n nemogoča. F r anco z i

pravi jo , da Američani n e morejo prepovedati F r anc i j i neodvisne nuklearne si le, če sami ne dopuščajo, da bi ev­ropske s i le odločal« glede uporabe te si le . Ko t smo v i ­de l i v kubansk i k r i z i , evrop­s k i h držav niso vprašali z a svet. Razen tega prav i j o Francoz i , da bodo Američa­n i najbrž uporab i l i nuk l ea r ­no orožje, ko bo šlo za v i ­talne kor i s t i Amer ike , n e bodo pa j i h uporab i l i , će b i šlo za v i ta lne kor i s t i F r a n ­ci je .

Francosk i očitki so ostr i . N j ihov pr ispevek v družin­skem prep i ru izhaja i z de j ­stva, da so evropski narod i močni narodi z o g romn im tehničnim zaledjem i n nikoS. ne bodo pr is ta l i , da bi b i l i povsem odv isn i od zavezni ­kov, kater ih interesi ž « se­daj niso povsem enaki , k o t so n j ihov i . i

9 Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža • Reportaža •

Vtisi s poti po Bolgariji

Spr Pogovor v ho t e l sk i s ob i K o sem gra spoznal, s va bila; takoj sredi p r i ­merjave. V Bo lgar i j i zasluži vsak inte lektualec z v isoko izobrazbo poprečno 100 levov mesečno, i n če računamo po uradnem k u r z u en lev 750 d i n , j e to 75.000 d in . Naši zd ravn ik i pa zaslužijo povprečna gotovo več kot tol iko. Zan imivo je, d a ima jo vs i s t rokovn jak i z isto izobrazbo ena­ke plače, le profesorj i i n učitelji zaslužijo več od kolegov z isto izobrazbo. P r imer j a l a sva tud i , ka j lahko kdo k u p i z a ta denar i n ugotovi la, d a jugoslovanski zdravnik lahko k u p i s svojo me­sečno plačo najmanj deset parov dobr ih čevljev, bo lgarsk i p a komaj t r i do štiri pare. T u d i p r i p r imer jav i cen hrane se j ehtn ica nagn i la n a mojo s t ran. K a r neko l iko ponosen sem postal n a naš jugos lovanski standard, obenem pa m i j e b i l o hudo, ker sem razočaral pr i jaznega vete­r ina r j a .

T re t j i gost v moj i sobi j e b i l ka j redkobe­seden. P o k l i c : politični funkcionar , k i j e prišel v Sofi jo n a posvet. K o sem m u povedal, da sem i z Jugoslav i je , m i je pr i jazno voščil »lahko noč«, se o b r n i l i n »zaspal«. Jaz pa sem si mis­l i l , k l j u b mnog im spremembam se še niso do-končnoo tresl i stare miselnost i .

Pre tek los t Sof i je

C e se le malo sprehodiš po g lavnih u l icah Sofije i n se razgleduješ po arh i tektur i i n preb ivavc ih , takoj brez vsake razlage spo­

znaš, k a k o bogato preteklost i m a to mesto, v katerem se še danes mešajo v p l i v i vzhoda i n zahoda. Ze imena U l p i a , Serd ika , Sof i ja so do­kaz, d a so se cb topl ih v re lc ih n a vznožju čudo­vi te p lanine Vitoše ustav l ja l i R im l j an i , Serd i i n tud i mongolska i n s lovanska plemena, k i so tam osnovala eno i zmed p r v ih s lovansk ih drža­vic na B a l k a n u . Skora j petstoletno v ladanje Turkov j e mestu vst isni lo svoj pečat. Se dan­danes k ip i j o v nebo v i t k i mineret i , čeprav v mošejc ne hodi nihče več. Ostanki pestre zgo­dov ine pa razstav l ja arheološki muzej v opu ­ščeni džamiji. Muze j h ran i lepe grške i n rimske spomenike i n arhi tektonske ostanke, z lato po-sodje iz grobov i td .

K a j s i m o r a vsak tujec og ledat i v S o f i j i

Ze vratar v hotelu m i je naštel znamenitost i Sofije. V tolažbo p a j e pr is tav i l , d a so vse kulturno-umetmško-zgodovinske znamenito­

sti zelo b l i zu v nekakšnem »kulturnem centru«, k i prehaja v moderni de l mesta. Najpre j s em ugotov i l , d a s i n a Ploščadi 9. septembra l ahko ogledam bivši cesarski dvorec. V n j em sta sedaj nameščena d v a muze ja — bolgarska narodna galer i ja (pr ikazuje razvoj bolgarskega s l ikars tva od srednjeveških ikon do najnovejših platen so­dobn ih sl ikarjev) i n etnografski muzej (prav takrat so odpr l i razstavo čudovitih, z z la tom vezen ih makedonsk ih narodnih noš). V t em cen­t r u j e tudi sodobna galeri ja, k j e r bo do febru-i ar ja 1963 »Splošna umetnostna razstava 1962«; kot vse sodobne ku l turne stvar i tve je posvečena V H L kongresu B K P . K o sem s i ogledoval to zb i rko skoraj 500 k i p a r s k i h , s l i ka r sk ih de l i n graf ik sem z os ta l im i ob iskovavc i ugotovi l , d a je b logarska l i k o v n a umetnost nared i la v e l i k korak napre j i n se tematsko i n ob l ikovno pre­cej sprost i la .

M i m o spomen ika osvoboditve izpod turškega l a r m a i n bolgarskega »sobranja« pa sem prišel do največje znamenitost i So f i j e - spomenika —

cerkve .

A leksander N e v s k i

Sto j i n a r a h l i vzpet in i sredi nekropole nek­danje Serd ike . Samotni , obdani z obširnimi park i , druguje samo prastara baz i l i ka sv.

Sof i je i n prav na robu parka spomenik pisate l ju I vanu Vazovu . S pr ispevk i vsega blogarskega l judstva so jo zgrad i l i v spomin pad l im r u s k i m borcem, k i so padl i v boj ih za osvoboditev Bo l ­garije v rusko-turški vo jn i . P r iprave za gradnjo so trajale 31 let. Z de l i so pričeli le ta 1904, impozantna zgradba pa je b i la dograjena 1. 1913. ' Osnovni t lor is posnema bizant insko baz i l iko s pet imi lad jami v i zmer i 73 x 53 metrov. Na j ­večja kupo la je v i soka 53 metrov, v njej pa v i s i 12 zvonov s skupno težo 22.000 kg. Notranjost je vsa v marmor ju , moza ik ih i n freskah. Izdela l i so j i h znameni t i r u s k i i n bolgarski s l i ka r j i . I zredna akus t ika pride pt;.sebno do izraza, ko zapoje mogočni zbor pesmi v staroslovanščini. V zadnj i vo jn i je b i l a cerkev precej poškodo­vana. S pomočjo SZ so jo obnovi l i i n pozlat i l i štiri kupole, tako je še bolj podobna r u s k i m cerkvam in že od daleč vabi s svo j im b leskom radovedne obiskevavce. Tako imenovani »kultur­n i center« zaključuje moderna betonska zgradba.

N a r o d n a knjižnica V a s i l K o l a r o v

Z glasi l sem se pr i v ra tar ju i n takoj so m i z a ogled dode l i l i posebnega vodiča. Raz ­kaza l m i j e vse oddelke i n zanimivost i

največje knjižnice v Bo lgar i j i . H r a n i 760.0C0 k n j i g i n i m a posebne-oddelke s čitalnicami z a medic ino, po l i t iko i n tehniko. Kataloge imajo urejene po ruskem s is temu — ločeno za c i r i l i co i n la t in ico . Hran i jo ogromno rokopisov i n i n k u -nabu l . Največja znamenitost p a je ogromen ko ran v or ienta lskem odde lku, k i tehta 70 kg. Najbol j p a sem se začudil, ko m i je vodič pove­da l , d a de la v knjižnici 230 uslužbencev. V tem so pa Bo lgar i gotovo pred n a m i .

Najbol j nestrpno pa sem pričakoval nedelje, da s i bom lahko ogledal i n ob iska l mavzole j .

Mavzo le j Georg i ja D i m i t r o v a

Mavzolej je odprt samo ob sredah i n nedel jah popoldne. Vsakokrat , ko sem šel m i m o mavzo le ja i n občudoval stražarje v rdečih,

z b e l im i t r akov i obšitih uni formah i n s i v i h

kučmah z o r l ov im peresom — mimoidoči so m i razložili, da te uni forme izv i ra jo še i z prejšnje­ga stoletja — sem s i vedno znova zaželel, da b i stopi l tudi v notranje prostore. V nedeljo je padal sneg, k l jub mrazu pa se je nabrala že dolga vrsta l jud i , vključil sem se v ' to verigo* k i se je počasi i n d isc ip l in i rano pomika la po zunanjem hodn iku v notranjost. Marmor , i n ­t imna razsvet l java i n počasno premikanje v grobni tišini te prevzame. T u d i tam stojita n a posebnih marmorn ih podstavkih dva stražarja* kot da sta zrast la skupaj z m r t v i m kamnom* tako sta negibna. Georg i j D im i t r c v pa leži v marmornem sarkofagu s s tek len imi stenami. Oblečen je v temno c iv i lno obleko, glava i n roke pa so in t imno razsvetljene z rožnato lučjo, da je v idet i kot živ. Zazdelo se m i je, da bo zdaj, zdaj vsta l i n spregovori l . Molče so se po­mika l e množice po ozkem notranjem hodn iku i n s k r a t k i m postankom počastile spomin ve l i ­kega revolucionarja. Zunanjost navzoleja je po-t sebno lepa ponoči, ko se bel i stebr i kopljejo v i n t imn i zeleni svet lobi . Arh i tektonsko predstav­l j a mavzole j povezavo z modern im pos lovn im centrom Sofi je ob Ruskem bu lvaru . Zgrajen j e v t radic ionalnem ruskem s t i lu z mas i vn im i ste­b r i . Vse zgradbe: Bo lgarska narodna banka, par­t i j sk i dom," hotel B a l k a n i n veleblagovnica C U M (Centralni un iverza ln i magazin) so s i podobne. K e r sem s i hotel nabav i t i nekaj spominkov, če drugega ne, vsaj tiste tradic ionalne lesene okrogle škatlice z rožnim ol jem, sem zav i l z množico, k i je va lov i la ob vhodu, v trgovino.

C e n t r a l n i un i v e r za ln i magaz in

Seveda si ne smete predstavl jat i , da je ure jen po vzoru sajnopstrežne trgovine a l i super-marketa. Vsak prodajavec i m a svoj pult i n

vsak prodaja svoj ar t ike l , npr . samo nogavice za moške a l i samo ženske rokavice, igrače, ciga­rete, televizorje i td. Vsak prodajavec ima svojo blagajno i n tako meraš za vsak predmet, k i ga kupiš, t r ik ra t stati v vrs t i , najpre j , da dobiš l is tek za blagajno, potem pr i blagajni za plačilo i n končno zopet pr i prodajavcu, da dobiš blago. In ker sem hotel k u p i t i rožno olje, pa bonbone* sadni sok i n sendvič sem kar dvanajstkrat s ta l v vrs t i , d a se m i je že kar mešalo. Potožil s e m sestrični, d a b i postal živčen zaradi zamega n a ­kupovanja , p a me je lepo potolažila — rekoč: »Jaz vsako nedeljo celo dopoldne porabim samo za nakupovanje i n še med tednom po nekaj ur.« Gotovo vas zan ima tud i , kaj prodajajo v C U M — če b i naštel v k r a t k e m : češke čevlje, k i ta jske rokav ice i n sv i lo , bolgarske radioaparate i n kmet i jske pr ide lke, ruske televizorje i n druge električne aparate, n isem pa v ide l i zb ire i zde l ­kov i z umetnih v l aken i n plastičnih mas.

Janko K R E K

Pogled na Sofijo, bolgarsko prestolnico, z l ep im vznožjem planine Vitoše v ozadju

Atomska letalonosivka

Atomska energi ja se vse bolj i n bol j uvel jav l ja kot nova vrsta energije, k i ne bo služila le uničevanju, temveč predvsem človeškemu na ­predku. Se najbolj uspešno se je uve l jav i la k o l v i r ener­gije za pogon ladi j , p r i čemer 60 Amer ikanc i še najbolj de­lovn i , škoda, da p r i tem le vse preveč mis l i jo na svoje vojaške potrebe. Tak nov do­kaz je le ta lonos ivka »Enter­prise«, k i je ob tem času n a po izkusn i vožnji. To je prva leta lonosivka, v katero so vgrad i l i atomske reaktorje, i n 6icer vsega skupaj osem t i pa »VVestinghousc«, k i bodo raz ­v i l i 280.000 K s . Lad ja bo n a j ­večja te vrste na svetu. P r i povprečni hitrost i 20 vozlov bo lahko z enkra tn im polnje­n j em prevoz i la 400.000 mor­s k i h m i l j a l i nekaj več kot 741.9M k m . To je 50-krat več kakor dosedanje leta lonosiv-ke i n bo lahko 18-krat p l u ­l a oko l i zemlje — i n to brez vmesnega polnenja z gor i ­ve m.

Stroški gradnje so b i l i spr ­v a ocenjeni na 314 mi l i j onov dolarjev, vendar so kasneje de janski stroški naras l i n a 450 mi l i jonov dolarjev. D a bo ta ogromna številka vsaj ne ­ko l iko jasna, naj omenimo, da je le sto mi l i j onov man j , ko l i ko r je leta 1961 znašal ves jugos lovanski izvoz i n b i s tem lahko zgradi l i več kot 1000 sodobnih šol.

Od skupnega zneska odpa­de samo na stroške za a tom­ske naprave 165 mi l i jonov do­larjev, ka r je ocenjeno 3—4 kra t več kakor stroški za n a ­prave pr i navadnih letalono-s i vkah .

W»

N a svetu je vedno več v i s ok ih peči, k i za topljenje železne rude uporabljajo nove vote energije

i\'E S T E G U J P R S T Štabe ključanice - Glasne sirene - Budna »očesa«

Av tomob i l i so pač take v r ­ste blago, k i mnogmi vzbuja­j o skomine , zato n i nič čudno, da s i , j i h mars ikdo preskrb i legalno a l i i legalno. No, če s i ga omis l i z las tn im denar jem a l i posoj i lom n i nič hudega. Toda težje je s t i s t imi , k i m i ­sl i jo , d a pa rk i r an i av tomobi ­l i brez garaž samo čakajo, kdaj bo kdo n a n j i h p re i zku­šal svoje vozniške sposobno­s t i . T a k i — povečini m lad i dolgoprstneži — sicer z a k l j u ­čijo svojo vozniško kar i e ro v »marici « i n v najboljšem p r ime ru dobi las tn ik svoj avtomobi l nazaj, toda splošni g lavobol i i n sk rb i , k i j i h imajo l as tn ik i avtomobi lov s tem n iso potešeni.

Domači recept Naši svetovavci prav i jo ,

naj av tomobi l i s t i p r i t rd i j o n a vrata še eno ključavnico, k i naj b i zagotovi la popolno varnost avtomobi la . V tu j in i imajo v ta namen posebne varnostne naprave, k i l as tn i ­k a z a larmom opozori jo n a dolgoprstne občudovavce n j i ­h o v i h voz i l .

T u d i n e k i Kranjčan s i je omis l i l tako napravo. K o j o j e p r i t r d i l , j e avto zadovo­l j en pus t i l n a pa rk i rnem prostoru. Ver jetno je b i l ta­k o brez sk rb i , da je ob v r ­n i t v i pozabi l nanjo i n seve­da nehote sprožil a l a rm, k i j e med tem, k o j e las tn ik i ska l prekinjevavec, p r i k l i ­ca l k a r čedno gručo »firb-cev « . i

T e h n i k a p r o t i t a t ovom

Seveda ne m i s l imo t u n a ­vadn ih tatičev, temveč tiste, k i so s i s svo j im i podv ig i p r idob i l i že mednarodni s l o ­ves i n k i krade jo še vse kaj drugega kakor pa avtomobi ­le. S k u p i n a t ak ih je vd r l a v neko trgovino z nogav icami v Chicagu, k i j e ime la n a j ­modernejše signalne napra ­ve. P r v i so 6e izogni l i , k e r so opaz i l i ze lo tanko žico aparature, k i je b i la pr i t r je­n a p red vhodom. Zato so n a ­red i l i l ukn j o v z idu v p r e p r i ­čanju, da j e n j ihovo početje nenadzirano. Preden pa 60 lahko k a r k o l i odnesl i , so mo­

r a l i bežati pred pol ic i jo. V b is tvu so b i l i žrtve nekega zelo majhnega aparata — skr i tega v isoko v temni trgo­v i n i i n k i n i b i l večji od po­lovice pomaranče. T a napra­va neslišno oddaja ultrazvoč­ne valove, k i napolnjuje jo vso trgovino. Potreben je s a ­mo majhen p remik v trgo­v in i , p a so p a z n k i takoj opozorjeni.

V s e m i r s k i de tek tor j i

To so naprave, k i j i h upo­rabl ja jo astronomi za raz lo­čevanje zelo oddal jenih te­les i n delujejo n a pr inc ipu , d a vs i premični predmet i vzbujajo i n odbijajo drugač­no frekvenco kakor pa ne­premični. To so s i izposodi l i tudi i zde lovavci varnostnih naprav i n je več deset tisoč tak ih ultrazvočnih in s t ru ­mentov že v uporabi , od ka ­ter ih se nekater i l ahko pre ­našajo ka r v ak tovk i . Ce se tak s is tem namest i v hote l ­s k i sobi i n p r i tem zapre vsa vra ta i n okna , nastane, ob v l omu tako tul jenje, d a mo­

r a pretrest i še tako preka­l jenega v lomivca .

D rug i aparat i delujejo n a povsem drugačnih s istemih. Tako na pr imer eden i zmed n j i h oddaja ce l sk l op e lek­t ronsk ih pasov, p r i ka te r ih zadostuje, da se j i h dotakne kateroko l i telo. pa se prižge luč i n te lev iz i j ska kamera začne snemat i . Drugje imajo zopet nameščene fotoelek-tronska očesa, k i so postav­l jena na taka mesta, da se j i m ne moremo izognit i .

Preve l i ka občutljivost

P r ; vseh teh napravah p a j e včasih zelo nepr i je tna n j i ­hova izredna občutljivost, ke r »odkrivajo« tudi vse t i -eto. ka r ne b i b i l o treba i n p r i t em po nepotrebnem dvigajo prah . Tako so rec i ­mo aparat i , k i »slišijo« člo­veške korake ne glede n a to, k a k o so t ih i , na dal javo 15 metrov. Toda te naprave s i g ­na l i z i r a l o tud i v p r ime ru , če se j i m približa kakršna­ko l i žuželka a l i gosenica do razdal je nekaj desetin cen t i ­metrov. P rav tako zaznajo avtomobi le , k i so več sto

Zanimivosti Poras t p ro i zvodn je av tomob i l o v v E v r o p i

Strokovn jak i po doseda n j ih podatk ih domnevajo) da bo pro izvodnja avto­mobi lov v Ev rop i še na­dalje neovirano naraščala. Od sedanj ih 6 mi l i jonov naj bi se v le tu 1970 po­vzpela na 8,7 m i l i j o n o * avtomobilov, s tem pa b i se znatno popravi lo raz­merje med številom pre-bivavcev i n številom av­tomobilov. Za pr imer javo naj navedemo, da je p r i ­šel leta T955 v Evrop i na 24 prebivavcev en avto,

"1970 pa predvidevajo, d a bo na 8 prebivavcev.

N o v a p o d m o r n i c a n a a t o m s k i pogon

V po izkusnem obrato­vanju je nova podmorni ­ca, k i so jo i zde la l i v I n -galls Sh ippn i ld ing Corp . To je 23. podmornica na atomski pogon, kar so j i h do sedaj i zde la l i .

R a d i o - b u d i l k a / Nemška t v rdka Te le fun-ken je i zde la la zan imiv i n praktičen tranzistor-s k i spre jemnik. Navadne budi lke nas s svo j im strašnim ropotom vsako jutro spravi jo v nejevoljo i n nam načnejo živce za ves dan. Nov i tranzistor pa ima vgrajeno uro, k i nam ob zaželenem času sama vključi rad i j sk i sprejemnik in nam name­sto z ropotanjem vošči dobro jutro z glasbo. P o 30 minutah se lahko apa­rat sam izključi. U p o r a ­bimo ga pa lahko tudi za vključevanje v posamez­ne oddaje, k i j i h želimo ob določeni ur i poslušati, na pr imer : poročila, šport, koncert, predavanje i n podobno. U r a je ant imag-netna, radio sam pa je

• 137 X 78 X 37 m m ve l ik .

metrov oddal jeni . Podobno j e tud i z varnos tn imi napra­vami , k i s pomočjo i n f r a . žarkov zaznajo toploto, k i j o

oddaja človeško telo. Reag i ­rajo pa tudi na toploto, k i

j o oddaja motor še zelo od­daljenega avtomobi la .

Kor is tnost i n zanesl j ivost t ak ih varnostnih naprav se je že pokazala tud i v p r a k s i . ' T ako zi i b i lo v ameriški d r ­žavi Nebraska v zadnjem le tu nobenega v loma, k a r j e povzročilo zaskrbl jenost uprave jetnišnice, k e r so v l o m i v c i predstav l ja l i » je­dro« i n »temelj « »gostujo­čih«. Zarad i pomanjkan ja le-teh pa bodo mora l i v zaporu zmanjšati število pazn ikov , k a r bo pa na drug i s t ran i povečalo število brezposel­n i h .

M R A Z N A J D E v

o c i Zelezničarski upokojenec obležal v snegu in zmrznil

i Z i m a i m a zahrbtne oči i n mrz l e roke. Že s tar i S lovan i

so j o čakali v kučmah i n kožuhovini. V m r a z u i m a z ima najboljše orožje, k i se m u težko up i ra jo nezaščiteni l judje .

; P r e d z imo beži vse, k a r je živega. M r a z pr ik lene l j ud i n a zapeček, živali p a se m u up i ra jo i z zavet i j . Ma r s i kda j p a zaščitna sredstva človeka pust i jo n a ced i lu , če podcenjuje meč mraza .

i Letošnja z i m a s svo j im i k r -Cevi t imi s i b i r s k i m i s u n k i je zahtevala že prve žrtve. Do t eh človeških žrtev je prišlo p k ra ju , k j e r nevarnost pred anrazom le bol j poredko ogro-fža l jud i i n med n j i m i išče svoje žrtve. M r a z najde svo­j e žrtve vedno med l ahkomi ­s e ln im i in nepreskrb l j en imi vaščani. Takšna žrtev je po­s ta l tud i zelezničarski upoko­jenec iz B i t n j a A lo j z Ha fner , tki je v ponedel jek z jutraj ( 'zmrznil dvesto metrov vs t ran o d svoje hiše, ko se je »do­bre volje« i n pogret z žganjem vračal domov i n obležal na v,aški po t i , k j e r je dočakal svojo zadnjo uro .

O d z ibe l i do g roba

Nekdo na vasi je reke l , da pi jancev n i škoda, če zmrzne jo v snegu. M o r ­

d a b i l ahko tej t rd i t v i opo-

Z i o i i nas ni razočarala

(Nadaljevanje s 1. strani) K r vav e c —17 stopinj , ICO cm, K o m n a —21 stopinj , 200 c m snega. Smučarjem naj ome> n imo, da povsod staro snež­no odejo pokr i va plast pr -šiča, k i n i n ik j e r tanjša od 15 cm. Tore j dobro smuko.

Seveda sneg i n mraz n i ­sta ed ina znaka ostre z ime n a G o r e n j s k e m T u d i led n a B le j skem i n Boh in j skem je­zeru nam zgovorno pričata o s ib i rskem hladnem v a l u , k i nas je zajel. L e - t a je celo i a k o hud, d a j e p r i M a r ­t u l j k u zamrzn i l a Sava Do ­l i n k a .

Izgleda, d a so nad z imo navdušeni le športniki. K a j pa j e a kor i s tn ik i naših ce­sta. Prcnekater i šofer komaj čaka odjuge, saj so prav za­rad i mraza i n snega prene-katere ceste na Goren jskem zaprte i n slabo prevozne.

T . P O L E N E C

r eka l i . Življenje je podobno lo te r i j i : nekater i izvlečejo i z njega lepe dobi tke , d rug i p a ostanejo prazn ih rok .

Pred let i , ko je Ha fner de­la l še na železnici, je b i l o z n j i m še vse v redu. P le l je plevel na železniški prog i i n menja l črvive pragove. Po tem so ga upoko j i l i i n našel je svoj poko j , k i pa se je kma­l u spremeni l v pekel . V d a l se je pijači. Žganje je zalezoval s takšno vol jo kot fantje de­kleta. Povsod na vasi , k jer so k u h a l i žganje, je b i l zraven. Kme t j e so se ga otepal i , ven­da r je pr i l e tn i starec od časa do časa s takn i l kakšen »vaški izvir«, iz katerega je gasil svo­j o neprestano žejo po pijači. Z a lkoho lom se je združil močneje kot s svojo družino. Nekoč je svoj i ženi dejal : » če b i vedel, da b i dob i l ka j na zob, b i šel tud i do Planice«. T a k o je upoko jen i zelezničar­s k i delavec pros i l pijačo od hiše do hiše. Večkrat je po­noči kje obležal, vstajal je iz postelje i n odha ia l v najhuj ­šem m r a z u za a lkoho lom.

Žganje m u je skočilo v želodec

V aščani so ime l i upokoje­nega železničarja za ute­lešenega koren jaka . N i ­

k o l i n i b i l bo lan in n i ko l i n i nobenemu potožil. K o je bi­la v vasi še gost i lna, je že ob zor i čakal, da so gosti lno od­p r l i . Po le t i je včasih pozab i l na pijačo, ko je nab i ra l gobe.

Pijača ga je spremeni la tu-1

dj na zunaj . Posta l je veno­mer bol j neroden i n vaščani so m u prav i l i , da ko lov ra t i kot po loml jen kolovrat. .

S l a d k o življenje n a vas i

B itnje je premajhna vasi­ca, da b i vaški čudak lahko dob i l širšo tovari-

šijo. K o so p o m r l i nekater i njegovi znanc i , je pop iva l

sam i n tožil, da je pijača nje­gova največja tolažba. Večina starejših vaščanov prav i , da je b i l poštenjak od nog do glave.

V ponedeljek je p ro t i veče­r u prišel v hlev k o s k r b n i k u državnega posestva, k i je imel po z im i vedno kakšno kap l j i co žganja p r i r o k i . Žga­nje, k i m u ga je o sk rbn ik z vsemi zadržki odstoni l , je ka r 6kočilo v njegov želodec. Cez dobre po l ure je iz hleva od­šel in se napot i l p ro t i domu . Sp rav i l se je v postel jo, ven­dar je sredi nbči skočil iz nje i n odšel na ' vas v neko hišo, k jer so se po star i na­vadi zb i ra l i vaški vesel jaki in preganjal i dolge z imske noči s k a r t a m i . K j e r se l judje kar-tajo, t am se tud i pije in po-nočuje. »Sladko življenje« je prišlo tud i že do naše vas i .

S m r t n a u r a p r i vaški l i p i

Januarske noči so mrz le , da včasih od mraza po­kajo gozdovi . V takšni

u r i sta lahko pod m i l i m ne­b o m samo vo lk in p i j an člo­vek Upoko j en i železničar se je v noči od ponedel jka na torek k l a t i l po vasi in oko l i pete ure z jutraj obležal na po t i b l i z u Lukčeve l ipe. T a m

so stekle njegove zadnje ure. N i nobenega dokaza, k i b i po­vedal, ko l i ko časa je vaščan »v rožicah« ležal na mrazu . Po l ure, preden so ga na pot i našli l judje, k i so h i te l i na delo, na k ra ju še n i ležal, ker b i ga sicer za lo t i l i p o tn i k i , k i so odhaja l i na p r v i j u t r an j i v lak. Vendar nekater i dvomi­jo , da b i po l ure ležanja v sr.egu že zadostovalo za smrt . K o ga je ob po l pet i u r i z ju­traj našla n a po t i neka žen­ska , je b i l vaški železničar še p r i življenju. S m r t ga je ob­jema la oko l i v ra tu . Toda žen­ska je b i l a tako iz sebe, da je vsa prestrašena odhi te la do hiše državnega posestva, k jer je o sk rbn ik An ton Fre-ba r že h r a n i l živino. N j e m u je povedala, da na pot i nekdo zmrzuje .

Noge so b i l e še mehke

^skrbnik je prišel do pre-mrznjenega vaščana v eni sapi . Na jpre j je

vprašal: — K j e p a s i se ga tako na-

lezel? Odgovora n i dob i l . Upoko­

jeni železničar je že čutil ob­jem smr t i . Ležal je z iztegnje­n i m i r o k a m i v snegu, k i je b i l ves krvav . M r a z z las t i h i ­

tro obračuna s človekom, ta se je nap i l žganja. Do s m r t i pr ide, ko je norma lna odpor­nost telesa oslabl jena, ker j e telo dalj časa podvrženo ve­l i k e m u mrazu . Takra t z a r ad i utru jenost i živčnih središč, k a r pospeši tud i a lkoho l , p r i ­de do paral ize i n širjenja, k r v n i h telesc i n nastane laž­n i občutek notranje toplote. Prizadetega p r ime spanec, preneha se bo r i t i z m r a z o m in občutek notranjega zado­vol jstva prevzame vso njego­vo telo. Človek v takšnem p r i ­meru sanja svoje zadnje sa­nje.

i

Rešilnega so k l i c a l i p repozno

neševan j e ponesrečenega vaškega upokojenca ;e b i lo počasno. Nihče n i

vedel, kaj b i z n j i m na red i l i . P r v i , k i so prišli na kra j ne­sreče, so h i te l i po svojce, na­mesto da b i m u nud i l i p r vo pomoč. Dovol j b i b i lo , če b i ponesrečenega, k i . je b i l ša p r i zavesti, d rgn i l i s snegom. Vse, ka r so vaščani nared i l i , je b i l o čakanje in odlašanje. To pa je b i lo najslabše in za življenje usodno. V rešilnem av tomob i lu je med prevozom v bo ln ico zmrzn jen i vaščan i zd ihn i l .

Tako se je končala zgodba vaščana, k i je b i l suženj p i i a * če. To suženjstvo v vasic i B i t ­nje n i osamljeno. Pijača ie pokopa la že ve l iko l j u d i . M r a z je b i l v tem p r ime ru sa­mo posrednik, k i je svoje de­lo oprav i l brez usmi l j en ja .

H O R O S K O P (Velja za oba spola od 19. do 26. januarja)

O V E N (21. 3. - 20. 4.) -Čeprav so težave mimo , j e treba b i t i še previden. Denar še ne pride. Ob isk te razveselL K l j u b m r a ­zu vroča l jubezen. N a ­hod.

B I K (21. 4. - 20. 5.) -Načrtnost s pre je t im de­narjem. S precej t ruda uspe načrt. H i n a v s k i ob­j e m v četrtek. Pozor : ne­kdo t i hodi v ze l jn ik ! G lavobo l .

DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) — Pr i j e ten teden. Za ­upaj svo j im močem. Ne­kdo se hvaležno izkaže. Paz i na svoje besede. Dvo jn i obisk i n pismo. Iskrenost.

R A K (21. 6. - 22. 7.) -Se vedno sk rb i zarad i preskrbe s kurjavo. I K u ­ga oseba te ne razočara. Ne pust i se vp l i va t i od oseb, k i hočejo spletke. Potrpežljivost.

L E V (23. 7. - 22. 8.) -Finančne perspekt ive so povezane s precej drzno pobudo. Obujaš spomine n a nedavna srečanja. Spremembam v službi s i kos. Doma vse dobro. P o svoj i k r i v d i s težavo pre-ženeš nahod.

D E V I C A (23. 8. - 22. 9.) — Ne počivaj n a uspehih minulega tedna. Nepred­v iden i i zdatk i se obrestu­jejo. Nekdo pričakuje topl ih besed. Več pobud v službi. Z a n i m i v večer.

T E H T N I I C A (23. 9. -22. 10) — P r o t i pričakova-n i u usoeh pr i de lu . K o ­ket iranje te sprav i v z a ­drego. Ne zmen i se za ob­rekovanje. Sp re jm i po­vabi lo. Zvestoba.

S K R O P I J O N (23. 10. -21. 11.) Zaupaj tegobe pri jate l jem. Draga oseba te bol j ceni kot misliš. Smotrno i zkor i s t i prosti čas. Smise l za humor. Ugodne vest i .

S T R E L E C (22. 11. - 21. 12.) — Teden bo precej razburkan . Neizbežno srečanje z osebo, k i se je izogibaš. Urediš domače zadeve. Obeta se t i sre­ča v i g r i .

K O Z O R O G (22. 12. -20. 1. y— Nekdo te obišče zaradi osebnih i n ne službenih interesov. P r i ­jetne novosti v službi. Srce bo močneje zabilo. Izlet.

V O D N A R (2L 1. - 19. 2.) — Z besedami se uve­ljaviš. Nekdo te preseneti z dar i l om. Paz i n a zdrav­je i n odnose z drago ose­bo. Privošči s i počitek.

R I B I (20. 2. - 20. 3.) -V a r u j se prenagl jenih od­ločitev. Mater ia lno stanje se izboljša. S lab i vp l i v i p r i sent imentaln ih odno­s ih . Spr i jazn i se s spre­membo v službi. Bolezen v hiš!. Zaman pričakuješ nek i odgovor.

R a d i j s k i s p o r e d Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7*, S., 10., 12.,

13. , 15., 17., 22., 23. i n 24. u r i ter r ad i j sk i dnevn ik ob 19.30 u r i . Ob nedel jah pa ob 6.C5, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22. , 23 . i n 24. u r i ter rad i j sk i dnevn ik ob 19.30 u r i .

S O B O T A — 19. j a n u a r j a

8.05 Poštarček v m lad insk i glasbeni redakc i j i

8.35 Glasbena medigra 8.40 Diver t imento v G-duru 8.55 Rad i j ska šola za nižjo

stopnjo 9.25 Zabavni akord i 9.45 Francoske osvobodi lne

i n revolucionarne pes­m i •

10.15 Orkester R T V L jub­l jana z de l i s tar ih moje', rov

10.40 Seznanite se s Pa rke r -j e v im i

10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednost i ! 12.05 K m e t i j s k i nasvet i —

ing . Janez Hvast ja : De lo kob i larne T u r n i -šče

12.15 Kv in t e t i n tr io bratov Petrič i z Mar ibo ra

<12.30 S pol ice za nove po­snetke i z slov. glasbe

13.30 Nekaj r i tmov za raz ­vedr i lo

14.05 Pagan in i v in terpre ta ­c i j i Manuh ina -

14.35 Naši peslušavci česti­tajo i n pozdravl ja jo

15.15 Zabavn i orkester B o b Moore i n k i tar is t A l Ca io la

15.40 Romunske l jubezenske i n svatovske zborovske pesmi

16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gr emo v k ino 17.50 L a h k a glasba z o rke ­

s trom Mantovan i 18.00 Ak tua lnos t i doma i n

v svetu 18.10 B i se r i iz Wagner jev ih

»Nibelungov« 18.45 Naši popotn ik i

na tu jem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naš variete 22.15 Oddaja za naše izse­

l jence 23.05 Sobotni ples

N E D E L J A —- 20. j a n u a r j a

6.00 Dobro ju t ro 6.30 Napotk i za turiste 7.40 Pogovor s peslušavci 8.00 M lad inska rad i j ska

igra 8.40 Sat i re francoske otro­

ške pesmi 9.05 Z zabavno glasbo v

nov i teden 10.00 Se pomnite tovariši... ' 10.30 Mat ine ja simfoničnega

orkestra R T V L j u b ­l j ana

11.30 Zabavni zbor i Miška Hočevarja

12.05 Naši peslušavci čestita­jo in pozdravl jajo - L

13.30 Za našo vas 14.00 Koncer t p r i vas doma

14.15 Naši peslušavci čestita­jo i n pozdravl jajo - II.

15.15 Ob zvok ih zabavne glasbe

15.30 Našj pevc i v i ta l i j an­s k i h operah

16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogr l i ca s popevkami

i n p r i j e tn imi me lod i ­j a m i

17.05 Mando l ine i n godala 17.15 Rad i j ska i g ra 18.30 Športna nedel ja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodi jo 21.00 N j i hov i rokop is i 22.15 S k u p n i program J R T 23.05 Glasbena medigra 23.12 S k u p n i program J R T

P O N E D E L J E K — 21 . j anua r j a

9.45 Zabavala vas bo Kmečka godba

10.15 Konce r t i r a v io l in is t Svzmon Go ldberg

10.40 Napredujte v angle­ščini

10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednost i ! 12.05 Rad i j ska kmečka

un ive rza 12.15 Srbska ko la 12.30 Melodi je na tekočem

t raku 13.30 M i n u t e za Chop ina 14.05 S l a vn i mojs tr i —

s lavne ar i je 14.35 Po naši lep i deželi 15.15 Ansamb la A c a M u l l e r -

j a i n Jožeta Kampiča

15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncer t po željah

peslušavcev 13.00 Ak tua lnos t i doma i n

v svetu 18.10 Iz z la t ih d n i zborovske

glasbe 18.45 S knjižnega trga 10.05 Glasbene razglednice 20.00 Intermezzo. z godal i 20.15 Rad i j ska igra 21.15 Plesne metamorfoze 21.40 V r i t m u lat inske

Amc-r.ke 22.15 S k u - n i program J R T

I 23.05 Nočni akord ; 23.20 S k u p n i program J R T

S R E D A — 23. j anuar j a

8.05 Ju t ran j i koncert 8.55 P i san i svet prav l j i c

i n zgodb 9.25 Zabavn i kale idoskop

10.15 M e d članj skladatel jske skupine

10.41 K ladevca 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš

prednosti 12.05 Kmet i j sk i nasveti —

Vet . France Skušek: Zre ja telet

12.15 Poje Gor j ansk i voka ln i kv intet

12.30 Joan Harr.mond i n Char les C ra i g v znameni t ih operah

13.30 Vesele i n popularne 14.05 Za šolarje 14.35 L jub l j ansk i akvare l i

15.15 Glasba na šestih strunah

15.30 Rumur.ski p ianist i z va ja Sonato

16.00 Vsak dan za vas 17.05 Govor ica g lasbenih

instrumentov 18.00 Ak tua lnos t i

doma i n v svetu 18.10 Petnajst m inu t

z orkestrom »Ad hoc« 18.25 N a p lan incah

luštno bi t i . . . 18.45 L j u d s k i par lament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet

i n .domovino . 21.15 Naš nočni

ka le idoskop 22.15 S imfon i j a v E - d u r u 22.50 L i t e r a rn i nokturno 23.05 Zapozne l im plesavcem

ČETRTEK — 24. j anuar j a

8.05 Odakova i n Hatze jev i zborovski rapsodi j i

8.25 Glasba ob de lu , 8.55 Z a mlade radovedneže 9.25 Violončelist

C i r i l Sker janc 9.45 Sovjetske borbene

pesmi 10.15 Zaključni pr izor opere

»Kavalir z rožo« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednost i ! 12.C* Rad i j ska kmečka

univ»rza 12.15 Org l ice igra Andre j

B lumauer 12.30 Panorama vesel ih

r i tmov > 13.30 Uver ture i n ari je i z

Mozar tov ih oper

14.05 14.35

15.15 15.40 16.00 17.05

17.15 18.00

18.10 18.30

18.45 19.05 20.CO 20.45 22.15 22.50 23.05

S imfon i ja Naši peslušavci čestita­jo i n pozdravl jajo -Poj o zabavni zbor i L i t e r a rn i sprehod Vsak dan za vas Obdobja s lovenskega samespeva Portret v m i n i a t u r i Ak tua lncs t i d ema i n v svetu Z l okom po s t runah Poje K o m o r n i zbor i z Mar ibo ra Rad i j ska un iverza Glasbene razglednice S k u p n i program J R T Novo v znanost i S popevkami po svetu L i t e r a r n i nokturno Zaplešite z n a m i

T O R E K — 22. j a n u a r j a

8.05 Bar i tonske ar i j e i z Ve rd i j e v ih oper

8.35 Popevke za vas

8.55 Z a šolarje 9.25 M a j h n i ansambl i v

plesnem r i t m u

8.05 Skladbe Stephena Fcster ja

8.20 Z vo k i z južnega morja 8.35 D v a sodobna

hrva tska skladate l ja 8.55 Za šolarje 9.25 Od l omk i i z

s lovensk ih oper 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za

novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega j e z i ka 10.55 Vsak dan

nova popevka 11.00 Pozor,

nimaš prednost i 12.05 Rad i j ska kmečka u n i ­

verza 12.15 Ansambe l

Srečka Dražila 12.30 V r i t m u

današnjih dn i 13.30 Simfonični p l es i 14.05 P r i sk ladate l ju

M i h a e l u Rožancu 14.25 Z a vaš odd ih

14.35

15.15 15.30 16.00 17.03

18.00

18.10 18.45 19.05 20.00

20.45

21.00 21.40 22.15 22.45

23.05 23.20

Naši poslušavci čestitajo i n pozdravl jajo Goda la v r i t m u Turistična oddaja Vsak dan za vas Glasba i z Ta l i j inega h rama A ki v. al n osti dem a in v svetu p r v i večerni ples K u l t u r n a k r o n i k a Glasbene razglednice Četrtkov večer domačih pesmi i n napevov Petnajst m inu t z orkestrom P a u l Westen L i t e r a rn i večer Serenada za godala Po svetu jazza Intermezzo z orkestrom H e l m u t h ZaCharias Goda la v noči S k u p n i program J R T

P E T E K — 25. j a n u a r j a

8.05 V narodnem tonu 8.40 Sejem plošč 8.55 P i on i r sk i tednik 9.25 Spomin na rec i ta l

v io l in i s ta Edvarda Grača

9.50 Štiri l judske pesmi i z Nove Škotske >

10.15 »Noč n a Kleku« i z opere Mef istofe les

10.35 Naš podl is tek 10.55 V s a k d a n

nova popevka 11.00 Pozor,

nimaš prednost i 12.05 K m e t i j s k i nasvet i

Jože Krega r : Rast l inske posode

12.15 Slovenske narodne pesmi

12.30 Naši p iha l c i 12.45 Ansambe l i n

A l Ca io l a 13.30 Plošča za ploščo 14.05 Za šolarje 14.35 Pesmi i n p l es i

jugos lovansk ih narodov

15.15 Napotk i za tur iste 15.20 Pet indvajset m inu t

ob zabavni g lasbi 15.45 Je z ikovn i pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glazunov i n Schumann 18.00 Ak tua lnos t i

doma i n v sve tu 18.10 Zabavajo vas

orkester Ray Conn i f i n ansambel The Shadcvvs

18.30 Hc landske narodne pesmi

18.45 Iz naših ko lekt i vov 12.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz repertoarja

zabavnega orkestra R T V L jub l j ana

20.15 Tedenski zunanje ­politični pregled

20.30 Štiristo let k lav i r ske glasbe

21.00 Med igra z ma jhn im i zabavn imi ansambl i

21.15 Oddaja o mor ju i n pomorščakih

22.15 Zaplešite z n a m i 22.50 L i t e r a r n i nok turno 23.05 Igra orkester

Percy Fa i th 23.20 Skupn i program J R T

ČETRTEK - 24.1.

D r u g i p r o g r a m

S O B O T A - 19. januar ja

19.05 Z zabavno glasbo v sobotni večer

20.00 Rev i j a jugos lovansk ih sol istov

2 2 . 1 5 Jazz n a koncertnem odru

N E D E L J A - 20. I.

12.00 Nedel jsk i komorn i koncert ob dvanajs t ih

13.10 Za l jubi te l je operne ume:nost i

14.00 Popoldne ob zabavni glasbi

14.30 Simfonični ples i i n rapsodije

15.15 P r imer za Pau la Ten.p la

19.05 V n-sieljo zvečer ' 20 00 Od valčka do jazza 20.20 Nekaj pol judne glasbe 20.45 Ma l a su i ta 21.00 P:s^n spored zabavne

glasbe 22.15 Komorna soareja

P O N E D E L J E K - 21. I.

19.05 Seznanite se s Parker je v i m i

19.20 Glasba i z dežele vzhajajočega sonca

19.55 Odrske luči 20.45 Drobc i iz češke

solistične glasbe 21.00 Melodi je po pošti

P E T E K - 25. januar ja

19.05 Napredujte v angleščini 19 20 Venec na Wolfov grob 20.00 Ne vse — toda o vsakem

nekaj 20.45 Zabavni omnibus

T O K E K - 22. januar ja

19.05 Iz muzeja plošč 19.55 Iz j>rogramov

francoskega rad ia 20.45 Petinštirideset minut

ob zabavni glasbi 21.30 Mednarodna rad i j ska i n

te lev iz i jska univerza 21.45 Jazz do 22.00

S R E D A - 23. januar ja

19.05 Zapišite narek 19;20 M i n u t e odd iha 20.05 Drug i godalni kvar te t 20.45 Zabavni intermezzo 21.00 K o m o r n i koncert z a

k l a v i r i n orkester 21.30 Nenavadne zgodbe i z

znanosti i n domišljije 21.45 Jazz ob 22.00

19.05 Tečaj ruskega j e z i ka 19.20 Po svetu jazza 19.50 Iz starejše komornoan-

sambelske Literature 20.45 Z orkestrom Ray

M a r t i n skoz i prer i j e 21.05 Od l omk i i z opere

»Bagdadski brivec-«

S O B O T A — 19. januar ja

S R E D A - 23. j anuar ja

E v r ovi z i ja 12.55 Smučarsko tekmovanje

R T V Zagreb 18.15 Ma t i j a Gubec - T V igra

R T V Beograd 19.15 S l i k e i n sku lp tu r e

R T V L jub l j ana 19.30 T V obzornik

R T V Beograd 19.45 Propagandna oddaja

R T V Beograd 20.00 T V d n e v n i k *

R T V L jub l j ana 20.30 S kamero po sve tu

R T V Beograd 21.05 Zabavn i spored

R T V L j u b l j a n a 22.05 Prigode Char l i j a Chana

N E D E L J A - 20.1.

Evrov i z i j a 9.05 Smučarska tekmovanja

R T V Zagreb 11.30 K m e t i j s k a oddaja

R T V L jub l j ana 12.00 V šoli

Ev rov i z i j a 13 25 Smučarska tekmovan ja

R T V L j u b l j a n a 18.00 Lad ja , k i j e u m r l a od

s r amu — angleški f i l m 19.30 Propagandna oddaja

R T V Beograd 20.00 T V dnevn ik 20.45 Muze j voščenih l u t k 21.45 Koncer t orkestra

Man tovan i

P O N E D E L J E K - 21.1.

R T V L jub l j ana 18.30 C r n i p irat - l u t k o v n a

oddaja 19.00 Igra - k r a t k i f i l m

R T V Beograd 19.15 M a l a T V un ive r za

R T V L jub l j ana 19.30 T V obzornik

R T V Beograd 20.00 T V dnevn ik 20.30 Športni preg led

R T V L jub l j ana 20.45 Njegova najboljša

režija — T V d rama R T V Zagreb

22.00 E k r a n na e k r a n u

T O R E K - 22 . j anuar ja

R T V Beograd 18.45 Otroški spored

R T V L jub l j ana 19.30 T V obzornik

R T V Beograd 19.45 Propagandna oddaja

R T V Beograd 20.00 T V dnevn ik

R T V L jub l jana 20.30 V i k t o r - luč!

R T V Zagreb 21.30 Reportaže

Č E T R T E K - 24. i .

R T V Zagreb 18.00 Mendov spored

R T V Zagreb 19.00 Zagrebški tednik

R T V L jub l j ana 19.30 T V obzornik

R T V Beograd 19.30 T V obzornik 20 .00 T V dnevn ik

R T V L jub l j ana 20 .30 Koncer t orkestra

Mantovan i R T V Zagreb

20.55 K r a t k i propagandni f i lm i R T V Beograd

21.00 »Posjelo na v r e l u Bosne-«

22 .00 Kn j i g e i n pisate l j i

P E T E K - 25. januar ja

R T V L jub l j ana 18.00 K u l t u r n a panorama 18.30 Pot v Rezi jo, pot v

davno s lovensko preteklost

19.00 K r a t k i f i lm 19.30 T V obzornik 19.45 Propagandna oddaja

R T V Beograd 20 .00 T V dnevn ik

R T V LJub l j ana 20.30 V e l i k a i luz i j a -

francoski f i l m

R T V Beograd 19.00 Prenos športnega

dogodka

S O B O T A - 19. januar ja

Center jug . barv. C S f i lm OBRAČUN ob 16. in 18. u r i ; j premiera franc. barvnega C S ! f i lma S A L A M B O ob 22. u r i I

Storžič R a t barv. C S f ' h i MAŠČEVALEC V I K I N G . / ob 18. u r i . jug. barvn i C S f i lm OBRAČUN ob 20. u r i

Svoboda amer. f i lm SEVE*R-N A Z V E Z D A ob 18. in 20. u r i

N E D E L J A - 20. januar ja Center jug . barv. C S f i lm

OBRAČUN ob 14., 16. i n 18. u r i ; amer. f i lm S E V E R N A Z V E Z D A ob 20. u r i

Storžič amer. f i lm . S E V E R ­N A Z V E Z D A ob 13. u r i ; i ta l . barv. C S f i lm MAŠČEVANJE V I K I N G O V ob 15., 17. i n 19. u r i ; jug . barv. C S f i lm O B R A ­ČUN ob 21. u r i

Cerk l j e amer. barv. C S f i lm S E R E N A D A V E L I K E L J U ­B E Z N I ob 15., 17. i n 19. u r i

N a k l o franc. barv. C S f i lm B A B E T T E G R E V V O J S K O ob 16. i n 19. u r i

P O N E D E L J E K - 21.1.

Center — španski b a r v n i f i lm G R E H L J U B E Z N I ob 16., 18. i n 20. u r i

Storžič — i t a l i j ansk i ba rvn i f i l m H E R K U L E S I N L I D I J -S K A K R A L J I C A ob 16., 18 . i n 20. u r i

T O R E K - 22. j anuar ja

Center — španski ba r vn i f i l m G R E H L J U B E Z N I ob 16., 18. i n 20. u r i

Storžič — francoski ba rvn i f i lm A M B I C I O Z N A ob 16., 18. i n 20. u r i

S R E D A - 23 . januar ja

Center — španski barvn i f i lm G R E H L J U B E Z N I ob 16., 18. in 20. u r i

Storžič — i ta l i jansk i barvn i C S f i lm A N A IZ B R O K L I N A ob 16., 18. i n 20. u r i

Svoboda — premiera franc. f i lma P O B A L I N A ob 18. i n 20. u r i

ČETRTEK - 21. januar ja

Center - španski barv. f i lm f i lm G R E H L J U B E Z N I ob ' 16., 18. i n 20. u r i

Storžič - amer. barvni f i lm T R I J E NASILNEŽI ob 1 6 , ' 18. i n 20. ur i t

Je.onice »EADIO<,

17. do 18. januar ja ameriški f i lm G O L O M E S T O

19. do 21. januar ja franc W f i lm N E P O K O P A V A S E V N E D E L J O

22. do 23. januar ja jugoslo­vansk i f i lm Z G O D N J A t E -S E N

24 . do 25. januar ja jugoslo­vansk i f i lm V E L I K A T U R ­N E J A

Jesenice »PLAVŽ-«

19. do 20. januar ja ameriški f i lm G O L O M E S T O

21. do 22. januar ja f rancoski V V f i lm N E P O K O P A V A S E V N E D E L J O

24. do 25. januar ja zugosl f i lm Z G O D N J A J E S E N

*J rovn i ca

19. j anuar ja ameriški W f i lm PRESENEČENJE P R E ­T E K L E G A S T O L E T J A

20. j anuar ja amer. barv. C S f i lm N A M U H I

23 . januar ja ameriški f i lm G O L O M E S T O

Dovje

19. januar ja amer. barv. C S f i lm N A M U H I

2 0 . januar ja amer. barv. C S f i lm. PRESENEČENJE P R E ­T E K L E G A S T O L E T J A

24. j anuar ja franc. W f i l m N E P O K O P A V A S E V N E ­D E L J O

Koroška Be l a

19. j anuar ja jugos lovansk i f i l m Z G O D N J A J E S E N

20 . j anuar ja amer. barv. C S f i lm Z A K O N S K I V R T I L J A K

2 1 . j anuar ja amer. barv . C S f i lm N A M U H I

K r a n j s k a gora

19. j anuar ja italij.-španski f i l m P R E I S K O V A L N I S O D ­N I K

20. j anuar ja jugos lovansk i f i lm Z G O D N J A J E S E N

22. j anuar j a ameriški f i l m G O L O M E S T O

23. j anuar ja f ronncoski f i lm M O N T P A R N A S 1925

K r o p a

19. januar ja f rancosk i f i lm VROČI A S F A L T ob 20. u r i

20. j anuar ja amer. barv . V V f i lm D R E V O Z A OBEŠANJE ob 15 . i n 19.30. u r i

24. januar ja domači f i l m KOČIJA S A N J ob 19.30. u r i

L jubno

19. januar ja ameriški barv . f i lm P R E R I J A , K I I Z G I N J A ob 19.30. u r i

20. j anuar ja ameriški barv. f i lm P R E R I J A , K I I Z G I N J A ob 16. u r i

24. januar ja ameriški barv. f i lm P R E R I J A , K I I Z G I N J A ob 16. u r i

Duplio£

19. januar ja nemški barvn i f i lm M E D ČASOM I N VEČ­N O S T J O ob 19. u r i

20. januar ja nemčki ba rvn i K i n i M E D ČASOM I N V E C -

, N O S T J O ob 15., 17. i n 19. u r i

23 . januar ja sovjetski barv. f i lm NOČNI D I R E K T O R ob 17. u r i

24 . j anuar ja sov jetski barv . f i lm NOČNI D I R E K T O R ob 19. u r i

Radov l j i ca

17. j anuar ja f roncosk i f i l m R I F I F I P R I ŽENAH ob 20. u r i

19. j anuar ja f rancoski f i l m R I F I F I P R I ŽENAH ob 20. u r i

20. januar ja f rancoski f i l m R I F I F I P R I ŽENAH ob 18. u r i

20. j anuar ja ameriški f i lm A V A N T U R E H U C K E B E R R Y -J A F Y N N A ob 16. i n 20 . u r i

20. j anuar ja sovj . barv. r i ­sanka M A C K I N A HIŠICA ob 10. u r i mat ine ja

22. januar ja šponsko-argen-t insk i f i l m ŽEJA ob 20. u r i

23 . j anuar ja špansko-arge.n-t insk i f i lm ŽEJA ob 18. i n 20 . u r i

24. januar ja amer . ba r vn i f i lm N A M U H I ob 20 . u r i

25 . januar ja amer. ba r vn i f i lm N A M U H I ob 2 0 . u r i

u r i Durrenmat t : F I Z I K I k o ­med i ja za I Z V E N — Gostuje S N G — D r a m a i z L jub l jane

S R E D A - 23. januar ja -ob 20 . u r i VEČER U M E T N I ­ŠKE B E S E D E - ob zaključ­k u tečaja »Odra mladih«

Športne prireditve

SMUČANJE

Gor je — Včeraj popcHne se je tu s skok i za kombina- j ci jo pričelo republiško pr-venstvo v klasičnih d i s c ip l i ­nah. Danes ob 9. ur i bodo v o k v i r u prvenstva na sporedu teki posameznikov, j u t r i ob tej ur i pa še štafetni tek i . j

K r a n j — N a Joštu bo ju t r i ob 10.30 start »Ručigajevega 6laloma« z medk lubsko ude- . ležbo.

S A N K A N J E

B o h i n j — J u t r i ob 8. u r i bo v B o h i n j u tradic ionalno tek­movanje sankačev s tekmo­v a l n i m i sanmi .

K E G L J A N J E N A L E D U j

Jesenice — J u t r i ob 8. u r i , bo na drsališču pod Mežak-

Ijo tret ja (zadnja) k v a l i f i k a ­c i j ska preizkušnja kegljačev n a l e d u za sodelovanje na evropskem prvenstvu . N a is tem mestu bo ob 11. u r i republiško prvenstvo posa­mezn ikov v zb i jan ju i n b l i ­žan j u .

J U D O

K r a n j — V nadal jevanju republiške judo l ige se bodo t r i g l avan i drev i ob 20 . u r i pomer i l i z moštvom m a r i ­borskega B r a n i k a , j u t r i ob 10. u r i p a še z moštvom M a ­r ibora. Obe srečanji bosta ' v te lovadnic i kran jske g imna­zi je.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V K R A N J U

N E D E L J A — 20. j anura ja — ob 10. u r i U R A P R A V L J I C -f i l m s k i p r i z o r i , ob 16 . u r i Fosa PLEŠOČI OSLIČEK

T O R E K - 22. j anuar ja -ob 16. u r i Dur renmat t : F I Z I K I komedi ja za I S K R O ; ob 19.30.

informator K R A N J

V hote lu »Evropa«, k j e r je vsak dan razen to rka ples. razpolagajo s 55 pros t im i po­ste l jami , P r i »Jelenu« j e 10 nezasedenih postelj , medtem k o j e v zasebnih turističnih sobah prost ih 6 postel j . V domu na Joštu je s icer 28 prost ih ležišč, vendar so danes (19. t. m.) vsa zasede­na , zakaj j u t r i p r i r ed i S K Tr i g l av R U C l G A J E V s la lom.

J E Z E R S K O

V gostišču dom na Jezer­skem j e n a vol jo 60 postel j , v p r i v a tn ih turističnih sobah pa j e prost ih 67 postel j .

P R E D D V O R

V gostišču »Grad Hrib«~ j e danes zasedenih vseh 17 l e ­žišč. M e d tednom pa bo še moč dobi t i dovol j prenočišč.

K R V A V E C

N o v i dom je popolnoma z a ­seden, v s tarem je na s k u p ­n i h ležiščih prostora za 44 iz le tn ikov — smučarjev, v sobah pa 24 postelj .

P O D V I N

V novem gostišču prenoči­tvene kapacitete še niso i z ­koriščene. Pros t ih je 45 le­žišč.

P O S A V E C

V gostišču je še moč dob i t i prenočišče. S 7 ležišči pa razpolaga tudi turistični dom Brdo p r i L jubnem.

TRŽIČ

Tud i v tržiškem hote lu »Pri Pošti« j e dovol- prosto­ra za čez noč. Pr<: V l ahko do 25 l jud i . V zasebn.h sobah pa je prost ih 14 postel j .

P O D L J U B E L J

V gostišču »Anke le « imajo polov ico postelj zasedenih* vendar je prostora še za 6 l jud i . V p lan inskem domu ped Storžičem bo med z i m ­s k i m i „ šolskimi počitnicami vse zasedeno, medtem ko je v domu na Ko f cah prost ih še nekaj ležišč.

P O K L J U K A

V »Sport hotelu« je n a s k u p n i h ležiščih še neka j prostora, s icer pa je 80 go­stov.

V d o m u v P l a n i c i i n v ho­te lu »Erika« v K r a n j s k i gori pa imajo zasedene vse zmog­l j i vos t i .

P R E V O Z N O S T C E S T

N a Goren j skem so zar. idi snega zaprt i naslednj i cestni odsek i : Petrovo brdo — Pod -rošt, Tržič — L jube l j in pre ­laz L jube l j . Zarad i snei h žametov i n poledice pa je otežkečen prevoz: Gor.ie — P o k l j u k a . M r z l i studenec — Bi tn je , Podrošt — Sorica* K o k r a — Jezersko, Lesce — Begunje — Tržič, Dovje — Mojs t rana i n Rateče — P i a n i -ca. T u d i preko odprt ih pre la ­zov Jezersko i n Podkoren j e otežkočen prevoz.

P R I R E D I T V E

K U D »Prežihov Voranc« i z Zaloga p r i Komend i n a m je sporočil, da bodo z m o ­škim pevsk im zborom j u t r i ob 15. u r i nastop i l i na Sp . B r n i k u . Koncer t bo obsegal s lovenske narodne pesmi .

6 7

DOM c URVZI\A « MODA % DOM * DRLiŽlt\A # MODA # DOM o DRLZl\A * MODA m DOM # DRUŽINA # MODA

Ljubljanska modna revija

oda 63« Preveč zahtevno b i b i i o pričakovati, d a b i se že vso

naše bravke ogledale M O D N O R E V I J O 63 v L jub l j an i , zato spregovor imo nekaj besed za le i n one, k i rev i je n i so v idele, za tiste pa, k i so se same potrudi le t ja, nekaj kritičnega kraml jan ja .

obleke ne nosimo vse večne d i na tem področju ne cap -čase, »dokler se ne pregubi«, l j a l i desetletje za os ta l im temveč se trudimo, d a bi t u - svetom.

Mali nasveti

K e r je rev i jo pr ipra\' i lo več »kreatorjev«, smo l ahko v ide le tud i več st i lov , r ev i j a St i lno res n i b i l a enotna.

Z a že znan im i , čednimi spa ln im i sra jcami »Nade D i ­mio« iz Zagreba so se raz­v r s t i l i k o s tumi v preprostem športnem kro ju z g lobok imi gubami (pogosto srečujemo podobne že na cestah). Vese lo so poživeli paletoj i i n plašči k ro j en i kot peler ine, če se navdušujete za modne muhe, BO v am gotovo ugaja l i . (Le Skoda, da so vzorc i vo lnen ih blagov tako pust i , l ahko b i se n j ihov i ustvar javc i sezna­n i l i z modn im i barvami i n vzorc i za leto 1963.)

L e d je p reb i t v k o p a l k a h

P r a v vso pohva lo zo­pet zaslužijo pletenine,

.e, da so v a m uga­j a l i model i i n tud i barvno se ne b i mogl i želeti lepših. Letos p r i l jub l j ena b i l jardno ze lena je prav gotovo t r i u m -f i ra la . Ver je tno ste b i l i nav ­dušeni nad ze len im i n črnim komple tom g t e lovn ikom (Ra­šica). Dolgo pogrešane kopa l ­n e obleke je pokoza la P le te­n i n a L jub l j ana i n i zde la la modele enodelne i n b ik in i ) , kakršne smo doslej l ahko v i ­de l i l e na s l i k a h tu j ih m o d ­n i h časopisov. N a žalost po t i ­skanega blaga še vedno ta­vajo i n se j i m k a r ne posre­či ,da b i b i l a lepa. (So p a tud i izjeme!) Nekater i mode­l i so b i l i dokaj domise ln i (z na b o r k i n a prs ih , s p r e k r i -žanimi naramnicami , koket -n i m i h rb tn im i dekoltej i ) i n so skušali »izmazati« blago. P r i ob lekah je pas a l i poudar­j en a l i zanemarjen, životek j e pogosto kratek .

K l j u b t emu d a j e težnja modn ih ustvar javcev pouda­r i t i p r i večernih ob lekah žen­skost, j e učinkovala le rahlo opr i jeta, dolga črna obleka z našitki očarljivo (Angora, L jubl jana) . Pr j elegantnejših oblačilih pogosto zas led i le mot iv »bolero« Deko l t i rana oblačila (pogosto eop rekriža-ne naramnice nah rb tu a l i preko ključnih kost i , ka r se je uve l jav i lo že v letošnji z i ­mi) dopolnjuje jo bolera, k i so a l i preprosto g ladka a l i se ob robu končujejo z bogat imi na bork i a l i p l ise j i . C o k t a i l oblačila eo b i la v g lavnem i zde lana i z lame ja a l i žakar-

nega moire ja. K l j u b temu d a že skoraj dve le t i d o m i n i r a -jo za večerne toalete tkan ine k o t ' sifon, organca i n muse -l i n , smo lahko v ide l i le oble­ko izdelano i z zadnje tkan ine i n veselo p r i s luhn i l i zagoto­v i l u , d a bo Sv i l a , M a r i b o r prišla n a t rg 6 to tkanino.

Obl jub l j a j o n a m gradove v o b l a k i h

-M-*redvsem ena stvar je p r i w^ nas v navadi , človek b i

težko r eke l zaka j : n a ­vad i l i smo se pros lav l jat i j u ­bileje, tako zelo nam je to že prešlo v meso i n k r i , d a se t akemu rpos lav l jan ju ne moremo odreči n i t i takrat, k o j e škodljivo — 6eveda p r i t em m i s l i m n a letošnji i n vsakoletni se jem spomladan­ske i n poletne mode. A l i b i ne b i lo mnogo bolj pametno ured i t i tako, da b i v začetku pomlad i g ledal i rev i jo spo ­mladansk ih i n po le tn ih novo­s t i , v p r v i h dneh jeseni bi s i p a ogledal i jesensko i n z i m ­sko modo?

Sp loh pa moramo tud i ob letošnji modni rev i j i poveda­t i , k a r ponavl jamo i z le ta v leto : d a nas namreč popade jeza, k o pr imer jamo pokaza ­ne modele z i zb i ro v naših trgov inah. Se vsako leto so n a m ob l jub l ja l i gradove i n z late kočije — potem pa i z tega n i b i lo nič. V ide t i je, d a se p r i nas še vedno držimo dobre stare navade: najprej bomo v ide l i , če se izpiača, potem pa v r z imo na trg, Se­veda pr idemo potem do te­ga, d a se po naših i z ­ložbah, »sonči« blago, k i j e b i l o v modi leto a l i več pre j , medtem k o s i naša že­n a l e s težavo nabav i oble­ko , k i ustreza vsem modn im zahtevam. Kočno je vendar le res, da se je p r i nas s tandard že dv i gn i l n a raven, d a ene

Ajdov i žganci na koroški način

/ / ajdove moke, 21 kro­pa, sol, 6 dkg masti. Ajdovo moko mešaj v železni kozici, da postane vroča in sipka. Za-rumeneti ne sme. Nato priliva; med mešanjem slan krop, in ko nastanejo žganci,. polij Z vročo mastjo. Pusti pri kraju štedilnika pokrito 15 minut, potem nadrobi z vilicami žgance v skledo. Če hočeš, za­beli povrhu z ocvirki.

K l e t G K l e t bo suha, če posta­

v imo vanjo posodo z živim apnom. K o apno razpade v prah, ga moramo obnov i t i .

G u m b n i c e 0 Gumbn i c e n a pulover ­

j i h a l i p letenih jop icah zme­ra j pred pranjem z nekaj ši­v i zašijemo. Tako prepreči­mo, da se ne raztegnejo.

Gumbn i co nared imo eno četrtino večjo, kot je gumb; premajhne se prehi t ro obra ­bi jo .

Čiščenje ob leke % Zaprašene obleke laže

očistimo z vlažno gobo kakor s krtačo. Tud i pasje a l i mač­je "dlake najlaže odstranimo z obleke z vlažno gobo.

Košare # Košare kdaj pa kda j

©krtačimo z raztopino k u ­h in jske so l i . Svet i le se bod« ko t nove.

K l j u k e # K l j u k e i n žeblje v ko *

pa ln ic i i n kuh in j i takoj pre­barvamo z cmaj lno barvo. — Tako se bomo i zogni l i r j a -

Pomladn i plašček, k i ga j e k r e i r a l a N a d a Souvan, smo s t im madežem n a k r p a h i n l ahko v ide l i n a M o d n i rev i j i 63 v L jub l j an i brisačah.

Kako preuredimo spalnico Prav gotovo z ma lo vol je

i n denar ja l ahko pr i je tno spremenimo spalnico. Ne m i ­s l imo svetovat i , k a k o b i se da l i s ta r i kos i pohištva pre­de lat i , k e r je t emu kos l e dober mizar , ampak k a k o z r a zn im i doda tk i — zavesami, s t ensk imi p rev l ekami a l i po­s te l jn imi pregr in ja l i — ob­nov imo sobo.

N a steni ob postel j i visi stara stenska prev leka , k i je zbledela i n je zamazana.

Dobro j o poglejte i n pre­mis l i te , če v a m res kras i so­bo. P rav gotovo ne ; čeprav varuje steno, b i b i l o dosti lepše, če b i se mesto n je o m i s l i l i moderno rogoznico a l i tapeto.

D r u g predlog, in to za za -

Šminkanje Nekateri popolnoma odkla­

njajo šminkanje oči. Res je, da pretirano našminkano oko de­luje nenaravno in ostro, če pa uberemo srednjo pot, lah­ko precej polepšamo naš vi­dez.

Čez dan ni potrebno, da bi si očesni kotiček obrobile s temnim svinčnikom, pač pa- si lahko stuširaie trepalnice. Na­mesto črnega tuša naj brinet-ke uporabljajo modro-črnega, plavolaske pa rjavo-črnega. Zvečer, če boste šli v gleda­lišče ali na ples, lahko sežete

po temnejšem svinčniku za obrvi in si potegnete ob tre­palnicah rahlo črto, ki jo ma­lenkostno podaljšate ob očes­nem kotičku.

Pred spanjem si ^oste pa dobro izmile vso šminko in trepalnice prekrtačde z ricinu-sovim oljem.

Star trik, ki so ga verjetno Uporabljale že naše babice pa je, da so si veke namazale z mandeljnovim oljem, "o učin­kuje bolj mladostno kot šmin­ka.

kansko spalnico , zelo lepo pr isto ja na steni dragocena stenska preproga; če tako globoko ne moremo seči v žep, bo stena za vzg lav jem zakonske postelje prav s i j a j ­na , če jo boste p r e v l ek l i do stropa z blagom za zavese. T k a n i n a naj bo v vsej širini 140 do 150 cm .

P r i i z b i r i preprog p r e m i ­s l imo, kakšne bodo bolj ustrezale pohištvu in barvam v sobi . Ce so že stane živo pisane i n pohištvo v svet l ih i n vesel ih barvah, bomo r a ­j e izbrale so l idne enobarvne preproge, k i j i h prodajajo na meter.

Preobleke za blaz ine iz bombažastih t k a n i n z roža-s t im a l i progast im vzorcem l ahko sešijemo same. Ce? dan v taknemo postel jno b l a ' z ino vanjo i n blazine bodo prav gotovo poživile sobo.

Ver je tno se boste še same spomni le kakega pametnega predloga i n ga znale tudi p rav i lno uporab i t i . Z dobro vo l jo i n malce spretnosti v a m bo gotovo uspelo, da boste modern i z i ra l i spa l ­nico.

PROPAD HOLLY Deset let ame­riškega Uma

posledice svoje mlade, toda h i t ro rastoče tekmice- — tele­v iz i je : leta 1946 je šlo vsak teden v k ino 90 mi l i j onov Američanov, leta 1956 pa le še 46 mi l i j onov i n leta 1961 samo 42 mi l i jonov. H o l l v -vvood j e popadel paničen strah i n — rod i l se je odre-šenik, vsaj m i s l i l i so tako: C I N E R A M A . Prvega tako imenovan ih g lob insk ih f i l ­mov po tem s is temu so pred­va ja l i konec septembra 1952. Toda sistem je b i l p r ekom-p l i c i r an i n predrag, da b i mogel prodret i v vse k ine ­matografe, zato ga j e že čez eno leto nadomest i l d rug s i -sistem — cinemascope, k i m u je s led i la nato še cela vrsta sistemov za široko platno.

Nadal je je Ho l l ywood v preteklem desetletju vedno bolj opuščal snemanje d r u ­gorazrednih f i lmov i n se po­sve t i l manjšemu številu raz ­košnih prvorazrednih f i lmov v barvah i n cinemascopu s pretežno lažjo temat iko: me-lodramsko, glasbeno, kome­di jsko, »zgodovinsko« i td .

Razen teh najbolj znan ih elementov ho l lywoodske po­l i t i k e v bližnji preteklost i pa je nastalo tam še nekaj sprememb: povečalo se j e število snemanj v tu j in i (za­rad i davčnih olajšav), zvezd­niški s istem je doživel po­l om, največji z v e zdn ik i so pomr l i a l i pa j i m je zbledela s lava, razmahni lo se je svo­bodno producentstvo igrav-cev i n drug ih , i z vodstva

Na naši filmski strani bomo •j krajših presledkih skušali bodati pregled svetovne film­ske ustvarjalnosti v zadnjem desetletju in njenega sedanje­ga stanja. Na prvo mesto smo postavili ameriško kinemato­grafijo, ki je na začetku, tega razdobja zavzemala prvo me­sto na svetu, a je danes zdrk­nila vsaj že na četrto mesto — za Italijo, Francijo in Ja­ponsko, če ne celo nize.

Ameriški f i lm je s top i l v petdeseta leta z vrsto po­membnih del , k i so dokaj pogumno i n pošteno obrav­navala prob lemat iko sodobne A m e r i k e — ko l i ko r j i m je to pač dopuščal »Kodeks nrav ­nosti«. Tako so načeli: Rob-senav »Dom junaka« črnski problem, Kazanov »Gentle-mansk i sporazum« amer i ­ški ant isemit izem, Davesova »Zlomljena puščica« pa k r i ­vično pr ikazovanje Ind i jan­cev. M e d vo jn im i f i lm i kaže omenit i Mi lestonov »Sprehod po soncu« i n Wyler j eva »Na j ­lepša leta našega življenja«.

Težave i n spremembe

Toda vsa ta i n mnoga druga pr izadevanja je p rek in i l a vrsta gospo­

darsk ih i n političnih činite-Ijev, k i so nastopi l i na pre­hodu v petdeseta leta. P r v i v e l i k i udarec je ameriškemu f i lmu zadal senator M c C a r t -hy. Njegovo že k a r histerič­no preganjanje p ro t i amer i -ške javnost i je t u d i f i lmsk i ustvar ja lnost i up len i lo dese­t ine najbolj ta l ent i ran ih re­žiserjev, igravcev i n scenar i ­stov. Kva l i t e ta je nujno pad­la . Pa ne samo to: pod v p l i ­vom te gonje se j e H o l l y -wood odel v črni plašč k o n ­formizma i n obravnavanje socialne a l i humanistične te­mat ike je postalo v f i lmsk i M o k i suml j i vo i n celo ne­varno.

V tem času je ameriški f i lm že v po ln i me r i občutil ugleda ameriškega f i lma . L a d i a . s e nočasi notaci ja

»R IO BRAVO« amer. režiserja Hovvarda Kavvksa spada med tako imenovane klasične \vestcrne, i n to med najboljše. V zgodbi o šerifu, k i s peščico l jud i bran i ječo z mor ivcem pred tolpo mogočnega posest­n i k a , k i hoče rešiti zaprtega brata, igrajo John YVayne, Dean M a r t i n , VValter B r ennan i n Ang ie D ick inson . — K o t v v e s t e r n j e f i l m u s p e l .

» P O B A L I N A « sta f ran­

coska fantiča, k i na po­

čitnicah pr i babici s svo­

j i m i vragol i jamj zabava­

ta sebe kot druge. F i l m

v režiji Roberta Ve rnaya

i n z igra lcema Sophie

Desmarets i n P h i l l i p o m

C layem pa je S T A N D A R ­

D N A F R A N C O S K A K O ­

M E D I J A . .

El isabeth Tay l o r tudi z vlogo Kleopatre n i mogla dv ign i t i

f i lmsk ih družb so za vedno odšli mogočni d ik ta to r i i i n z n j i m i strogo enotna organi­zac i ja posamezne družbe.

R e d k i so os ta l i

V t ak ih pogoj ih je jasno, da Ho l l ywood n i mogel us tvar i t i mnogo v red ­

nega. M e d t i s t imi r edk im i , k i bodo ostal i zapisani v f i l m ­s k i zgodovini , naj — čisto pr imeroma, n i kako r ne i z ­ključujoče! — omenim nekaj de l : med klasičnimi vvesterni Stevensovega »Shanea«, med superwesterni Z innemannov »Točno opoldne«, med soc ia l ­n i m i d r a m a m i K ramer j e v »Beg v verigah« i n Lumeto-v i h »Dvanajst j e zn ih mož«, med mus ica l i VVise-Robinso-vo »VVest Side Story«, med komed i jami »VVilderjevo »Ne ­kater i so za vroče«, med spektak l i Wyler jevega »Ben-Hurja« i n Kubr i ckovega »Spartacusa«.

M e d ustvar javc i so sicer nekater i veterani — Fo rd , Hitchcock, Wy ler , Huston, Stevens — ostal i brez resn ih tekmecev, toda zbledela j e f igura Roberta A l d r i c h a i n K u b r i c k je postal »holly-woodski«.

Nič ne kaže, da b i Ho l l y -vvood namerava l v nasled­n jem desetlet ju spremeni t i svojo po l i t iko zabave za vsako ceno. Po vsej verjet­nosti bo še naprej i ska l i z ­hod tam, k j e r ga za nobeno umetnost, najmanj pa za tako dinamično, kot j e to f i lm , ne more b i t i : v mamut ­s k i h b ib l i j sk ih »dramah«, po-cukran ih komedi jah , glasbe­n i h f i lm ih brez vsebine. R a ­zen tega pa bo še vedno upa l na dobičke od proizvodnje f i lmov za televiz i jo. Nihče pa ne stor i nič resnično r a ­dikalnega, da b i rešil nekda­njo f i lmsko M e k o te vsebin­ske i n umetniške revščine i n j o p r emakn i l z mrtve točke. Zato pr ihodnost ameriškega f i lma n i v K o i l y w o o d u . . .

Pr ihodnos t je v N e w Y o r k u

T am namreč dela skup ina ta lent i ranih dinamičnih i n povsem nekon fo rmi -

stičnih mlad ih ustvar javcev i k i obetajo dat i novo vsebino po jmu ameriški f i lm . N a j omenim samo dve imen i i n dve de l i , k i sta tud i p r i k r i ­t i k i dosegli uspeh: J o h n a Cassavettcsa in njegove »Sen­ce« (ki j i h bomo še letos v i ­de l i tudi p r i nas) i n pa LIo-i nela Rogosina i n njegov f i l m »Vrni se Afrika«. Morda bo ta skup ina mlad ih režiserjev, k i j i m d is t r ibuter j i i n last ­n i k i kinematografov sicer še vedno delajo težave, uspe la ustvar i t i nove perspekt ive ameriškemu f i lmu .

Pogo j i za to so namreč t u d i p r i ameriški pub l i k i že dani^ O želji občinstva po f i lmih,-k i bodo bližji življenju, k i ne bodo zap i ra l i oči pred so­c i a ln im i i n d rug im i p rob l emi i n k i bodo obenem tudi p o ob l ikovn i plat i* nov i , . riča npr . nastajanje vrste f i l m ­s k i h gledališč. T a ima jo značaj resnih umetniških ustanov i n so najbolj razšir­jena v Ne\v Y o r k u . V n j i h kažejo ve l iko zanimanje pO * en i s t ran i za klasična dela,-po drug i s t ran i pa za vse novo v svetovni f i l m s k i ustvar ja lnost i . Spet j e b i l New Y o r k t is t i , k i je p r e d ­s tav i l A m e r i k i ve l ike i t a l i * janske neorealiste, Šveda Ingmarja Bergmana, Ind i j ca Sat ja j i ta Rava i n Argent inca Leopo lda Tcr re -N i l ssona , b r i ­tanske f i lmske »jezne mlade ­niče« pa nov i r u s k i i n p o l j ­s k i f i lm .

Zel je i n pogoji za prepo­rod ameriškega f i lma torej so — toda ne v Hollywoodu.-T a se še vedno zadovol juje s preskušanjem s tar ih recep­tov i n zato nadal juje pot, k i j o je h o d i l v pre tek lem de­set let ju — pot propada.

DUŠAN O G R I Z E K

Neko l iko se je še obotavljal, potem pa je le zapust i l k ino . In je s tem zamudi l največjo sen­zaci jo dneva — večjo, ko t je pa b i la ona na d i r ­kališču, k j e r je med t r i l e tn imi konj i zmagal »V ihar« i n potegnil 85:1.

Uslužbenec k ina je de ja l : »Menda imate prav, gospod! Zd i se, da m u je res s l abo . . . No, kaj pa je to, s i r . . . ! «

O n i drug i je hitro povlekel svojo reko na ­zaj s prestrašenim v z k l i k o m i n je strme z r l n a lep l j i v , rdeč madež na svoj ih prst ih,

»Kr i . . . « Uslužbenec k ina je zataj i l k r i k . V i d e l je k a ­

ko se izped sedeža mrtveca svet i nekaj rume­nega.

» S a j . . . čujte . . . , « j e ' v z k l i k n i l , »knjiga . . . ABC — vozni red!«

25

Mr. Cust je zapust i l Roya l kino in se ozrl pro­ti nebu. L e p v eče r . . . zares lep večer! Ves svet je bil tako miro l jubno razpoložen! Toda dos t i ­krat se je le zdelo, da je tak, si je mislil. Sme­hljal se je sam pri sebi in je usmer i l svoje ko­rake proti »Labodu«, kjer si je vze l sobo. Po­vzpel se je do svoje sobe, majhnega, zatohlega prostora v d rugem nadstropju, z oknom na t l a ­kovano dvoriiče i n garažo. K o je vstopi l , je sme­hljaj hipoma z amr l . N a njegovem rokavu , b l i zu manšete, j e b i l madež. Po t ipa l je po n jem s pr ­stom — vlažen i n rdeč — k r i . . .

Segel je v žep i n i z njega i z v l eke l — dolg ozek nož. Tud i k l i n a je b i l a rdeča i n se je l e ­pila . . . ~* _

Dolgo je M r . Cust sedel nepremično. Njegov pogled je hitro preletel sobo — pogled zas ledova­ne živali — v mrzlici se je z j e z i kom ob l i zn i l izsušene ustnice . . .

»N ič ne morem,« je de ja l M r . Cust. P rav tako je zvenelo kot d a bi rad nekoga prepričal — kot da se šolarček skuša zagovarjati pred učite­ljem.

Spet se je pot ipal po rokavu. Potem pa se je njegov pogled u je l na u m i v a l n i k u . Vii l je van j vede iz staromodnega vrča, siekel suknjič izpral rokav in ga trdo cžel. V o d a je bila rdeča. . .

Pot rka lo je. Obstal je nepremično, kot o k a -mene l , njegov pogled je b i l top, mrze l . Vs top i l a je zajetna sobar ica z vrčem v r o k i . »Oprostite naj,« je dejala, »tople vode sem prinesla.«

»Hvala! U m i l sem se v mrzli,« je s t i sn i l iz sebe.

Cemu je to reke l? Takoj se je njen pogled oprl v umivalnik. Nervozno je nadaljeval: »V . . . v prst sem se urezal . . . v roko . . . «

Mflik. Dolg mo lk . . . predolg — potem pa je dejalo dekle: »Da, gospod,« in je šla.

Mr. Cust je stal kot okamenel. Tako daleč tedaj . . . končno... Prisluhnil je. Glasovi, so bili to glasovi?... Glasni vzkliki? Po stopni­cah? Toda nič drugega ni slišal, le utripe svoje­ga s r ca . . .

Naenkrat pa se je njegova okamenelost spre­vrgla v mrzlično naglico. Oblekel je plašč, se splazil po prstih do vrat in prisluhnil. Nič. Od­prl j e . . . nič, le glasovi iz gostilniških prosto­rov. Neslišno je hušknil po stopnjieah na­vzdol . . .

Nihče ga ni srečal. Imel je srečo. Na zadnji stopnici je postal. In zdaj? Kam? Naglo se je odločiL Hitel je skozi vežo na dvorišče. Dva šo­ferja sta se ukvarjala z vozili in govoričila o dirki. Mr. Cust je hitel čez dvorišče na cesto.

Desno okrog ogla . . . potem levo . . . spet des-n o . . . Al i b i smel do kolodvora? Da , da, mnogo ljudi bo t a m . . . posebni vlaki zaradi d i r k . . . če mu bo sreča mila, se mu lahko posreči, d a . » .

Ce mu bo sreča m i l a . . .

26

Inšpektor Crome je poslušal izjavo razbur­jenega mr. Leadbetterja. »Zagotavljam vam, in ­špektor, srce m i zastaja, če pomislim nazaj! Saj je moral sedeti ves čas poleg mene!«

Ne da bi se kaj dosti zmenil za Leadbetter-jevo srce, je inšpetor Crome vprašal: »Povejte mi jasno in določno; ta mož je zapustil kino sredi med glavnini sporedom...?«

»V božjih rokah« — s Katarino Royal je mrmral avtomatično mr. Leadbetter.

» . . . šel mimo vas in se spotaknil — «

» L e dela l se je tako, kot da se j e spotakni l , kot sedaj v id im. Potvm pa se je sklom'1 čez n a ­slonjalo sedeža v prednjo vrsto, d a bi pobral svo j k lobuk. P r i tem pa je mora l zabosti reve­ža!«

»A l i niste ničesar slišali? Nobenega k r i k a ? Nobenega stoka?«

M r . Leadbetter n i ničesar drugega slišal kot presun l j i v i , h r ipav i glas Ka ta r ine "na p latnu, v en ­dar je njegova živa fantazi ja zdaj le iznašla ne­ko stokanje. .

Inšpektor Crome j e temu stokanju pr ip i so ­va l prav to l iko važnosti, ko l i ko r jo je zaslužilo i n je pozval gospoda Leadbetterja, naj nadal ju­j e s pr ipovedovanjem.

»Nato je šel ven . — « »A l i ga lahke opišete?« »Zelo v isoke postave. Na jman j meter p e l i n -

osemdeset. Velikan!« »Svetlolas a l i temnolas?« »Ja — tega pa — ne vem natančno. Zd i se m i ,

da je bil plešast. Tak, veste — črnogled človek!« »Ali ni morda šepal?« » D a — da, zdaj ko me spominjate na to, se

mi zdi, da je šepal. Zelo temnega obraza, morda kak mešanec«

»Ali je sedel že poleg vas, ko se je stemnilo?« »Ne, prišel je šele po začetku velikega fi l ­

ma.« Inšpektor Crome je pokimal, dal gospoda

Leadbetterju podpisati protokol in ga odslovil. »Priča, kot bi si slabše ne mogel želeti,« je pri­znal pesimistično. Ce mu nekoliko pomagate, iz­pove vse, kar želite. Cisto jasno je, da nima niti pojma, kakšen je bil možak! Uslužbenec kina, ki od kazuje prostore, naj še enkrat pride!«

U službene — poznalo se mu je, da je bil svoje čase podčastnik — je stal strumno, pogled uprt v polkovnika Andersona.

»Torej, Jameson, povejte, kako je bilo!« Jameson je salutiral. »Torej, sir, proti kon­

cu predstave mi je rekel neki gospod, da je ne­komu prišlo slabo. Nekemu gospodu na prostora za dva šilinga. Na sedežu je zlezel skupaj, dru­gi gospodje so v gruči .stali okrog njega. Eden Izmed njih je iztegnil roko, prijel za suknjič in mi jo pokazal. K r i , gospod! Možak je bil mrtev — zaboden! Pod sedežem sem opazil vozni red ABC. Hotel sem se ravnati po predpisih in se ga nisem dotaknil, temveč sem takoj javil po­liciji, kaj se je zgodilo.«

»Cisto prav, Jameson, obnašali ste se popol­noma pravilno!«

»Hvala lepa, sir!« »Ali ste opazili, da je kakih pet minut pred

koncem odšel iz kina človek, in sicer s prostorov po dva šilinga?«

»Več, sir, več jih je odšlo!« »Ali mi jih lahko opišete?« »Zal, ne, sir. Eden izmed njih je bil mr.

George ParnelJ, potem mlad gospod s svojo ne­

vesto. S a m B a k e r se piše. Drugega pa nisem poznal nobenega, sir.«

»Skoda! Dobro je, Jameson!« »Da, sir ! « Uslužbenec je sa lut i ra l i n s top i l

stran. »Zdravniški i z v i d imamo,« je de ja l polkov-

.n ik Anderson. »Zaslišimo zdaj moža, k i ga je našel!«

V tem je vs top i l stražnik i n pozdrav i l , potem je j a v i l : Gospod Poirot z n e k i m gospodam, sir ! «

Inšpektor Crome je namršU\čelo: »Na, če že mora b i t i , pa na j vstopita!«

27

U M O R V D O N C A S T R U

Vs top i l sem tesno za Po i r o i om in sem c u l zadnje Cromejeve besede. O n i n po l i c i j sk i po­ve l jn ik sta b i l a zaskrbl jena i n potrta. P o l k o v n i k Anderson na ju je pozdrav i l z nagibom g la ­ve; »Veseli me, da sta prišla, Poirot,« je de ja l v l judno. Ugan i l je najbrž, da s v a slišala zadnjo Crome j evo opazko.

»Spet smo j i h dob i l i po g lav i , a l i veste?« »Se en umor ABC?« »Da! P a še zelo predrzen k t e m u ! Sklone se

naprej in zabode gledavca v hrbet!« »Zabodel ga j e? « »Da! njegovi načini mor i tve se menjajo —

pobit i , potem zadavi t i , no, i n zdaj zabost i ! M n o -gostranski falot, kaj? T u je zdravniški i z v id , če ga hočete pogledati.« Po t i sn i l je Po i ro tu zdrav ­niški i zv id . » ABC vozni red ob nogah umor jen-ea,« je dopo ln i l .

»A l i se je dalo ugotovit i , kdo je umorjeni?« je vprašal Po irot .

»Da. Tokra t se j e Abece ju pr ipe t i l a ma jhna pomota — če j e to k a k a tolažba za nas. U m o r -jenec je n e k i Ear ls f i e ld — Gecrge Ear l s f i e l d , " b r i vec «

»Čudno,« j e rp i pomn i l Poirot . »Morda je preskečil eno črko,« je de ja l p o l ­

kovn ik . M o j pr i jate l j je v d vomu zmaja l z glavo. »A l i naj zaslišimo naslednjo pričo?« je v p r a ­

šal Crome. Možak b i šel rad domov.« »Da ,da — l e naprej!« P r i pe l j a l i so meža srednj ih let, podobnega

žabjemu kra l ju . Zelo razbur jen j e b i l cvaleč od vznemir jenja .

» T o je b i l o najstrašnejše, kar se m i je mo ­glo pripetiti,« je k v a k a l . »Slabo srce i m a m , s i r , zelo slabo srce ! To b i lahko bi la moja smrt!«

»Kako se pišete, prosim,« je vprašal inšpek­tor.

»Dovvnes. Roger Emanue l Dovvnci.« »Pokl ic?« Š »Učitelj na hig f ie ldski deški j iol ' . « »Pripovedujte nam o pr igodn mr . Do\vnes!« »To bo prav k m a l u opravl jeno, gospodje.« j e

začel s povestje Dovvnes. »Ob zaključku pred­stave sem vsta l . Prostor poleg mene je b i l p r a ­zen, na nas lednjem pa j e sedel mož J u je po vsej p r i l i k i zaspal . Rad bi šel mimo njega ven, pa nisem mogel , k e r je mole l nogi daleč naprej . Popros i l sem ga, na me pust i naprej , i n ko se ni za mojo prošnjo nič zmeni l , sem jo ponov i l — neko l iko glasneje. Se vedno se n i gani l . P r i ­jel sem ga z a ramo, d a b i ga zbudi l . Z d r k n i l je še globlje v sedež i n opazi l sem, d a j e . . . Z a -k l i c a l s em : »Gospodu tu je slabo, pokličite usluž­benca, k i nakazuje prostore!« Uslužbenec j e tako j nato prišeL K o sem odtegni l roko z r a ­me t istega človeka, sem opaz i l , da je b i l a k r ­vava. Prepričal sem se, da j e mora l moža nek­do zabosti . Tako j nato je uslužbenec o d k r i l voz ­ni r e d . . . Prepričani ste lahko gospodje, da me je to strašno pretreslo ! K a j vse b i se m i l ahko pr ipe t i l o ! In p r i tem bolujem že leta za srčno slabostjo. — . «

Po l ko vn ik Anderson je pomenj l j ivo pogle-t d a l mr. 'Dovvensa. »Priznati morate, gospod Do-wens, d a ste ime l i srečo!«

»Kajne? Saj sem jo res i m e l ! N i t i nobenih težav z d ihan j em — «

» N e razumete me, gospod Dovvens! Sedel i s te d v a sedeža stran, kajne?«

V začetku sem sedel čisto ob umorjene u <| potem pa s em se presedel za sedež naprej , da sem ime l pred seboj prazen sedež in mi s i ni h* če zast i ra l pogleda na platno.« j

R e š i t e l i Hl l l l lBOI lOV I f u d i Pen i c i l in — prv i an t i b i o t i k

P r v i ant ib io t ik — pen ic i ­l i n — so i z u m i l i povsem slučajno. Iznašel ga je

Škotski bakteriolog dr . A l e k -

nt l a ras

sander F l em ing , k i je de la l v laborator i ju bolnice sv . M a ­r i j e v Londonu .

Leto 1928 je b i lo v V e l i k i B r i t a n i j i hladno i n vlažno. te samo ta okoliščina je za­doščala za zadovol j ive pogo­j e za razvoj znane plesni , k i se h i t ro razširi po s i r u i n k r u h u . In F l em ing je prav tega leta mnogo de la l v svo­j e m laborator i ju . Proučeval je najmanjša živa b i t ja - k l i ­ce, k i izzovejo razne nalez­l j i ve bolezni . Njegov labora­tor i j je b i l majhna soba, k a ­tere okna so gledala na hiš­ne strehe i n na železniško postajo, k i je b i l a oddal jena le nekaj metrov.

Neko jutro , ko je F l e m i n g prišel v svoj laborator i j , je spoznal , d a je podloga, na kate r i se k l i ce brane raz ­množujejo, prekr i ta z neko umazanijo. Jezen sam nase, ker se m u je to dogodilo, je F l e m i n g vrgel s t ran umara ­no pcsođo in vze l novo, da b i p cnov i l neuspel i ogled. Toda pn nekaj dneh se m u je zgrdi lo isto. In ka j j e r e ­ke l F l eming?

»Kakor hHro odprem plo­šče s ku l tu rami , takoj nale­t i m na težave. Ves prah i n umazani ja i z zraka padejo n a k u l t u r e . . . In to, ka r še n i k o l i n isem v ide l , je b i l a sprememba v s ta f i lokokih okrog inf ic iranega me i ta . — Vsekakor nekaj zelo nena ­vadnega . . . «

Potrpežljiv človek

Tedaj je F l e m i n g opaz i l še neka j : okol i zamaza­nega mesta se kliče n i ­

so razmnoževale, a neko l iko dalje so bi le skupin ice kuž­n i h k l i c .

F l e m i n g je b i l zelo potr­pežljiv človek. Paz l j i vo j e pregledal p lesniva mesta i n začel raz iskovat i , ka j je v n j i h . De la l je dneve i n noči. Op rav i l j e nešteto po i zku­sov. Končno je dognal , da je v n j ih g l iv ica, k i se v z n a ­nosti imenuje pen ic i l tum no-tatum. Po tej g l i v ic i je F l e ­m i n g imenova l novo mate r i ­jo »penicilin-«, ker je ločila neko substanco, k i je ub i j a ­l a i n preprečevala razmno­ževanje razn ih k l i c .

Dck to r A l e k s a n f e r F l e ­m i n g i n njegovi sodelavci so r a b i l i še ve l iko časa, preden so pro izved l i zdrav i lo , k i je

Dragi mladi prijatelji

Zazvonilo je! Konec, konec prvega polletja; za štirinajst dni se bodo Zaprla šolska vra­ta, klopi bodo osta-le tihe in mrzle, bela pobočja pa bodo oživela. Vsi, prav vsi bodo od­hiteli na svetle strmine. Peter že komaj čaka, da bo -preiz­kusil svoje nove smuči, Met­ka pa misli, kako čudovito se bo spustiti s sanmi, prav z vr­ha sosednega griča. Morda bo­do nehateri cd vas odšli tudi v smučarske tečaje, da se bo­do tako v nekaj dneh naučili novih smučarskih veščin in ta­ko postali pravi mojstri na sne^u. Prav gotovo bo dovolj zabave za vse, saj nudi sneg vesel-a vsem, tudi vam, ki se najraje drsate na vaškem rib­niku ali posebno uživate ob ke fianju.

Drugače pa bo s tistimi, ki so se danes — ob prejemu spričeval nekako žalostno rres-ndi. Prav nič ni pfijetno spri­čevalo, v katerem so enice. Vendar nikar ne obuoajte! Prav semestralne počitnice so čas, ko lahko nadomestite za-mneno snov in vam bo kljub temu ostalo dovolj časa, da se Priključite veselemi živžavu.

Želimo vam veliko smeha in veselja, saj je zima prav letos pošteno nagradila prav vse, ki so bili pridni in poslušni, Z debelo snežno odejo. Tako se boste v začetku drugega pol­letja vrnili v šolske klopi ve­seli, zdravi in polni volje do dela!

danes znano pod imenom pen ic i l in i n s pomočjo kate ­rega se danes zdrav i v e l i ko število bolezni , k i j i h izzove-, jo nalez l j ive k l i ce .

Pr i znan j e — Nobe l o va nag rada I F zr.četku je b i l a pro i z -W vodnja pen ic i l ina zelo

draga. V drug i sve tovn i vo jn i pa so začeli pro izvajat i večje količine'. S tem so b i l i ' r e l en i gotove smr t i tisoči ranjencev, m i l i j on i l j ud i , k i so b i l i bo ln i na pljučih a l i pa so i m e l i razne nalez l j ive bo lezni , so ostal i živi — prav zarad i pen ic i l ina . T a i zum je pr inesel tudi pr iznanje doktor ju A l eksand ru F l e -m i n g u : leta 1919 je dob i l No­belovo nagrado za medic ino, v V e l i k i B r i t a n i j i pa p l em i ­ški naslov. U m r l je 1. 1955 .

Z uvedbo pen ic i l ina v me ­dic ino je narta la nova doba v zdrav l jenju. Iz tega so na­stala nova zdrav i la , kot so s i r ep iomic in , aeromic in i n druu i — s s k u p n i m i n e n o r a ant ib io t ik i . T a zdrav i l a pro­izva jamo tud i v naši državi.

Smučarska t ro jka z Gor i j , k i j e zmagala n a t ekmovan ja v Lancovem i

V Prešernovem gledališču: „\ekoč je bilo" B i rad i slišali prav l j ico? Potem stopite v nedel jo

dopoldne v Prešernovo gle­dališče, k jer vas čakata K e -kec i n ' Spelca, da vas pope­l jeta v pravljični svet.

Da , prav vsako nedeljo so p r i p r a v i l i za vas — na jmla j ­še — v Prešernovem gleda­lišču »Uro pravljic«. De l i se v živi program i n f i lmske enodejanke; Kekec in Spe l ­ca vas bosta popel jala v ču­dov i t i svet Sneguljčice i n Rdeče kapice.

T u d i t is t i , k i rad i gledate balet, ne boste razočarani. In če ste pesebno b is t r i z a reševanje ugank, boste l ahko pokaza l i svojo spretnost.

Ste pogumni? Potem se boste morda ojunačili, sto­p i l i na oder i n povedal i pes­mico. V s i dobr i rec i tator j i pa so nagrajeni .

V programu sodelujejo t u ­d i otroci od petega do štiri­najstega leta. Podmladek i m a 60 članov, vod i p a j i h

tovariš Kovačič. N a vajah spoznavajo začetne ku l tu rne momente, učijo se dek lami ­ra t i , najboljši i zmed n j ih pa nastopijo celo v mlad inskem gledališču i n se pozneje vključijo v dramsko sekci jo odras l ih .

Pred n o v i m letom so z »Uro pravljic« ob iskal i C e r ­kl je , Zalog, Besnico, Jezer­sko, Zabnica, Gor ice , D u p ­lje, Trboje, V o k l o i n Ve le -sovo. T u d i z mlad insko igro

»Plešoči osliček« so n a r e d i l i nekaj gostovanj. Igro so s i ogledal i tudi otroci iz P o d -brez i j , Naklega, Cerke l j , Vi-] sokega in Mavčič.

P i on i r j i podmladka imajo tudi svoj odbor — vodijo z a ­p isn ik o štu-diju in sami od ­ločajo o nastopih. V nas led­n j ih predstavah vas bodo uvedi tudi v prometne pred­pise — seznani l i vas bodo s prometn imi z n a k i i n semar for j i .

Dražgose • nov zimski center J u t r i z jutraj , 20 . t. m. ob

pol osmih, bo i z K r a n j a po­sebni avtobus odpel ja l 50 otrok na z imsko letovanje v Dražgoše.

T a m so prav letos v šoli ured i l i novo bazo za p ionir ­s k a letovanja. Otroc i bodo preživeli teden dn i v lepo ure jen ih prostor ih, pod skrb­n i m nadzorstvom vzgojite­l jev, smučarsko šolo pa bo

vod i l profesor f i zku l ture . H zabavi v večernih urah bo pripomogel projektor z d i a ­poz i t iv i , i n tako se bodo otroci obenem seznani l i Vudi z dražgoško bitko.

P ion i r j e bodo obiskal i čla­n i R T V L jub l j ana i n tako a kra tko reportažo s e znan i l i tud i ostale pionir je , k a k o so otroci iz K r a n j a preživeli teden n a smučeh.

JEZE*, SE ZCPZT 6CLĆ.CČASI,NE

VE KAJ PCČE TI • • •

folLLOUHFC.ĐAJ LCVIMO SE ler j

bOLLOVUCV KAKO 61 JU PUlPAAVii btif

[HA, iCAiCCZ HOČETA I" j

\CTALB LUltCA $

K i

J 3 E E

ii

11 t

Zabavna stran O Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Zabavna stran • Zabavna strah : JjSm

Križanka It 3 Strah Ima ve l ike oči M a l i mož Samec i n ženske

1 1 4 t >

* J

t 10

W 12

13 H

1 15

E 1

Križanka je magična, zato ve l ja p r v a številka za opis vodoravno, drugra pa za navpično.

JU, 1. pisatel j , začetnik česa, 6., 2. a lkoho lna pijača, 8., 13. avtomo­b i l ska oznaka Turčije, 9., 12. bodeč pleve l , 11., 4. zelo redko iglasto drevo podobno smrek i , 13., 5. n a j ­večji narod v Ev rop i , 14., 16. k e ­m i j s k i s imbo l za ta l i j , 15., 17. spre­ten pove l jn ik, 17., 10. žrtev fašiz­m a med N O B .

REŠITEV KR IŽANKE št. 1 Vodoravno : 1. kant ina , 7. A v a r i ,

8. Nada, 9. de, 10. traktat, 12. i i , 13. T on i , 14. danes, 15. ametist.

REŠITEV K R I Ž A N K E št. 2 Vodoravno : 1. Tovariš, 8. i l ov ica ,

9. če, 10. Ibar, 11. aga. 12. k l i n , 14. Ob, 16. Radovna, 18. aranžer.

— Tvo j strah pred bac i l i m počasi že n a živce!

I zna jd l j i vos t — A l i imajo k r a l j i tudi samo en­krat na leto ro jstni dan, oče?

Vzgojni predlog

— Prines i te m i j ed , k i jo redno pa-užijete!

— Zaposl i se ko l ikor te je vo l ja očka — sam se bom medtem za­pos l i l malo s tvo j imi novo le tn imi d a r i l i !

— Včasih se kot samec blazno za ­gledam v kakšno žensko bitje, go­spodična E l v i r a !

POŽAR Zgodi lo se je v nekem ma l em

hotelu. N e k a učiteljica, k i je pre­spala več večerov zaporedoma v ho­te lski sobi, je b i la zelo zaskrbl jena zaradi požara.

P r v i večer, preden je leg la v po­steljo je pregledala, če so v redu vse protipožarne naprave. Pozan i ­ma la se je tud i , če so v hiši po­sebne stopnice, po ka te r ih l ahko steče ob i zb ruhu požara. K o je tako i ska la po hiši, je prišla do vrat, k i so b i le zaprte. Zdelo se j i je, da bi l ahko vod i la po stopnicah. O d ­pr la j i h je i n v z k l i k n i l a . B i l a je to kopaln ica , v njej pa je stal nek i gost v A d a m o v i obleki .

— Oprostite, iščem aparat za ga­šenje požara — se je učiteljica opravičila i n zapr la vrata.

N i prestopi la še ni t i pet korakov, ko je zaslišala za hrbtom ropot. Obrn i la se je i n ime la je kaj v ide t i : nag mo^ki iz kopalnice je tekel za njo i n v p i l ves preplašen:

— K j e je požar . . . ?

dokumenti # dokumenti % dokumenti • dokumenti % doki;mem li a dokumenti « dokumenti © dokumenti s dokumenti

Tako j sem odšel z dvo­rišča, v e n d i r sem zaslišal po l i c i ­sta, k i je kričal: »K j e je k r omp i r ? Semkaj z ostankom!« Zavp i l je še nekaj , vendar n isem razume l , ka j . Zdaj , sem pomis l i l , j e vse konča­no. K o so vse naložili, so se odpe­l j a l i n a stražnico. Očka p a n i t u ­ka j , ka j naj počnemo? — M a m a je odšla s teto na stražnico. Ze lo sem b i l potrt, vse, k a r smo i m e l i , so odnesl i , zdaj bomo mora l i be ra ­čiti za kos k ruha . K m a l u je prišel Anc i e l i n dejal , d a so u je l i tud i očka i n bratranca. Sele zdaj s em začel j oka t i . Očka so n a m vze l i , ka r je b i lo našega, so n a m vze l i , šele zdaj s em začutil hrepenenje po očku. Pozab i l i smo n a blago, mama je odšla n a židovski svet, naj izpust i jo očka, saj j e vendar bolan, brez zdrav i la sp loh mo­re živeti i n zdaj naj b i odšel de­lat v taborišče, to je strašno! — De ja l i so, d a bodo i zpust i l i očka, brž ko bo pre iskan, upal i smo, da ga bodo i zpus t i l i . Sam nisem od­šel n a ul ico, ke r b i me lahko tud i u je l i , le brat i n A n c i e l sta j i m od­nesla hrano i n A n c i e l je, ko se je v r n i l z ul ice, povedal , da so zapr l i tudi njegovega svaka . P a n i k a je b i l a strašna, vsakdo, k i je i m e l še čas, se je s k r i l i n sorodnik i on ih , k i so j i h odpel ja l i i n ženske so grozno jokale , kakor nihče pr i nas. P r i rac i j i so b i i i tudi pol ic ist i i z E i e l i n a . K o se je malce pomir i lo , sta prevozi la mimo dva avtomobi­la , eden je Imel zadaj ploščad. — K o sem ju zagledal i n pomis l i l , da bodo odpel ja l i očka, sem pričel

strašno joka t i . Očka je naročil bratu, naj prinese hrane, nekaj per i la i n majhen lonček, i n ko sem v ide l ,kako vse odnaša, sem začel spet j okat i . M a m a j e b i l a Ves čas p r i Židovskem svetu i n se zavzemala za očka, de ja l i so samo, d a ga bodo i zpus t i l i . B r a t je prišel po toplo čepico — vendar n i ničesar o p r a v i l . . . av tomobi l j e b i l že na drugem trgu. K o so pr ipe l ja l i bliže, sem glasno z a h l i -pa l i n zak l i ca l : »Očka, kje s i , rad

Ostal sem v stanovanju i n premiš­l jeva l , kakšna usoda čaka očka i n kak "na nas je že doletela, pa je nenadoma prišla sestra i n dejala, naj gre z nekom na stražnico, ke r so nam vse v r n i l i . Stekel sem t ja z Anc i e l om, med potjo sva srečala mamo, Anc i e l je vzel , kar je nos i la i n sam sem šel z njo. Neka jkra t smo mora l i i f i , preden smo vse pr ines l i domov. Nihče s i ne more predstav l jat i , kakšno je b i lo veselje, vendar pa je bi lo le

D N E V N I K D a v i d a R u b i n o w i c z a bi te še videl ! « i n zagledal sem ga na zadnjem avtomobi lu , j ok a -jočega, gledal sem za n j im , dok le r n i i z g in i l za ov inkom i n šele te­daj sem slasno zajokal i n spoznal , kako rad ga i m a m i n on mene in d a je bi lo vse, kar s em zapisal 1. maja, da me n ima rad , laž i n kdo ve, če se ne bom še kesal , ker sem ga obdolžil, ko n i res. Ce bog da i n se vrne, ne bom več takšen do njega. Se dolgo s em j oka l i n k o sem spet v ide l pred seboj očkov objokani obraz, sem še moč­neje zajokal . Vze l i so nam na j ­dražje na svetu i n v r h u tega je še. b o l a n . . . K o smo se pomi r i l i , j e mama odšla n a orožniško postajo, ka j t i šlo je že prot i d rug i u r i . —

na zunaj , v src ih v lada žalost, k i je n i mogoče popisat i . M a m a je pros i la nekaj l jud i iz Židovskega sveta, naj b i j i pomagal i , da bi nam v r n i l i reči, vendar n i hotel nihče i t i i n bog je hotel tudi brez tega, da smo vse dob i l i brez n j i ­hove pomoči. K o smo se v r n i l i s postaje, je prišel k nam orožnik i n vprašal, če so nam vse v r n i l i . T a Nemec je zelo dober, če ne b i b i lo njega, n a m ne bi ničesar v r ­n i l i . M a m a je tako izčrpana od današnjih doživetij, ko d a b i vse traja lo že štiri tedne. Lege l sem v posteljo i n spomni l sem se očeta; s am ležim tuka j v udobni poste­l j i , očka pa j e tam, morda celo brez slame v baraki. Srce me je

bolelo, da n isem mogel zadržati j o k a i n jokaje sem zaspal.

7. M A J — N i k a k o r ne morem pozabit i tega, k a r se je zgodilo včeraj, i n kako naj bi tudi . M a ­m a hodi venomer ""na svet, naj j i pomagajo. Nekdo je dejal mami , d a se bodo 12. odpel ja l i v Ska r -zysk po bolnike, takrat naj bi p r i ­šel tudi očka. K a j imamo od tega, če nam obl jubl ja , bog daj , d a b i prišel očka. V s i hodimo okrog k a ­ko r zmedeni . N i t renutka, ko ne bi pomis l i l na očka.

P r i s i l no delovno taborišče za Z ide »Ha.sad« (oboroževalni k o n ­cern Hugo Schneider A . G . s se­dežem v Leipzigu) v Ska r z v sku je v dokone.ni ob l i k i nastalo še­le avgusta 1942. leta, r a zv i j a t i pa se je pričelo apr i la . Razen več­jega števila Zidov iz Skarzvska so pr igna l i v taborišče še 2000 Z idov i z K i e l c a , 500 i z Chec in ter med d rug im i tudi po 150 moških i z Radoszvc i n Bodzentvna. M e d s l edn j imi j e b i l t u d i Dav idov oče. V tem razdobju so mora l i židovski p r i s i l n i de lavc i t r eb i t i gozd, g rad i t i cesto med posamez­n i m i poslopj i nastajojoče tovar­ne, iztovarjat i vagone i n podob­no. Kasneje , po avgustu 1942. Lj j e b i lo v tem taborišču povpreč­no 8000 Zidov. Skupno p a so Nemc i posla l i t ja 15.000 p r i s i l n i h delavcev. De l a l i so v tovarnah karb ida i n granat, i zde lova l i raz ­s t re l i va (trofil, sol i ter, p ikr in ) i n polnih ' z n j i m i i zde lke .