LETO XXI . - številka 85

Ustanovitelji: občinske konference S ZDL Jisenice, Kranj, Radovljica, 6k°fja Loka in Tržič. — Izdaja časo­pisno podjetje Gorenjski tisk Kranj,

redakcijo odgovoren Albin Učakar

L L A S I L O

KRANJ , četrtek, 31.10.1968

Cena 40 par ali 40 starih dinarjev

List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

r O b

d n e v u

m r t v i h Umrl je Mali človek.

Tiho, brez hrupa in skromno so ga zagrebli domači. Nekaj svojcev je zahlipalo, nekaj znancev o njem spregovorilo. Po­tem so odšli. Razpršili so se po domovih, se zako­pali v delo, v lastne skrbi, ki jih življenje kopiči pred vsakogar izmed nas. Čez mesec, dva je le še malokdo pomislil na po­kojnika. Živel je pač in izginil. Postal je last zem­lje. Na matičnem uradu so naredili križec poleg imena, udarili štampiljko in spravili listine v arhiv. Konec.

A čas hiti. Hiti in nas nosi s seboj, vse v isto smer. Utrujenega filozofa so nekoč pobarali, kaj meni o življenju, pa je resignirano odgovoril: To je en sam dolg zalet v smrt. Vsi tečemo proti njej, eni bolj gladko in naravnost, drugi opletajoč in spotikajoč se — konč­ni cilj pa je isti.

Premalo mislimo na umrle. Vseeno, kaj so bili, toda živeli so in ustvar­jali. Zaslužiio, da se jih kdaj spomnimo. Ne bi smeli pustiti, da njih lik zvodeni in zbledi. Zlasti to velja za partizane, tal­ce in borce iz prve sve­tovne vojne, pa tudi za druge, ki so nam bili za življenja blizu. Dan mrt­vih ni namenjen pokojni­kom, saj zanje je pač vseeno. Namenjen je vsem živim, njihovi vesti. Vsaj en dan v letu naj bi vsak­do posvetil umrlim. Za­misliti bi se moral — ne le ob grobovih svojcev, ampak tudi ob zanemar­jeni gomili brezimnega neznanca, od vseh pozab­ljenega, zapuščenega. Vse preveč je takih gomil. Morda pod njimi spe do­bra bitja, ki so se vse življenje razdajala, ali neznan popotnik, ki je prišel umret v rodni kraj. Morda tam počiva tiha, skromna žena, ki je daro­vala življenje kopici otrok. Kdo ve? Memento mori, človek! Vsi gremo za njimi, ne pozabi tega!

V J

Žalne svečanosti n a Goren jskem

Te dn i se v vseh večjih k ra ­j i h na Goren jskem pr iprav l j a , j o na žalne svečanosti. Pone­k o d bodo dan m r t v i h poča­st i l i že danes (četrtek), večina komemoraoi j pa bo 1. novem­bra .

Osrednja žalna svečanost na Jesenicah bo 1. novembra ob 9. uri na grobov ih borcev i n talcev na pokopališču, na starem pokopališču na Ko ro ­ški B e l i pa bo ta dan sveča­nost ob 10. uri. Tako kot vsako leto pa bodo počastili ta dan tud i na B l e j sk i Do­brav i , na p lan in i Pod Gol ico , v K r a n j s k i gor i , Mo j s t r an i in Žirovnici.

V Kamniku bo osrednja žalna komemorac i ja že danes, 31. oktobra ob 16. uri pred spomenikom pad l ih borcev i n talcev na Žalah. Danes i n ju ­t r i pa bodo v kamniški občini žalne svečanosti tud i v Dup­l i c i , v Tuh in ju , Kamniški B i s t r i c i , C r n i , S t ran jah in K o m e n d i .

T u d i v Kranju bo osrednja žalna svečanost že danes (če­trtek) ob 17. uri na T rgu re­voluci je. V drug ih k ra j i h pa bodo danes žalne svečanosti še v nasel ju Vodovodni stolp ob 11. uri p r i spominskem obeležju šorlijev m l i n . Prav tako ob 11. uri bo komemo­rac i ja tud i p r i spomeniku žrtvam v Trbojah. Ob 15.30 p r i spomeniku na k ran j skem pokopališču za naselje Huje-Planina, ob 18. uri pa bodo žalne svečanosti p r i spome­n i k u pad l ih v Naklem, na Primskovem in na Jezerskem. — 1. novembra ob 9. uri bo žalna komemorac i ja p r i spo­men iku v žabnici in pri ga­s i l skem domu v Stražišču, ob

11. uri p r i spomeniku žrtvam N O B v Cerkljah i n n a poko-lišču v Šenčurju in ob 14. uri p r i spomeniku žrtvam v Gori­cah.

V Radovljiški občini bodo spominske svečanosti 1. no­vembra ob 8.30 na pokopal i ­šču borcev v Zgornjih Gorjah, ob 9.30 na grobovih v Dragi, ob 1030 na v r t u v Begunjah i n ob 11.30 p red grobnico v Radovljici. T a dan ob 9. uri bo spominska svečanost tud i na grobišču borcev na Bledu. — že danes pa bodo v radov­ljiški občini žalne svečanosti ob 15.30 p r i spomeniku tal­cem v Kropi, ob 16. uri na grobovih borcev na Srednji Dobravi i n ob 1730 na grobo­v ih borcev in pred spomeni­k o m v Bohinjski Bistrici.

1. novembra ob 9. uri bo žalna komemorac i ja pred domom zveze združenj bor­cev N O V v Škof ji Loki, ob 10. uri pa pred spomen ikom pad l im v Godešiču. Razen te­ga bodo ta dan pred spom> n i k i pad l im v škofjeloški ob­čini žalne komemorac i je še v Hotavljah ob 8. uri, v Gore­nji vasi ob 9. uri, pri Sv. Duhu ob 11. uri in v Poljanah nad škofjo Loko ob 14. urL — Že 31. oktobra pa bo takš­n a svečanost ob 16. uri p red spomen ikom p a d l i m v Želez­nikih.

V Tržiču pa bodo dan mrt ­v ih počastili 1. novembra ob 10. uri p r i obnovl jenem spo­m e n i k u žrtvam I. svetovne vojne na pokopališču i n na grobišču žrtev N O B na poko­pališču. Pri spomeniiiku v Kri ­zah bo ta dan spominska svečanost že ob 830, v Kovor-ju pa ob 10. uri. A. Ž.

V torek popoldne se je iz Merica vrnila v domovino glavnina jugoslovanske olimpijske ekipe. Na brniškem letališču so jih pozdravili športni delavci, prijatelji, znanci, množica Kranj­čanov, Ljubljančanov in drugih. Iz caravelle JAT sta prva stopila dobitnika zlatih kolajn Djurdja Bjedov, Miro Cerar, za njima pa vaterpolisti in ostali člani jugoslovanske ekipe. — Foto: A. žalar

Pomlajevanje organizacije Z K

Reorganizac i ja terja kval i tetno spremembo s lehernega komun i s t a

T u d i n a G o r e n j s k e m s e j e z v e z a k o m u n i s t o v p o m l a d i l a , v e n d a r p o m l a j e v a n j e p o t e k a p r e p o č a s i — U g o t o v i t e v M e d o b č i n s k e g a

s v e t a Z K z a G o r e n j s k o

.niiiiiiiriiiifiiiriiiitiiiiifiiiiifiEiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiEilfiniic11121

KRANJ V BLAGOVNICI K O K R A — K R A N J

Pri pomlajevanju organiza­cije zveze komunistov v naši republiki in še posebej na Gorenjskem ne gre za pro­blem mlađih, marveč za pro­blem komunistov. Prav pri določenem številu slednjih se velikokrat kaže tudi oportu-nizem. Morda bi temu lahko rekli tudi samoljublje ali za­piranje vase. Kakor koli že, mlade takšne gledanje, tak­šen odnos komunistov do njih, ne vabi v organizacijo zveze komunistov, v njene vrste.

Kadar govorimo o pomla­jevanju organizacije zveze komunistov, o sprejemanju novih članov, ne smemo pre­zreti ugotovitev. Vsebinsko reorganizirana in pomlajena zveza komunistov bi v okviru nadaljnje preobrazbe, nadalj­njega vsebinskega razvoja morala upoštevati prav to bi. stvo reorganizacije. Formalno zanikanje starih kriterijev sprejemanja v zvezo komuni­stov je na tem področju več kot premalo. Ce govorimo o preobrazbi, bi se morala ta pokazati prav tod; v lomlje­nju starih gledanj, klasičnih organizacijskih sestankov os­novnih celic ZK itd.

Podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji od januarja do avgusta sprejetih v zvezo ko­munistov 1647 novih članov, izključenih in izstopilo pa jih je 2130. Popolnoma drugačni pa so podatki, ki še niso v celoti zbrani, za september in oktober.

Čeprav tudi podatki za Go­renjsko niso točni, pa se ven­dar kaže dokajšen porast no­vih članov v organizaciji zve­ze komunistov. Tako je bilo od januarja do zadnjih dni oktobra na Gorenjskem spre­jetih v ZK 245 novih članov, izključenih in iztopilo pa jih je okrog 20. Vendar pa mo­ramo poudariti, da se ti po­datki prav v zadnjih dneh spreminjajoa oziroma število novih članov narašča.

Prav Je, da si zastavimo vprašanje, kje je vzrok za to?

Odgovor ni težak. Ce smo Se do nedavnega govorili o organizacijski reorganizaciji ZK, potem nam danes že sa­mo podatki o na novo spreje­tih članih pričajo, da se je močno začela izvajati tudi vsebinska reorganizacija. Naj­bolj se je pokazala prav ob zadnjih političnih dogodkih v svetu. Smernice, akcijski

programi, že nekateri uresni­čeni dogovori itd. kažejo prve in odločilne korake na po­dročju dejanske reorganiza­cije.

Za zdaj še ni analiz, vendar pa je spričo zadnjega doga­janja najbrž dovoljena takš­na površna ocena. Da se bo. mo laže prepričali, lahko pri­merjamo tudi nove sprejeme v drugih republikah. Številke gredo v tisoče novih članov. In večinoma so to mladi ljud­je.

Ko so o tem razpraljali na zadnji, ponedeljkovi seji Medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, so nad temi po­datki izrazili zadovoljstvo, hkrati pa so tudi poudarili, da z njimi še vedno ne mo­remo biti zadovoljni.

V radovljiški občini že eno leto razpravljajo o sprejemu novih članov. Od celotnega članstva ZK v občini je le dva do tri odstotke mladih. S tem podatkom v Radovljici niso zadovoljni, vendar kaže, da bodo že prihodnji mesec sprejeli okrog 50 novih čla­nov.

V tržiški občini je v ZK skoraj 19 odstotkov mladih. Letos pa jih bodo sprejeli še okrog 25.

V škofjeloški občini je 10 odstotkov mladih članov ZK. Tudi tod bodo najbrž še le­tos sprejeli nekaj novih.

V jeseniški občini bodo še do konca tega meseca samo v železarni sprejeli v organiza­cijo zveze komunistov okrog 60 novih članov.

V kranjski občini pa bodo letos sprejeli še najmanj sto novih članov. Trenutno pa je od vseh članov ZK okrog 9 odstotkov mladih.

Ce na hitro preletimo te podatke in jih primerjamo s sprejemanjem v zvezo komu­nistov pred enim letom in več, potem je vtis dokaj ugo­den. Vendar pa se moramo že ob malo podrobnejšem pregledu zamisliti. Res je. da so vsi na novo sprejeti člani ZK večinoma mladi, vendar pa je tudi res, da so le-te predlagali za sprejem občin­ski komiteji in organizacije ZK v večjih delovnih orga­nizacijah. Precej pa je na Gorenjskem organizacij ZK, ko že nekaj let niso sprejeli nobenega novega člana.

Prav na slednje smo mislili v uvodu tega članka. V teh organizacijah, so na seji

Medobčinskega sveta ZK me­nili, da se kaže tudi določen oportunizem. Lc-ta ima naj­brž izvor v preteklih krite­rijih sprejemanja mladih ozi­roma novih članov v organi­zacijo. Razen tega pa so tu še drugi vzroki, ki izhajajo iz pretekle organizacijske in vsebinske prakse: zapiranje organizacije, nezanimanje za probleme in težave mladih ljudi, ozko ali načelno reše­vanje družbenih problemov itd. Vse to pa so vprašanja, s katerimi je zveza komunistov ob reorganizaciji in po njej prelomila; ponekod tudi že v praksi.

In da ne bomo nejasni, po­vejmo še naslednje. V tistih organizacijah, kjer v zadnjih letih niso sprejeli nobenega novega člana, ne gre za ne­pravilna stališča organizacije, ne gre za problematično ali idejno nesprejemljivo mla­dino, marveč največkrat sa­mo za odnos posameznih ko­munistov. Ce namreč govori­mo o preobrazbi oziroma reorganizaciji zveze komuni­stov, moramo upoštevati, da je sleherni član organizacije — komunist dolžan storiti vse za boljše notranje orga­nizacijske in družbene odnose.

A. Žalar

I V E D N O BOGATA IZBIRA K O N F E K C I J E |

KUPCI!

£ za jesen in zimo % za ženske, moške in

otroke

% za vsak okus

Oglejte si bogato izbiro § konfekcije v Blagovnici •—• § Kokra, Kranj.

millillilIlllllII!llllIIIlItIiIIIUIIlllIIIIIIllllIIIIIIIISIlIllIIIIIIlIllllltlIllllIIIIItlIIIIIIIIIllliUfl><iflIIlllflr

Zadnja pot J a n e z a Mlakar ja

V nedeljo so se na šenčurskem pokopališču od zna­nega revolucionarja in enega najstarejših komunistov na Gorenjskem poslovili prebivalci Šenčurja, Kranja, Jesenic in drugih krajev Gorenjske. Na zadnji poti P a

so ga pospremili tudi: član sveta federacije Miha Ma­rinko, predsednik republiškega zbora skupščine SRS dr. Joža Vilfan, podpredsednik izvršnega sveta republi­ške skupščine Vinko Hafner in drugi.

V imenu sovaščanov se je od Janeza Mlakarja poslo­vil najprej Franc štefe, v imenu sodelavcev in najsta­rejših komunistov pa Franc Križnar iz Lipnice. Poslo­vilne besede ob odprtem grobu pa sta spregovorila se sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Mar­tin Košir in Srečko Mlinaric, predsednik sindikalne or­ganizacije v železarni Jesenice. A. Ž.

V Kamniku se zanimajo za družbeno izobraževanji Kot vse gorenjske delavske

univerze je tudi delavska uni­verza v Kamniku pripravila obširen program družbenega izobraževanja. Tako bodo v kratkem pripravili več semi­narjev za člane izvršnih od­borov sindikalnih podružnic, delavskih svetov in drugih samoupravnih organov, orga­nizirati pa nameravajo tudi politično šolo.

V letošnjem programu družbenega izobraževanja kamniške delavske univerze oziroma v programu seminar­jev, ki so namenjeni vsem članom samoupravnih orga­nov, najdemo naslednje te­me: ekonomski in sociološki problemi samoupravljanja, organizacija dela organov sa­moupravljanja, zaključni ra čuni v delovnih organizacijah, gospodarstvo v občini — po­ložaj posameznih kolektivov v ekonomski problematiki občine, medsebojni odnosi v gospodarski organizaciji ter

položaj delovne organizacije in ekonomski ukrepi.

Omenjeni seminarji bodo tridnevni, že sedaj pa so se nanje prijavili člani samo­upravnih organov iz Svilani-ta, Alprema, tovarne usnja, Podjetja Kamnik in iz Tita­na, že iz števila prijavljenih udeležencev seminarjev lahko zaključimo, da v kamniških

delovnih organizacijah p o s v f čajo veliko pozornosti druž­benemu izobraževanju. T ° ugotovitev pa še bolj podkre­pi dejstvo, da so nekateri kamniški kolektivi pri delav­ski univerzi zahtevali, naj b ° * do seminarji za vse člane s*" moupravnih organov, ne P a

samo za na novo izvoljen* člane. V. Guče»

O dogodkih pred 50 leti N a povab i lo občinskega

odbora Zveze prostovol jcev za severno mejo 1918/19 na Jesenicah je predaval v dvo­ran i p r i Je lenu tov. d r . Ude iz L jub l jane o dogodk ih pred 50 let i za učence vašjih raz­redov osnovnih šol. Predava­nja se je udeležilo oko l i 200 učencev i n učiteljev ter tud i nekaj preživelih prostovo l j ­cev. Predavatel j j e o r i sa l ves potek dogodkov po z l omu stare avstro-ogrske monarh i ­je, o naših takrat še ne do­

ločenih mejah na severu bo j ih to in ons t ran v c i e ] e ' t ja do za nas tako neug nega i z ida plebisc i ta.

d? Predavatel j je kasneje

j a l , da ga je skrbelo, ^ naj prikaže m l a d i m ,P° t a k o cem takratne dogodke, ^

bodo lahko r a ^ g j da ga No , pog lob i l se j e - « 7 v nost m lad ih l jud i in J' : a S , prepros t i besedi lepo ml razvoj dogodkov v • g

b u r n i h časih po koncu svetovne vojne.

, ŽELITE ZASTONJ OSEBNI A V T O

A L I

ENO O D

POTEM V A R C U J T E PRI

Gorenjski kreditni banki kjer je r a z p i s a no NAGRADNO ŽREBANJE

lastnikov vezanih hranil­nih vlog!

veleblagovnica I Mlinaca! ljubljana

O G L E J T E SI BOGATO ZALOGO PEČI: peči na trda goriva, peči na olje domače proizvodnje i n i z uvoza, o l jn i g o r i l n i k i za kamine ) p l inske peči, električne peči, termo-električni k a m i n i z vent i lator jem.

b l a g o v n i c a

NOVOST NA TRŽIŠČU žarilne peči na premog, plinske peči s katalitičnim izgorevanjem

(PJ š k o f j a l o k a

blagovnica

škof ja loka

S seje kamniške občinske skupščine

Trgovina zavira kmetijstvo oz i roma o trošenju sredstev kra jevn ih skupnost i , še bolj pa se je »kadilo« p r i razpra­v i o kmet i j s t vu v kamniški občini. Omen imo naj še, da so na seji obravnaval i tud i rezultate kamniškega gospo­darstva, stanje trgovine i n

Čeprav j e dnevni red seje Kamniške občinske skupšči­ne obsegal k a r petnajst točk, V e °dbomiki že takoj n a

«cetku r a z v n e M K ž i_ akni razpravi sta j i h ne-v o ^ n o spodbudi la poročila

0 delu kra jevnih skupnost i

^<llllIIIIIlIIIIIIlll||||||Vf||Ii|||I||iIJI||||I|||||||||||||I|1|T]IUI||II||||||I1|||y||I||||||||I1|||||||||I||1||1||^

Iskrina zvezda v Turčiji T e l e f o n i j a o d s l e j n a j m o č n e j š i

o b r a t k r a n j s k e t o v a r n e | 1 d J°varna Iskra-Elektromehanika Kranj že 15 let pro- i I a^i s v ° J e izdelke v Turčijo, kjer velja za najbolj zna- E_ g tu x i " g 0 s ' l o v a n s J t o tovarno. Kolikšen je njen delež na s 1 D ] , m t ržišču, zelo lepo ilustrirajo podatki, da ima E 5 ce m ' ^ o n a turških gospodinjstev njene električne štev- E 1 let/*' odstotkov kinodvoran uporablja njene kinopro- E 5 s . ° r i e . v prometu pa so tudi številne manjše avtomat- E § K e centrale s 110.000 Iskrinimi telefonskimi aparati. | g gv °°trebe po teh in podobnih izdelkih so na tem trži- E 1 turf ,S- Z e * ° V e ^ke , zato je za Iskro zanimivo in si ga E H r 1 . z e ' i zadržati. Ker turška vlada vse bolj podpira E 1 nak? l t C V d°mače industrije in temu primerno ni najbolj E ^ J . , o n Jena uvozu, se je Iskra odločila, da svojemu so- E I 7 H a n - U S Turčijo da novo obliko in vsebino. 1 Da t , z e n o podjetje Iskra se je dogovorilo s turškim E 1 d r u v h e r ^ e m ° u s t a n o v i t v i mešane jugoslovansko-turške E * tel f ^ ' J O v bhž n ' Istambula zgradila novo tovarno E i la 1r0nsk'n naprav. Pri realizaciji tega dogovora bo ime- | Š i *?^l^ka tovarna glavno vlogo. a stott 3 ^ ° z a tovarno v Istambulu prispevala 40 od- E 1 ore °.v. kapitala, zagotovila bo potrebno dokumentacijo, E 1 n i a k n , ^ r a ^ a Proizvodnjo, usposobila nekatere strokov- E I na 4nn n p o d o b n o . Predvideno je, da bo imela ta tovar- E 1 n _ , zaposlenih, letna vrednost njihove proizvodnje E 1 jJV^M-OOO dolarjev. | g 0DJ a š e Podjetje računa predvsem na dve pridobitvi: = g S o , m e n i t en j e svojega kapitala in zagotovitev stalne pri- E 1 t n

n ° S t * n a zanimivem tržišču. Velja pripomniti, da se E_ i poš? V O tovarno turško tržišče odpira tudi za Iskrine = I om p t e I e f o n s k e centrale, ki jih doslej zaradi uvoznih = g zaC'» y t u m* prodajala in pa za naprave za avtomati- E g {a,1Jo železnic, ki ji prav v tem času v Turčiji posve- E I Jo največjo pozornost. | " Drij.^d^ddeno je, da bo do podpisa končne pogodbe —

S I ° do konca tega leta. E

TELEFONIJA PRODANA ŽE ZA PRIHODNJE L E T O |

I tudi* * e t o ^ n J e Poslovno leto kranjske Iskre je značilno = § Vred t 0 ' ? a ^ e P r o 'zvodnja njenega obrata telefonija po E I vodiH° S t ' p r v ' č prekosila vse ostale obrate, ki so doslej = i dru 'h ? r o ' z v o d n j a avtomatskih telefonskih central in E 5 t izdelkov za telefonijo se je v tem letu povečala E

r etjino, v prihodnjem letu bo predvidoma dosegla E /rednosti proizvodnje E

udeležena s 110 milijo- = njen delež v celotni =

/ico. E Iskrini tovarni velja E

izredno velikem E domačem kot na tu- 1

letošnjo proiz- = . . . « _ « . w . « . v u w u « v c u u a u i ampak tudi že —

1 del a a r k ° ' a " k o izdelala v prihodnjem letu. Trenutno E

I nanK 1 1 ^*^ 1 1 0 z a Potrebe v naši državi, postopoma pa se E ^ t r ava izdatneje vključiti tudi v izvoz. M. S.

«><iiiiiiiiiiiti iiiiiit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiijijiiiitiiiiijjiiiiif ikiimiiiiif igiiiiiiiiniiii77

cen v občini, real izaci jo pro­računa, program vodne skup­nost i , spremembe statuta občine i n urbanistični pro . gram občine.

K o t rečeno — že v p r v i točki dnevnega reda seje kamniške občinske skupščne je prišla do izraza široka iz­menjava mnenj in predlogov. Čeprav se je razprava o tro­šenju sredstev kra jevnih skupnost i ob rn i l a v drugo smer — v posledice nedavnih poplav, tega odbo rn ik i niso obžalovali. Še več, ugotovi l i so, da republiški zakon o odmer i davkov in pr ispevkov občanov n i realen, z last i ka r zadeva poglavje o povrn i tv i škode, k i nastane s popla­vami a l i d rug imi elementar­n i m i nezgodami. M e n i l i so, da določilo, da se zmanjša davč­na obveznost le v p r imeru , če je škoda večja od dvajsetih odstotkov celotnega katastr­skega dohodka, ne ustreza konk r e tn im p r imerom. Iz vrste mnenj i n predlogov se je nazadnje izluščilo tud i mnenje precejšnjega števila odborn ikov , da enostavno n i ­m a pomena zahtevati povra­čila škode, z last i , če je ta manjši od dvajset ih odstot­kov cleotnega katastrskega dohodka.

NESORAZMERJA MED ODKUPNO IN PRODAJNO

CENO

K o so odborn ik i kamniške občinske skupščine obravna­va l i položaj kmet i js tva v ob­čini, so najprej ugotov i l i , da je še danes nerešeno vpraša­nje odnosa med neposrednim kme t i j sk im pro izvaja lcem in potrošnikom kmet i j sk ih iz­delkov, a l i kot so povedal i , v našem kmet i j s tvu je ve l iko neskladje med odkupno i n prodajno ceno posameznih proizvodov. Večina se je str i ­njala, d a je trgov ina s svo­j i m posredništvom i n z raz­ličnimi maržami k r i v a za po­jave, d a je prodajna cena nekega kmet i jskega p r ide lka dvakrat a l i pa še večkrat viš­jo kot odkupna cona.

V sk lepnih ugotovi tvah so kamniški odbo rn ik i poudari ­l i , da je ena osnovnih nalog za nadal jn j i razvoj kmet i j ­stva ureditev razmer na trgu s kme t i j sk im i p r ide lk i . Poseb­ne temelj i le preučitve pa naj bo v pr ihodnje deležen inter­

venci jski uvoz, z ustrezn imi predpis i pa naj se uravnava tud i prel ivanje akumulac i je od kmet i jske proizvodnje k predelavi in trgov ini . K e r je v kamniškem kmet i js tvu kar 92 odstotkov kmet i j sk ih povr-šin v zasebni last i , so odbor­n i k i men i l i , da je treba več naporov za zagotovitev ren-tabilnejše blagovne pro : zvod-nje p r i zasebnih kmetova lc ih . S tem v zvezi pa je potrebno zagotovit i večji vpl iv kmeta — kooperanta na proizvodne programe i n delitev dohodka v družbenih kme t i j sk ih orga­nizaci jah. M e d ukrep i , k i bi povečali rentabi lnost kmeti j ­ske proizvodnje v zasebnem sektor ju, so na seja kamni ­ške občinske skupščine ome­n i l i tudi preprečitev drobitve površin. To b i l ahko dosegli s spremembami in dopo ln i l i zakonov o dedovanju, o zemljiškem m a k s i m u m u im še nekater ih drug ih predpisov s tega področja. Pozabi t i pa ne gre tudi ureditve kmeti jske­ga izobraževanja, k i naj b i prišlo v učne programe os­novnih šol, medtem ko naj b i pokl icne kmet i jske šole bol j pr i lagod i l i zahtevam prakse. V. Guček

Odločba o enoletni pri­silni upravi Na zadnji seji kranjske

občinske skupščine (24. oktobra) je bil na dnev­nem redu tudi predlog odločbe o uvedbi prisilne uprave nad Komunalnim podjetjem Vodovod Kranj. Odbornikom obeh zborov je bila v razpravo predlo­žena podrobna obrazloži­tev o nastalih razmerah v Vodovodu. V njej so bi­le zajete ugotovitve služ­be družbenega knjigovod­stva, komisije za družbeni nadzor in pripombe pred­stavnikov podjetja. še pred prehodom na razpra­vo je predsednik skupšči­ne seznanil odbornike o posebni vlogi predstavni­kov podjetja Vodovod. Le-ti so v vlogi zapisali, da skupščina ni bila pra­vilno seznanjena o dogod­kih.

Ko je bila predvidena razprava, se ni oglasil ni­hče od odbornikov. Takoj za tem pa so sprejeli sklep, da se nad Komu­nalnim podjetjem Vodo­vod uvede enoletna prisil­na uprava. Za prisilnega upravitelja je bil imeno­van Ludvik Sire, zaposlen v nabavni organizaciji Iskra Kranj. A. Ž.

V tržiški občini kljub povečani proizvodnji

zaskrbl jenost ob po l ­letnem gospodarjenju »Polletni rezultati gospodarjenja tržiških delovnih organi­

zacij niso preveč rožnati« — takšna je ugotovitev odbornikov obeh zborov tržiške občinske skupščine na eni izmed zadnjih sej.

Kje je treba iskat i vzroke zaskrbl jenost i za nadal jnjo uso­do tržiškega gospodarstva? Nedvomno v dejstvu, da se je ostanek dohodka v letošnjem prvem pol let ju zmanjšal ka r za 41,5 ods to tka v pr imer jav i z enak im l ansk im obdobjem, p a čeprav se je pro izvodnja povečala za 13,5 odstotka. Tržiški gospodarstveniki , kot tud i mnogi drug i , so si na jasnem, d a j i m klirinška poravnava dolgov n i preprečila ne l ikv idnost i , še več, nekater i pravi jo , da se je zadolženost samo povečala. N a drug i s t rani pa ne gre pozabi t i visokega odstotka terjatev do kupcev, saj te predstavl jajo skoraj tret j ino celotne vrednost i proizvodnje i n storitev. Takšno gibanje v tržiškem gospodar­stvu tud i n i m in i l o brez posledic za osebne dohodke, ti so namreč v letošnjem prvem pol let ju ka r za 140 novih dinarjev pod republiškim poprečjem.

Da so se odbo rn ik i tržiške občinske skupščine zavedali kritičnega položaja, pričajo sk lep i , k i so j i h sprejel i . Občinska skupščina i n tržiški s ind ika ln i svet bosta p r ip rav i l a podrobne analize o možnostih integrac i jsk ih procesov, na posvetovanj ih s ko lek t i v i pa bosta le-te seznanila z vsemi podrobnostmi go­spodarskega položaja.

In kje so v tržiški občini možnosti za integracijo? Ko t so ugotovi l i na seji tržiške občinske skupščine, so zlast i v gostin­stvu odpr ta vrata, pa tud i v nekater ih manjših podjet j ih sto­r i t ven ih dejavnosti . O teh zadevah pa bosta v k ra tkem raz­prav l ja la še zbor de lovnih skupnost i tržiške občinske skup­ščine i n p l enum občinskega s indikalnega sveta. V . G.

j G L A S # 4. S T R A N f-

ČETRTEK — 31. ok tobra 1963

Na Jesenicah so že pričeli občni zbori sindikalnih organizacij

Priporočilu ObSS Jesenice fcaj b i b i l i izvedeni občni zbo r i s ind ika ln ih organizaci j druž­benih dejavnost i že oktoura, ee je p r va odzvala s ind ika lna organizacija Železarskega i zo ­braževalnega centra, k i v k l j u ­čuje tud i ko l ek t i v jeseniške delavske univerze . Občni Zbor je i m e l a že v m inu l em tednu. U v o d n i m besedam predsednika o letošnji vse­s t ransk i p r ip rav i na občne zbore, o i zredno važnih po­litičnih dogodkih doma in v svetu, o izrednem pomenu V I . kongresa Z K S i n p l enu ­ma Z K J je s ledi la razprava. Razprav l j a l i so o de lu v m i ­nu l em i n predvsem o delu v bodočem obdobju in po t rd i l i

akc i j sk i p rogram dela. N a dobro pr ip rav l j enem i n tud i dobro i zvedenem občnem zbo­ru , k i sita se ga poleg 60 čla­nov udeležila t u d i predstav­n i k občinskega s indikalnega sveta ter izvršnega odbora s ind ika lne organizaci je žele­zarne so i z v o l i l i nov izvršni i n nov nadzorn i odbor, de le­gata za občni zbor ObSS ter delegate z a konferenco stro­k o v n i h odborov ObSS Jese­nice. Za rad i poz i t ivnega delo­vanja organizaci je i n pred­vsem izvršnega odbora v m i ­nu l em cbdobju so z a pred­sednika ponovno i z v o l i l i do­sedanjega predsednika P o l ­deta Ulago.

r Svet brez bleščic

J a z s e m a l k o h o l i k

»Moja zgodba je žalostna. Pravzaprav ne zgodba, ampak moje življenje. Star sem trideset tet, vendar bi mi gotovo prisodili več, če bi me srečali na cesti. Tudi bolan sem. Zdravniki so ugotovili načeta jetra, oslab­ljen vid, oslabljeno srce in atrofijo možgan. Tak sem zaradi pitja. Priznam, da sem alkoholik in vsi to vedo. Toda jaz ne morem drugače, ne morem živeti brez pijače. Popijem po liter žganja na dan. Ne morem za­spati, če nisem pijan. Zjutraj je moja prva pot v go­stilno. Tresem se po vsem telesu. Včasih imam privide.

Začelo se je pravzaprav že takrat, ko sem bil še vajenec. Mojster ga je rad pil, bil je alkoholik. Skupaj smo večkrat pili in mislim, da sem se takrat navadil pijače. V družini nas je bilo pet. Smo zdrava kmečka družina, nihče pri nas ni bil pijanec ali kako drugače prizadet. Samo jaz sem zabredel v to.

Nato sem se poročil. V zakonu sta se rodila dva otroka, deček in deklica. Piti nisem prenehal. Pustil sem službo. Za družino je morala skrbeti žena. Delavka je in ni zaslužila veliko. Trpeli smo pomanjkanje. Vem, da zaradi mene. Doma nisem razgrajal, vedno sem šel spat, kadar sem se vrnil pijan domov. Delal sem tu pa tam, da sem zaslužil nekaj za svojo pijačo. Če ni bilo denarja, sem od doma vzel kako malenkost in jo pro­dal. Moral sem imeti za pijačo. Z mojim zakonom je bilo vedno slabše. Saj sem imel zvečer voljo, sklenil sem, da ne pojdem več v gostilno, vendar sem zjutraj na ta sklep takoj pozabil. Pred časom sem se zdravil dva meseca proti alkoholizmu. Vzdržal sem dva meseca brez pijače. Nato sem pil še bolj. Nato sem hodil v Zdravstveni dom po injekcije proti pitju. Vmes med ambulantnim zdravljenjem sem tudi malo pil. Morda sem se zato počutil še vedno slabše. Nato sva se z ženo ločila. Otroka je vzela žena, ker jaz nisem bil sposoben delati m ju preživljati. Preselil sem se k staršem, ker drugam nisem imel iti. Prosil sem za zdravljenje. Tako ni moglo več dolgo trajati. Vem, da zelo redkokdo sam hoče na zdravljenje, ampak jaz sem hotel. Vendar me v Begunjah niso sprejeli, ker so dvomili o uspehu zdravljenja. Moral bi pač v zavod za alkoholike, kjer bi ostal dlje časa ali sploh vse življenje. Takega zavoda pa pri nas ni. Vsi, ki so mi hoteli pomagati, mi niso mogli. Potem so me sprejeli v bolnišnico za duševno in živčno bolne v Polju, vendar so me že po treh dneh odpustili. Ne vem, zakaj.

Vse je spet šlo po starem, še slabše. Denarja nisem imel za pijačo. Nekaj sem naprosjačil po gostilnah. Po­treboval pa sem vedno več alkohola. Domači so pred menoj denar skrivali. Neko noč sem splezal v spalnico staršev in iz omare vzel očetov denar ter tri ure. V enem dnevu sem pol denarja zapil in dve uri prodal. Nato so me odpeljali v zapor. Bil sem obsojen na deset mesecev zapora. Tu so me končno dali na zdravljenje v Polje. Zdravil sem se štiri mesece. Mislim, da sem sedaj zdrav, da bom lahko delal. Rad bi spet navezal stike s svojimi otroki. Bivša žena se boji, da bi se ne vrnil k njej in se temu upira. Tudi drugi, ki so mi prej psiiua^ali, dvomijo, da sem se popolnoma odpovedal alkoholu. Jaz pa bi rad začel nuvo življenje. Mi bo uspelo?« L. M.

Razcvet turističnih objektov v K r a n j s k i go r i

m V K r a n j s k i g o r i s e b o d o z z d r u ž e n i m i s r e d s t v i o b č i n e

t u r i s t i č n e g a d r u š t v a i n g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j l o t i l i g r a d n j e

h o t e l a i n ž i č n i c

sezoni dvignila od 4200 oseb na uro na 6620 oseb.

Bazen za kopanje, kegljišče, bari in prireditvena dvorana bodo omogočili pestrejše živ­ljenje turistov.

O konzorciju bodo sklepali samoupravni organi zaintere­siranih podjetij. Skupščina občine Jesenice pa je o tem sklepala na zadnji seji.

Pri SGP Sava Jesenice bo ustanovljena posebna enota, pri kateri se bodo združevala sredstva. Poslovni odbor bo sestavljen od vseh vlagateljev oziramo članov konzorcij a*

Turizmu v Kranjski gori se obetajo še lepši časi.

J . Vidic

IIi:iimi!!lll!!ll!:!!llll!tlll||||!l!lllllll!ll!HMnn

Turistično takso naj bi

prejemal Šport hotel na Pokljuki

AvtoprevO'Zniško i n turistič­no podjetje Transtur is t ^ i z Škofje L o k e je n a turistično društvo Boh in j naslovi lo vlo­go, v kater i aCemeljujejo, da b i se turistično takso odsto­p i l o šport hote lu na Poklju­k i , da bi s temi sredstvi ure-dali okol ico . Turistični delav­ci Boh in j a p a so meni l i , da zbrana turistična taksa P n : pada kra jevn i skupnosti Sredn ja vas. K e r so to na­menska sredstva, pa so skle­n i l i , naj b i se t ros i l a spora? zumno s kra jevno skupnost­jo , Tra.nsturi.stom, skupščino Radov l j i ca i n turističnim dru­štvom v B o h i n j u . Zato bosta krajevna skupnost kot tudi podjetje Trainsturist predlo­žila p rogram uredi tvenih deji ki naj b i se oprav i la za ta denar.

B . BIcnkuš

Kranjska gora je priznano središče turizma v Zgornje-savski dolini. To potrjujejo tudi podatki o gibanju go­stov v tem kraju. Pred de­setimi leti je bilo v Kranjski gori 26.000 gostov, lani pa že okrog 62.000. V tem času se je število tujih gostov pove­čalo od 2792 na 25.401 gosta. Na žičnicah v Kranjski gori je bilo 1959. leta prepeljano 169.300 oseb, lani pa že prek milijon. Bruto promet v druž­benem sektorju turističnega gospodarstva je v Zgornjesav. ski dolini lani znašal blizu tri milijarde starih dinarjev, še zdaleč pa niso izčrpane vse turistične zmogljivosti

Dražja kava, cigarete,

čokolada.. • V torek so v zvezni skupšči­

ni sprejeli spremembo zako­na o tarifi zveznega davka na promet. S temi spremembami se je podražila kava, cigarete tipa morava, čokolada, žve­čilni gumi in kakao. Podra­žitev kave, oziroma povečana stopnja davka, ki se plačuje pri uvozu, za surovo kavo od 2,5 na 3,5 din, za praženo in mleto kavo 3,5 na 5 in kavni ekstrakt od 15 na 20 dinarjev za kilogram, naj bi zaustavila naraščanje uvoza kave, pa čz-prav bi se s tem zmanjšala njena poraba. Z zvišanjem davka na promet za cigarete tipa morava oziroma vse vr­ste cigaret, ki so do sedaj ve­ljale 1,80 din, se bo zvišala njihova prodajna cena na dva nova dinarja. Glavni raz­log za zvišanje cene čokola­de je, da bi se zmanjšalo stal­no naraščanje porabe čokola­de, za katero uporabljamo uvozne surovine. Enaka ob­razložitev velja tudi za izdel. ke iz sladkorja — bonbone, žvečilni gumi in podobno.

Kranjske gore in prirodne le­pote okrog tega mesteca na meji dveh sosednjih držav.

Da bi pospešili razvoj tu­rizma v Kranjski gori, so na Jesenicah ustanovili konzor­cij (poslovni odbor za vode­nje skupne akcije na področ­ju turizma v Kranjski gori). Načelno soglasje za združeva­nje sredstev za turistične objekte v Kranjski gori so dali GPP Gorenjka, Žičnica Vitranc, turistično društvo Kranjska gora, Vodovod Je­senice, Kovinar Jesenice in skupščina občine Jesenice. Navedeni bodo združili sred­stva z namenom, da bi v Kranjski gori zgradili hotel, prireditveno dvorano, vodo­vod in žičnice na Vršiču ter dopolnili sistem žičnic v Kranjski gori.

Po idejnem načrtu naj bi zgradili hotel B kategorije z 200 ležišči, restavracijo z 250 sedeži, kegljiščem in zimskim bazenom. Kino dvorana naj bi imela do 250 sedežev.

Dopolnitev sistema žičnic v Kranjski gori zajema nasled­nje: sedežnico Bukovnik, dol­žine 1165 m; vlečnico Podko­ren, dolžine 1050 m, zmoglji­vost 800 oseb na uro; vlečnico Kekec, dolžine 575, zmoglji­vost 1000 oseb na uro; vlečni­co Preseka II., dolžine 360 m, zmogljivost 600 oseb na uro in rekonstrukcijo sedežniee Vitranc I.

Izgradnja sistema žičnic na Vršiču naj bi zajela sedežni. co na Vršič, dolžine 1580 m z višinsko razliko 428 m; gon-dolsko žičnico na Mojstrov­ko, dolžine 1322 m z višinsko razliko 670 m in dve vlečnici, dolžine 840 metrov.

Uresničitev teh investicij terja sredstva v znesku 3 mi­lijarde 427 milijonov starih dinarjev, od tega 200 milijo­nov za vodovod.

Z izgradnjo sistema žičnic in smučišč v Kranjski gori se bo zmogljivost v zimski

V petek so v ČP Gorenjski tisk namestili nov tiskarski stroj heidclbcrg K S B A (delovni 46 x 58,5 cm). — Foto: F. Perdan

f o n » a <

Celoten sistem žičnic na Voglu bo končan prihodnje leto

Za 600 milijonov novih investicij

M a r a t o n s k a p o g a j a n j a m e d p o d j e t j e m T r a n s t u r i s t i n b a n k a m i

s o k o n č n o o b r o d i l a s a d o v e

v Pisanje o enem izmed na-* * največjih zimskih turi-shcnih centrov, o sistemu zicnic in smučišč na Voglu J e Pred nekaj meseci že pol­

io stolpce dnevnega časo-jjjia. Takrat smo brali, da P^ajna žičnica, ki predstav­na glavno in praktično edino ^»unikacijsko vez s tereni

vrhu, ne ustreza več, da * njena rekonstrukcija nuj-» . Investitor in lastnik vseh

di « ^ P ^ v škofjeloško po. jetje Transturist ni odlaša.

s Pripravami, ampak je

začelo nemudoma iskati kre­dite. Ob tem velja omeniti številna vprašanja, nastala v zvezi s samimi deli: ali gra­diti povsem novo žičnico ali samo prenoviti in izboljšati staro? Stroški v prvem pri­meru bi bili seveda nekajkrat večji, zlasti če upoštevamo, da sedanje kapacitete na vr­hu ne bi več zadoščale. Pod­jetje pa je takrat že imelo izdelan program izgradnje celotnega sistema žičnic in vlečnic. Torej so se, kot bomo

\ \

videli, odločili za drugo va­rianto.

Sedanja de la predstavl jajo tretjo, zadnjo fazo gradnje visokogorskega centra na Vog lu . K o je leta 1963 Tran­sturist postavi l nihajno žič­nico, n i m i s l i l stor i t i še kaj več. Toda že k m a l u je po­stalo jasno, da to ne zadošča, da b i spričo ve l ikega zan ima­n ja kaza lo z de l i nadal jevati i n zgradi t i pravo alpsko sre­dišče, namenjeno predvsem z imskemu tur i zmu. Tako je posebni Oddelek za žičnice p r i p r a v i l podroben načrt, k i so ga organi samouprav i janja v marcu 1966 tud i po t rd i l i . Predv ideva t r i etape izgrad­nje : prva (postavitev nihajne žičnice ter vlečnic) i n druga (napeljava sedežnic) sta že končani. Ob tret j i fazi, ob de l ih , k i naj b i povečala do­vozne kapacitete gondolske žičnice i n spremeni la celoten sistem v zaključeno celoto, pa se je zatakni lo . Pogoji , pod kakršnimi je banka pod­je t ju Transtur is t nud i l a kre­dite, so b i l i zanj povsem ne­spre jeml j i v i , (odplačilni rok 10 let in 6-odstotna obrestna mera). Vedeti moramo nam­reč, da ena mi l i j a rda 72 m i ­l i jonov starih d in , ko l i ko r je invest i tor do sedaj vložil v naprave na Vog lu , predstav­ljajo zanj ve l iko breme. S a ­mo obresti požro 267 mi l i j o ­nov 800 tisoč s tar ih d i n na leto.

Pogovori so se v l e k l i od apr i l a pa vse do konca sep­tembra. Kaza lo je že, da z de l i na Vog lu ne bo nič, da bo vse ostalo p r i sedanjem stanju. Končno pa sta se obe s t rank i le sporazumel i i n na t iskovni konferenci v pone­deljek so predstavn ik i T rans-turista zbrane novinarje se­znani l i z nasta l im položajem.

Zvedeli smo, kako je pote­kala »bitka za Vogel«. Prvot­no so v kreditni banki Ljub­ljana podjetju odobrili poso­jilo samo za rekonstrukcijo nihajne žičnice, in sicer 210 milijonov starih din. Vsoto bi Transturist moral vrniti v desetih letih, obrest­na mera pa bi znašala 6 od­stotkov. To je povsem v nasprotju s priporočili re­publiške gospodarske zborni­ce, kjer so nedvomno ugoto­vili, da žičnice lahko poslu­jejo suficitno samo, če se investitorju omogočil nabavo kreditov z 2-odstotno obrest­no mero in odplačilnim ro­kom najmanj 20 let. Seveda Transturist kredita ni sprejel. Predložni je prej omenjeni načrt dokončne izgradnje v i ­

sokogorskega centra na Vog­lu, katerega, uresničitev bi seveda veljala še mnogo več. Po dolgotrajnih razgovorih so ta program odobrili in do­segli sporazum tudi glede višine posojil ter pogojev vračanja anuitet. Rekonstruk­cijo gondolske žičnice bo kreditirala kreditna banka Ljubljana. Investitor mora 315 milijonov starih din, ko­likor znašajo stroški, vrniti v 15 letih. Obrestna mera je 6 odstotkov .vendar ob 2-od-stotni bonifikaciji na pod­jetje odpade le i odstotke. Nadaljnjo ugodnost za Trans­turist pomeni tudi sklep ban­ke, da se kredit prenese na usmerjevalna sredstva, ko jih bo uvedla republika.

Denar za izgradnjo dodat­n i h vlečnic — 115 mi l i j onov starih d in — si je podjetje zagotovi lo pr i Goren jsk i kre­d i tn i bank i . Pogoj i odplače­vanja so ist i — 6-odstotna obrestna mera (2 odstotna bo­nif ikaci ja) i n doba vračanja 16 let. M a n j k a samo še 176 mi l i jonov, ko l i ko r bo sta la nova enosedežnica. Z a to vsoto nameravajo prosi t i kre­d i tno banko L jub l jana .

D i rektor Transtur is ta Veno Do l jak je po jasni l , da tud i sedajni pogoj i zanje niso ugodni. Cena prevoza z žič­nico p r i nas ne dosega n i t i polovico cene v inozemstvu, stroški postavitve teh naprav pa prav nič ne zaostajajo za podobnimi i z da tk i v tu j in i . To je h k r a t i odgovor na v p r a ­šanje, zakaj , tovrstn i ob jekt i v tu j in i prinašajo v isoke do­bičke. Ce b i občine gospo­darsk im organizaci jam, k i gradi jo na n j ihovem ter i to­r i ju , da le kake olajšave (do sedaj na kaj podobnega ni bi lo misl i t i ) i n če b i b i l a retenci jska kvo ta nekol iko višja (7 odstotkov, ko l i ko r znaša sedaj, ne zadošča n i t i za vzdrževanje obstoječih ob­jektov) b i se s t va r i ka j h i t ro spremenile. Tud i usmer jeva l ­na sredstva bodo za invest i ­torje žičnic pomeni la ve l iko r azbrornen itev.

Sredstva za gradnjo so torej zagotovljena. Pogle jmo bolj natanko, kakšne objekte Transtur is t še namerava po­stav i t i na Vog lu .

Do zimske sezone 1968/69 se bosta trem že obstoječim vlečnicam pridružili še dve. Prva, do Konta, bo dolga 240 metrov. Njeno zmoglji­vost cenijo na 500 oseb v eni uri. Drugo vlečnico, dolgo 121 metrov, nameravajo spe­ljati do Storeča. Zmogla naj bi prepeljati 840 ljudi na uro. Novi napravi bosta dosedanji sistem žičnic funkcionalno dopolnili, saj predstavljata zvezo med območjem Krat­kega plazu in Prvim Voglom. Zlasti pomembno novost predstavlja vlečnica Storeč, saj bo zajela najkvalitetnejša smučišča na področju Prvega Vogla. Teren je tamkaj gla­dek in travnat ter zato omo­goča smuko že ob najmanjših količinah snega. Strmine so

primerne tako za izurjene smučarje kot tudi za začetni­ke.

K a k o r predvidevajo, bo r e ­konst rukc i ja nihajne žičnice gotova šele konec pr ihodnje­ga leta. Do bližnje sezone nameravajo samo izboljšati njeno tehnično stanje, tako da bo v sk ladu z zakonsk im i predpis i , i n zagotov i l i b rezh i ­ben prevoz obiskovalcev.

Izmed drug ih izboljšav ve­l ja še z last i omeni t i povečano skrb za red na smučiščih. U k r e p i v zvez i s tem so n u j ­n i , saj ob konicah spričo ne­paz l j i vost i često pr iha ja do nesreč (lani celo en smrten pr imer) . Ce bo skupščina ob­čine Radov l j i ca o tem spre­j e l a napovedan odlck, se naj­hujšim kršilcem v bodoče obetajo stroge kazn i .

Letošnja novost je tud i dnevna karta za neomejeno število voženj na vseh žični­cah sistema Vogel , vštevši z nihajno. K a r t a bo ve l ja la sa­mo za eno osebo i n za do lo­čen dan.

Do z imske turistične sezo­ne 1969/70 p a nameravajo smučarski center na Vog lu dokončno uredi t i . Prenovl je­na n iha jna žičnica bo tedaj zmogla prepel jat i 360 l j u d i na uro (sedaj 190). S sedežni-co med Or l o v im i g lavami in Zadn j im Vog lom, katere k a ­pacitete naj bi znašale 600 oseb na uro, bodo a k t i v i r a l i največja smučišča na Vog lu .

Poglavitno pridobitev pa vsekakor predstavlja izgrad­nja smučarske proge med Sijo in Ukanccm. Dolga bo prek 8000 metrov, kar je brez dvoma njena glavna kvalite­ta. Hkrati bodo z njo precej razbremenili nihajno žičnico, pred katero se ob sobotah in nedeljo zvečer nabira dolga vrsta odhajajočih turistov. Približno dve tretjini njeno dolžine je že nared. Zadnji del bodo pomagali graditi pripadniki JLA . Od izteka te proge do spodnje postaje žičnice je vsega 10 minut hoje.

Novost bodo pomeni l i tud i nov i smern i znak i , opozor i la i n table, k i naj b i omogočili smučarju bolje i zkor i s t i t i vse razpoložljive proge.

Tako naj b i b i l v idet i do­končno urejeni Vogel . Zmog ­lj ivost že obstoječih in dodat* n i h naprav skupaj naj b i znašala 3950 oseb na uro. Celotna invest i rana vsota, če je proračun točen, bo zares * ve l ika — 1 mi l i j a rda 677 m i l i ­jonov S d in , p r i čemer odpa­de na bančna sredstva l m i ­l i jardo in 289 mil i jonov. Ob poprečni odplačilni dobi 15 let in obrestni mer i od 2 do 6% b i b i lo potemtakem pod­jetje Transtur ist dolžno v sa ­ko leto izplačati za 473 m i l i ­jonov S d i n anuitet. Ce bodo banke zagotovile kred i te v pogodbenem r o k u i n če ne pr ide do nepredv idenih te­žav, bo torej Voge l še čez leto d n i naš najprivlačnejši z i m s k i turistični center.

' Guzelj

Manjši promet letališča na Brniku

i n k a k š n e s o m o ž n o s t i z a n j e g o v o p o ž i v i t e v

Podjetje Aerodrom L j u b ­l j ana—Pul j je do konca av­gusta zabeležilo za petino večji promet kot l a n i Porast gre izključno na račun nove­

ga pul jskega letališča, skozi katerega je šlo v osmih me-escih 61 tisoč potnikov. V enakem obdobju se j e število potn ikov na letališču L jub l j a ­

na znižalo od lansk ih 98 tisoč na nekaj manj kot 50 tisoč, to je skoraj za polovico. V septembru so na B r n i k u spre­j e l i 7 tisoč potnikov, v Pu l j u pa 12 tisoč, ocena števila pot­n ikov do konca leta pa j e na prvem letališču 65 tisoč, na drugem pa 76 tisoč potnikov.

H i t r o uvel jav l janje l e ta l i ­šča Pu l j spričo močnega i s t r ­skega turističnega zaledja ne preseneča; prav tako je b i lo pričakovati, d a bo l jubl jan­skemu zelo naglo prevzelo ve l ik de l njegovih prejšnjih

Turistični r a zg l ed ­n ic i

Tale posnetek je naš fotoreporter naredil v Bohinjski Bistrici. Sodeč po napisu bi moral biti prostor turističnega društva odprt vso sezono. Vendar pa je v Bohinjski Bistrici odprt le med poletno turistično sezono. — Foto: F. Perdan

Blejski čolnarji čakajo še zadnje zakasnele goste. — Foto: F. Perdan

potnikov. Čeprav obe l e ta l i ­šči sodita k i s temu podjetju, pa to ne zmanjšuje aktua lno­st i vprašanja, kje i n kakšne so možnosti nadaljnjega raz­vo ja sodobnega opremljenega B r n i k a , katerega pr is ta ja lna i n vz letna steza vsekakor ne doživlja letos nilti malo živa­hen promet.

Možnosti so t r i : razmah alpskega tur i zma, vključeva­nje L jub l jane v mednarodne letalske proge i n povečanje tovornega prometa. Skušajmo jilh vsaj neko l iko osvet l i t i .

K A M Z L E T A L S K I M I P O T N I K I ?

Razmere v a lpskem tur i z ­m u so znane. Predvsem je za njegov razvoj značilno, d a je v pr imer jav i z razvojem ob­morskega tur i zma izredno po . časen. P r i naložbah, k i so na splošno redke, gre p rav i l oma za posamezne objekte, n i k a ­kor pa ne za celovito i zgrad­njo krajev i n področij, k i b i v mednarodnem turističnem prostoru l ahko ka j pomeni l i . Pomanjkanje zmogl j i vost i je posebno očitom poz imi . N a Goren jskem je, na pr imer , na prs t ih ene roke mogoče našteti hotele, k i imajo v b l i ­žini vsaj najnujnejše z imsko športne objekte i n so pr imer­no opreml jen i za sprejem zahtevnih l e ta lsk ih gostov. V resn ic i je za skupino, kakrš­na dopotuje z leta lom, že k a r težko dob i t i mesto v gost in­skem objektu, posebno še, ker so za gostince i n d i v i d u a l ­n i gostje zanimivejši od sku­p insk ih , saj j i m n i potrebno da t i posebnih popustov i n prov i z i j .

P r va možnost za nadal jnje povečanje prometa na l e ta l i ­šču je torej odv isna od tega, če se bo i n kda j se bo spre­men i l odnos do — doslej vse­kakor zapostavljenega kont i ­nentalnega tur i zma .

S L E P I T I R ZA

M E D N A R O D N E P O T N I K E

K a r zadeva poglavje med­narodnih l e ta lsk ih prog je treba pr i znat i , d a j e L jub l j a ­na ostala zunaj n j ihove mre ­že. Do kr i ze na Češkoslova­škem je ime la povezavo s Prago, k i j e sedaj usahni la . Do 29. oktobra je preostala še proga Beograd—Ljubl jana —Amsterdam, k i j o j e J A T odpr l na željo potovalnega urada iz C leve landa i n je ko ­r i s t i l a predvsem našim i z ­sel jencem .To pa j e b i l o tud i vse. Do letos j e b i l a L j u b l j a ­na vključena t u d i v precej prometno progo med Dubrov­n i k o m in Londonom, k i j o je letos J A T opust i l . Ocene k a ­žejo, da b i b i l e l ahko dokaj prometne t u d i povezave L jub l jane z neka te r im i d r u ­g i m i e v ropsk im i središči, vendar trenutno p r i J A T zanje n i posluha.

S A M O V B E O G R A D

Sicer pa je še bolj nera­zuml j i vo kot to, da je l jub­l jansko letališče s lep i t i r za

mednarodne potnike im da razen z Beogradom n i pove­zano z nobenim drugim leta­liščem v državi. Tur is t i , zla­s t i tu j i , n ikakor ne morejo razumeti , da i z Slovenije ni mogoče d i rektno v Dalmacijo z letalom. Za rad i tega so do. živele precej neuspeha in te« žav tudi zan imive in mnogo obetajoče kombinaci je doma­čih i n tu j ih turističnih ura­dov, imenovana sever—jug. Tur is tom so obljubljale pri­jetne počitnice n a Gorenj­skem in po dveh urah vožnje z letalom povsem nov sv*t ob južnem Jadranu. Kdo naj b i b i l pač zadovoljen, ko sta se dve u r i letenja zamenjali s celodnevno utrudl j ivo vož­njo z avtobusom. P r i vsem tem so, kot j e v idet i tudi v prejšnjih ugotovitvah, poseb­na turistična letala, k i prire-jajo svoje polete v sodelova­n j u s turističnimi uradi, za l jubl jansko letališče še naj­večjega pomena,

Z E L E N A LUC Z A T O V O R

T o v o r n i promet je za 1 J U D " ljamsko letališče vse do te jeseni pomeni l precej neob­delano področje. M i m o neznat­nega števila posebnih tovor­n i h l e ta l so tovor doslej vo z i l a od tod l e običajna pot­niška letala. Ocene špediter-skega podjetja Interevropa Koper , k i se j e zavzelo za to. da se prevoz tovora z letali t u d i p r i nas bolj razmahne, so zelo ugodne. Zanimivo je, d a izračuni stroškov kažejo, da b i b i le posamezne pošiljko z le ta lom l ahko celo cenejše kot z d rug im i prevoznimi sredstvi . P r v a prizadevanja so že obrod i la nekaj sadov; tovorna le ta la so zadnje dni pogostejši gost n a Brniku. Precej upanja j e tudi za to, d a letališče dobi redno pove­zavo s tovornim letalom s ka ­te r im večjih evropskih leta­lišč, k i je vključeno v zveze z osta l im svetom. Zanimanje za tako progo kaže avstrijsko letalsko podjetje, pa tudi pri Ja tu zagotavljajo, da j ih P°-nudba zan ima.

B O L J S L A B O K O T D O B R O

K a k o r k o l i gledamo na te t r i možnosti, je gotovo, da — razen morda zadnje — 2 3

bližnjo prihodnost ne obetajo ka j posebnega. Podjetje Aero­drom samo nanje ne more kaj p r i da vplivata, saj ne so­di jo n i t i med nj ihove pristoj­nost i n i t i med njegove naloge a l i možnosti. Čeprav podpira vsa pr izadevanja, k i ^ h k o

posredno oživijo tudi promet na l jub l janskem letališču, m»» ne moremo zamer i t i , če hkra-ti polaga ve l iko več upov n a

PUl j , kamor bo, vsaj začasno, usmerjalo tud i razpoložljiv* "'••••••»ticijska sredstva. Sicer P ;» — na pul jskom in P ° I i e "

*kem področju bodo samo čez lo z imo pr idobi l ; 2500 novih turističnih ležišč. In k o l * 0

bomo zgrad i l i p r i na.<? M . S.

Enote samozaščite v naselju i n k ra j evn i skupnost i Civ i lna zaščita i m a dve de­

lovni področji. P r v o obsega izvajanje pr iprav i n ukrepov za zaščito l j u d i i n imet ja v vojni pred zračnimi i n dru­gimi ob l i kami napadov bodis i s klasičnim orožjem a l i orož­jem za množično uničevanje ter reševanje po napadih, drugo pa reševanje ob narav­nih i n drug ih hud ih nesrečah, v katerih so ogroženi zdravje in življenje ve l ikega števila l judi a l i premoženje v ve l i ­kem obsegu. P o svojem na­menu je torej i zraz i to hu­mana organizaci ja, saj je njena naloga pomagat i l j u ­dem, k i so se znašli v težavah bodisi za rad i naravne a l i druge podobne nesreče, bodi ­ci zaradi vojne.

V organizaci jskem pogledu je c iv i lna zaščita zasnovana tako, da v omenjenih prime­r ih lahko zagotovi h i t ro os­novno pomoč pr izadet im, Prav tako pa tud i izvajanje zahtevnejših reševalnih ope­racij. Tako i m a številne eno­te za pomoč in reševanje, k i s e glede n a osnovni namen in delovno območje del i jo na dve katege •riji: n a enote sa­mozaščite ter ter i tor ialne eno_ *e civi lne zaščite.

Enote samozaščite se os­nujejo v mest ih po v e l i k i h stanovanjskih hišah oziroma

po u l i cah , če v nasel ju pre- j vladujejo majhne stanovanj­ske zgradbe ter tudi po strn jen ih vaseh i n kra jevn ih skupnost ih . Organiz i ra jo pa j i h de lovne organizaci je i n ustanove. Delovno območje enote samozaščite obsega zgradbo, u l ico , naselje, k r a ­jevno skupnost oz iroma de­lovno organizaci jo, iz katere je l judstvo, k i izpolnjuje enoto. Ce po napadu a l i ne­sreči na njenem območju n i potrebe po reševanju, je pa pomoč potrebna v bližini, bo solidarnost do pr izadet ih se­veda narekovala enoti, d a pohit i na pomoč tja, torej d a se vključi v reševanje tud i zunaj svojega območja.

Enote samozaščite v k r a -krajevni skupnost i vod i štab civ i lne zaščite krajevne skup ­nosti, k i je v operat ivnem pogledu podrejen občinskemu štabu.

Delovno območje ter i tor ia l ­n i h enot c i v i lne zaščite, k i so manj številne i n med ka­tere prištevamo spec ia l i z i ra ­ne enote i n združene odrede, je širše i n obsega celotno ozemlje družbeno-poliitične skupnost i , k i j i h je ustanov i ­la . To so torej občinske enote c iv i lne zaščite, k i j i h v reše­va ln ih akc i jah neposredno vod i občiniski štab, usmerja

p a j i h v reševanje t ja, kjer je potreba največja, o z i roma kjer je za reševanje potrebno zahtevnejše s trokovno znanje.

Enote zamozaščite, z last i tiste v stanovanjskih hišah, po ul icah, vaseh in kra jevn ih skupnost ih predstavljajo naj­bolj množični del c i v i lne za­ščite. Obl ikuje jo se v oddel­ke, vode i n čete, odvisno od potrebe ter ve l ikost i območja, na katerem delujejo. Ne gle­de na to, kako so ve l ike, se deli jo v dve specialnosti , i n sicer v ekipe za laično prvo pomoč ter gasilsko tehnične ekipe i n enote.

Ek ipe za laično prvo pomoč štejejo po šest l j ud i : dva bo l ­ničarja za prvo pomoč poško­dovanim ter štiri nosače za prenos ranjencev potem, ko so pre je l i p rvo pemeč, na po­stajo prve pomeči, kjer bodo deležni zdravniške pomoći. Bolničarja sta opremljena vsak s svojo sanitetno torbi­co, nosači pa imajo sanitetna nosi la.

Gas i l sko tehnične ekipe štejejo po p3t do sedem l jud i opremljene pa so s pripomoč­k i za gašenje požarov, dokler se t i še niso razširili ter za reševanja l jud i iz porušenih oziroma zasutih zgradb i n zaklonišč. To so sodi i n vedra

z vodo, zaboj i s peskom i n lopate, požarne metle, b ran -tače ter k ramp i , dv igalke, mizarske žage ter drugo m i ­zarsko i n ključavničarsko orodje.

Delo obeh ek ip mora b i t i seveda usklajeno, kadar gre za reševanje zasutih ran jen­cev: gasilsko tehnična ek ipa ranjenca reši i z ruševin, že med reševanjem a l i takoj za­tem pa m u sanitetna ek ipa da prvo pomoč.

Vloga enot samozaščite ob nesreči a l i napadu je še z last i pomembna zato, ker SQ te enote dejansko na samem kra ju , kjer je pomoč potreb, na ; tako je n j ihova pomoč hi tra i n prav zato dragocena. °ož?r dokler je v začetni fa­z i i n se še n i razširil, navad­no ne povzroči ve l ike škode, razen tega pa ga je lahko pogasit i z enostavnimi in cenenimi pripomočki. Se po­membnejša pa je h i t ra po­moč, če so v vprašanju r a ­njenci ped ruševinami. V tak ih p r imer ih so minute ve l ikokrat dragocene in če so zamujene, j i h pogosto n i mo­goče več nadoknadi t i . K a k o pomembna je lahko pomoč enot samozaščite, nam naj­bolje dokazuje potres v Skop ju : preb iva lc i mesta so | po nesreči z enostavnimi p r i ­

pomočki rešili i z ruševin 70 % zasutih l jud i , ostal ih 30 /o pa so rešile vse številne i n dobro opremljene reševal­ne enote, ki so pr ihi te le na pomoč od drugod. Nobenega dvoma n i , da b i tud i v d rug ih podobnih nesrečah a l i po zračnih napadih enote samo­zaščite odigrale enako po­membno vlogo pr i reševanju l jud i i n imetja.

Sodelovanje v enotah sa­mozaščite je glede na nji.hov namen in vlogo ob nesrečah i a v vo jn i humana naloga m obe­nem patriotična dolžnost vsakega posameznika. Je pa ta dolžnost predpisana tud i z zakonom o narodni obrambi ter republiškim zakenom o varstvu pred naravn imi i n drug imi hud imi nesrečami. Po teh predpis ih so obvezn ik i teh enot vs i moški, k i so i zpo ln i l i šestnajst let, če n i ­majo vojaške razvrst i tve a l i c iv i lne razvrst i tve drugje, pav tako pa tudi žene brez majhnih otrok. Oba zakona pa obveznikom nalagata dolž­nost, da se s p o u k o m in vaja­m i usposobi jo za naloge, k i b i j i h kot p r ipadn ik i enot samo­zaščite, mora l i opravl jat i bo­disi ob naravnih in d rug ih hudih nesrečah a l i v vo jn i .

Polde štukelj

turistično j p r o m e t n o p o d j e t j e K R A N J

P o s e b n i v o z n i r e d

s =

za dan 31. X KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto

21 22 36 37 P o s t a j e 58 59 73

14.15 14.17 14.20

14.20 14.22 14.24 14.26 14.27 14.30 14.32 14.35

17.50 o 17.52

- 7 3 17.54 3 3 17.56

rt .5 17 57 > 6 18.00 g £ 18.02

18.05

18.05 18.07

Pokopališče P r imskovo J -Vodov, stolp Zdrav, d o m Dijaški dom K r a n j A P E v r o p a hotel Pokopališče

14.25 14.23 14.21 14.19 14.18 14.15

14.40 14.38 14.36

c

14.343 3 14.331 j 14.30 > £ 14.28 g S| 14.25

18.10 18.08 18.06 18.04 18.03 18.00 17.58 17.55

za dan 1. XI. 1968 KRANJ mesto — POKOPALIŠČE — KRANJ mesto

74 21 22 36

18.15 18.13 18.10

9.15 9.17 9.20

9.20 9.22 9.24 9.26 9.27 9.30 9.32 9.35

17.50 o 17.52

- ? 17.54 a a 17.56 II 17.57 > S 18.00 g £ 18.02

18.05

37 P o s t a j e 58 59 73 74

18.05 Pokopališče 9.25 9.40 18.10 — 18.07 P r imskovo J a k a 9.23 9.38 o 18.08 —

— Vodov, stolp 9.21 9.36^ g 18.06 — — Zdravstveni d . 9.19

9.343 S 18.04 —

— Dijaški dom 9.18 9.33 gj i 18.03 — — K r a n j A P 9.15 9.30 > S 18.00 18.15 — E v r o p a hotel — 9.28 g £ 17.58 18.13 — Pokopališče — 9.25 17.55 18.10

Avtobus vozi od pokopališča po Ručigajevi, cesti Staneta Žagarja, Oldhamski, Kidričevi, Koroški, Trg revolucije, Gregorčičevi, Mai­strov trg, Prešernovi, preko mostu na Zupančičevo ulico, po cesti Talcev na pokopališče ter obratno. Cena vozovnice za eno vožnjo je 0,70 N din (70 S din).

Cenjeno občinstvo obveščamo, da bomo za dan mrtvih, 1. no­vembra organizirali prevoz svoj­cev v Begunje in Drago.

Odhod z avtobusne postaje v Kranju ob 8.30, cena povratne vozovnice je 7,00 ND.

Predprodaja vozovnic je na avto­busni postaji v Kranju in v turi­stični poslovalnici CREINA, Ko­roška cesta 4.

T i h o žubori potok ob Ko -govškovi hiši v Ja\x>rndškem rov tu . Žubori in šepeta: »Tu poleg mene par t i zansk i j u ­nak v grobu počiva.«

Potok se zvi ja po grapi , med ruševjem in koren inami , prek ska l in s t rm in vse dn i in noči. Bogve k o l i k o stole­t i j aH celo tisočletij že na­paja žejne in za l iva suha po­bočja gozdov. Ce b i Ježek vedel, da potok sk r i va v sebi življenjsko moč, ne b i sko­čil prek njega in omahn i l za­det od sovražnikove krogle. Toda. kdo je vedel, kje preži smrt? Ježek je skočil v njen ob jem, ko m u še n i b i l o 17 let. T i s t i Ježek, k i je še dan poprej žvižgal in prepeval po gozdovih Pok l juke i n Mežak-Ije. T u ob po toku je omahn i l sekretar jeseniških skojev-cev, mladinec, k i je tako vro­če verjel v lepše življenje. O m a h n i l je en Ježek, njego­ve ideje pa so rodi le na sto­t ine nov ih Ježkov. N a Koro ­ški Be l i se po njem imenuje osnovna šola, tam je pionir­s k i odred Jožeta Zupana — Ježka, k i izdaja g lasi lo Jež­kov r od .

P r i d n i so p i on i r j i Ježkove-ga odreda. Toda na grob Jež­k a so ma l o pozabi' l i . T i s ta le. sena ograja okrog Ježkovega groba n i dosto jna za junaka , (ki počiva sredi gozda. Za dan m r t v i h ga bodo p i on i r j i osnovne šole na Koroški Be l i vsekakor ob i ska l i , m i pa bo­mo današnjo reportažo po­svet i l i n j emu.

• Pokopali smo ga ponoči ob luninem svitu

Tončka Konobe l j — M i l i c a iz Javorniškega rovta je b i la od 1943. leta sekretarka Slko-j a za področje J a v o r n i k — K o . to&ka Be la . O Ježku md je pr ipovedova la naslednje:

»Ježka sem prvič srečala po le : i 19-14. leta, ko je b i l član okrožnega komi te ja S ko­j a . B i l o je to v gostem go­zdu na Možaki j i , k jer sta Je­žek in Nace vodi la konferen­co terenskih skojevcev. Je­ži ik |e b i l takrat star komaj 16 let. B i l je majhne posta­ve, drobnega obraza i n vese. le narave. Govo r i l je tempe-runentJto , njegove besede so

nevsi l j ivo prod i ra l e v naša srca. »Na terenu ne sme b i t i m lad inca a l i mlad inke , k i ne b i b i l i vključeni v boj za svo­bodo,« je govor i l Ježek i n nam dajal navodi la , kako naj organ iz i ramo skojevce, da bo­do izvedl i čimveč sabotažnih akoi j .

Nekoč m i je Ježek naro­čil, naj prek skojevcev orga­n i z i r am, da bodo prišla t r i dekleta z J a v o r n i k a v Javor-niški rovt. K o m i je povedal imena deklet, sem osup lo de­ja la : »Ježek, ta dekleta so vendar iz družin, k i nam niso naklonjena.« Ježek je b i l v zahtevi uporen. T r d i l je, da bo dekleta prepričal, da bo­do sodelovala z nami . Sporo­čilo sem preko mladincev po­slala v do l ino. V sporočilu sem dekle tom označila točen kra j , kje naj b i se sestal i .

D o g o v o r n e g a dne smo j i h čakali v gozdu pod Miho lnovo hišo v Javorniškem rovtu. Poleg mene je b i l t am tudi Ježek, I vanka Krničar, Ta -l a r z Javo rn ika in še nek i tovariš. Dogovorjeno je b i lo , da se bomo sestali ob deve­t i h dopoldne.

M inu t e so se v lekle kot več. nost, deklet pa n i b i lo od n ikoder . Posta ja l i smo ne­s t rpn i , toda čakali smo. B i l i smo skojevci i n slkojevci so mora l i b i t i vz t ra jn i . MaJodu-šja n ismo poznal i . Tako smo čakali dve u r i , še sanjalo pa se nam n i , da nas v bližini prav tako nervozno čakajo Nemc i . Dekleta so namreč verjetno doma povedale, k a m bi morale i t i , domači pa so to sporočili Nemcem. M i n ismo čakali na točno označenem kra ju , pač p a neko l iko v stran. Takšna je b i l a naša navada. Po dveh u r a h so se Nemc i naveličali čakati. Me­n i l i so namreč, da so j i h de­kleta prevara la . Spus t i l i so se po gozdu p ro t i vasi . T ako so povsem po naključju nale­tel i na nas. Za na« je b i l o usodno to, da so nas Nemc i prej opaz i l i kot m i Nemce. Naenkra t smo za h rb tom za­slišal znan glas: Hi inde hoch ! ' K o t b l i sk smo se raz-bežali, N e m c i pa so vžgali, da je poikalo povsod naokrog. I vanka Krničar, m lado dekle, je b i lo takoj ranjeno. Zavlek-la se je v grmovje misleč,

Reportažni zapis posvečen dnevu mrtvih

Š o p e k s p o m i n o v n a g r o b

s e k r e t a r j a j e s e n i š k i h

s k o j e v c e v

G r o b o b p o t o k u v g o z d u — S k o k p r e k p o t o k a v o b j e m s m r t i G r o b J o ž e t a Z u p a n a - J e ž k a b o m o m o r a l i s k r b n e j š e n e g o v a t i

d a j o N e m c i ne bodo opaz i l i . T oda sreča j i ni b i l a n a k l o njena. N e m c i so ranjeno I vanko v l ek l i po gozdu še k a k i h 200 metrov i n j o nato u b i l i . M o r a l i pa so j o zelo mučiti, ke r je I vanka kriča­la , njene obupne k r i k e pa so slišali celo l judje v vas i . I vanko smo ime l i r ad i , b i l o nam je zelo hudo, ko smo zvedeli za njeno smrt .

Nekega jesenskega dne m i je Ježek i z boh in j sk ih goz­dov p i sa l , da so tam mlad in­c i zelo slabo oblečeni. P r o s i l me je, naj pred z imo or­ganiz i ram akci jo za zbiranje oblek. Sporočil m i je, da bo sam prišel po obleke. Obleka pa ga je zaman čakala. K o sem zvedela, da je padel , sem z d rug im i m lad inc i odšla na kraj tragičnega dogodka. P o kopa l i smo ga ob lun inem svitu.«

• Skok skozi okno N a Koroški Be l i sem obi­

ska l Janeza B i z j aka , Ježko- j vega soborca. »Ježka sem spoznal , ko sem hod i l na zve­zo s par t i zan i na Poljane nad Jesenicami,« je ondan B i z jak začel obujat i spomine na Ježkovo smrt . »Julija 1944. leta som odšel v partizane. K m a l u sem b i l imenovan za člana okrajnega odbora os­vobodi lne fronte. Večkrat sem šel n a sestanek v Boh in j a l i Radovno, kjer je b i l ok­rožni odbor O F . Tam sem po­navadi srečal Ježka, k i je b i l odgovoren za delo z mlad ino .

18. novembra 1944. leta je b i l a seja okrožnega komi te ja osvobodi lne fronte. N a se-

stamku smo sk l en i l i , da bo­mo ob i ska l i vse terenske or­ganizacije O F i n Skoja in j i h spodbud i l i k še večji aktiv­nost i . N a jeseniško območje smo po nalogu okrožnega ko­mi te ja O F odšli jaz, Božo Ambrožič in Ježek. B i l i smo veseli, da se bomo zopet sre. čali s s ta r im i znanc i . Ježek je v opo ju radost i celo pot prepeval. Zvečer smo se spu­s t i l i po pobočju Mežaklje v dol ino, prebred l i Savo i n bl i ­zu Cestarjeve hiše na Koro ­ški Be l i prekoračili glavno cesto. Prespal i smo p r i Mat i ­čku na Koroški Be l i . Ob de­vet ih zjutraj smo nadal jeval i pot. M o r d a n a m bo kdo oči­ta l , da smo predolgo spa l i . Toda izkušnje so nas nauči­le, da so N e m c i radii pat ru­lj i ra l i zgodaj z jutra j . Po sa­mo tn i stezi skoz i gozd smo pr ispe l i do Kogovšikove hiše v Javorniškem rovtu. Gospo­dar hiše je na dvorišču po­prav l ja l sanke.«

© Prepir pri sosedu Medtem pr ide gospodinja

iz hiše i n povabi borce na čaj. L e kdo b i se temu odre­kel . V s i op i l i so in srebal i čaj. N i s o še pop i l i polovice sko­delice, ko po t rka gospodar na vrata in p rav i : »Švabi gre. do!« Nemc i n iso pr iha ja l i p j pot i , ampak iz gozda nad hišo in prek senožeii do hiš. K o so par t i zan i pogledal i skoz i okno , so pred sosednjo hišo opazila skup ino Nem­cev. Urbanova gospodinja se je tam prep i ra la z Nemc i , k i so nameraval i naprav i t i hiš­no preiskavo. Zarad i kričanja

so b i h vs i Nemc i obrnjeni p ro t i U rbanu , Kogovšku pa so kazal i hrbet. Ta prepir je rešil Kogovškovo družino in hišo. B i z j ak je snel okvir majhnega okna v kmečki iz­bi, s topi l na okno in skočil v grapo pod hišo. Za n j im je skočil Ambrožič i n nato Je­žek.

Zarad i p r ep i ra p r i Urbanu Nemc i sploh niso opazi l i , da j i m za h rb tom part i zani ska. čejo skoz i okno. Medtem ko­so borc i skaka l i skoz i okno, je p r i v ra t ih vstopi la skupi-, na Nemcev in vprašala, če imajo žganje. Ambrožič in Biz jak sta bežala po potoku navzdol in j i h zato Nemci sploh niso opaz i l i . Iz nezna­nega razloga p a je Ježek ubra l drugo smer. Preskočil je potok i n se skušal prek čistine u m a k n i t i v gozd. Iz tiste smer i pa sta po poti prišla dva Nemaa, k i sta z daljave 20 metrov spust i la vanj rafal iz brzostrelke. Je­žek je b i l že p r i prvem strelu smrtno zadet. K o so Nemci p r i Kogovšku zaslišali stre­ljanje, so skočili iz hiše, da vidi jo , kaj se dogaja zunaj. To so i zkor i s t i l i Kogovškovi, pa so h i t r o s k r i l i Ambrožičev in B iz jakov nahrbtnk , k i sta ga pust i la v hiši. Samo Ježek je skozi okno skočil z na­h r b t n i k o m . Ce Nemc i ne bi stre l ja l i na Ježka, b i v hiši dob i l i part izanske nahrbtni­ke, to pa b i bili l ahko razlog, da b i domačijo požgali, dru­žino pa odpel ja l i v zapor.

Po stre l janju je v Kogov­škovo hišo vstopi l nemški of ic ir , k i je vprašal zr\ žja-

Grob sekretarja jeseniških skojevcev Jožeta Zupana-Ježka. — Foto: J . Vidic

nJe. Natočili so m u kozarec, ° hcir pa je dejal: »Ubili smo b e l i t a . Pokopl j i te ga.«

Bizjak, k i je bežal po gra-P ; navzdol, se je zaustavi l »gostem gozdu. B i l je sam, fajti tudi z Ambrožičem sta * e med u m i k o m razšla. Dob­i j e videl na cesto. Štel je Nemce, ki so se vračali na Jesenice. B i l o j i h je 67. Z grozo j e opazi l , da eden iz­med Nemcev nosi nahrbtn ik . ™ tem j e s lu t i l , da so strel i nesomu prek in i l i življenje.

ni vedel, čez po l ure g J e , ^ P e t v rn i l v bližino K o . P e k o v e hiše. N a snegu on-

Potoka je zagledal otro-g •' * i so stal i ok rog t rup la . , N o v s k o m sta ponoči po-k o P • • s e k r o t a r J a okrajnega

nuteja Sko ja za Jesenice. f j 1 0 Je to 21. novembra 1944. g « ; Ježku j e b i l o takrat 16

1 0 osem mesecev.

• Odličnjak in revolucionar

i y ^ U Ž i n a Z u P a n o v i h izhaja d e ^ r ° P e - Ježkov oče je 40 let 2g . v jeseniški železarni,

J Pa stanuje v svoj i hiši v ^ m e ž a k l j i . n i a ? 9 k j e b i d vseskozi odlič. in 5t

v š o l i - B i l je ponos šoli

C i w n i h o t e I v e č u č i t L

"tal - J e t u j c a - k i J ' e tep" j u . n a s o zemljo, našo svobo-klir 1^- C a & t ' Očeta so večkrat koč V m e š č a n s k o šolo. Ne.

= mu j e učiteljica dejala,

P o s l - r ^ ' d a n e b o d o s i n a

Jež l V b e g u n i s ' k e zapore. ^ . e k Je do sedaj neznano šolo V s t a p ^ v novo šolo, v

revolucionarjev. Sp loh zal ° v l j e n o ' k d a J J e n a v e -Oče ^ s t i k e s part i zani .

Z v e č e r n T e d u j e ' d a J e s i n

vrača T h a - i a l ™ se zjutraj ian,,t • d o m o v . Ntikega dne ^ a r j a 1944. leta so par l i -

ročiij k a h n a o k n o l n s p o " n j i m - ' n a ' J gre Ježek takoj z da p' r i m a J o obvesti lo, a r e t i r a l - b 0 d 0 z i u t r a J N e m c i

fant ' 1 W e t n i jeseniški svn; i C V b u d * Z ) m i zapust i l

S a i t T ; 0 č e s e j e s k r I v a j

v i, ;« .*, z n J l r n na Pol janah

S J a n k a Kn^a-leta 0

U . J C u m r l a m a m a 1 9 4 3 -pe],-' ,. c e t - a so aret i ra l i i n od-letaI i / , t a b o r i š č e maja 1944. Metk • n a Ježkova sestra ceni n i f P r e d a r e t a c i j o N e m . mače i v g r i i l a s k Q 2 i okno do­je p r t i r v C e P r a v otrok, se ski * l j u c ' l a par t i zanski voj­nu „ " V o J n o je oče k u p i l si-

Msalm stro j . K o ie b i l

Pred u

Ježek imenovan za sekretar­

je ^ r a J n e g a komite ja Sko ja ,

^'sati r l o č e t u - d a m o r a

mu , n tV e a k o Poročil i n naj

mu Ž , .° Ponese stro j . Oče P 0 j v , J e Prinesel na Poljane. salni « V l S m r l i p a i e n a p ; " s t r a w I r o - l Pisala poročila se-Jeika • N a G o t o v o željo di n ' v n i . s o Prekopal i . Oče tu . Maik2h ' d a b i s e l o zgodilo * grobu o h a e i e - u N a i P J Č i V a

ideje Po toku, njegove tok 5 , ^ n a J vedno kot po-dir>o r, r i j o m e d n a § o mla­j i os'n ° p a m c d P 'onir-&a J Y " e š o l e J o ž o t a Z u p a -

J e ž>ka. na Koroški Be l i . J . V i d i c

_yr fif!iiniif;riitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEizii!iiiiiiiizi!iiiiiiiifiiiriiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit

1 N a d 2 m i l i j o n a

p o k l i c n i h

I k i l o m e t r o v

I Miro Kanalec in mercedes j KR164-23

mnmiiKnmw!!!tHHimmmfim!uw^

S t a l je pred l ep im, mo­dern im avtobusom i n nas opazoval. Njegov obraz n i razodeval ničesar — ne vzne­mir jenost i , zanimanja, sreče, u p a n j a . . . Največ, ka r b i l ahko razbral , ko sem gledal Obraz z rahlo os i ve l im i lasmi , j e b i l o : zavzetost z a pokl ic . P a tudi to j e b i l morda le občutek zaradi urejene šo­ferske obleke.

B i l o je to pred dobr im me­secem. Takrat smo z našimi izžrebanimi naročniki sta l i pred stavbo občinske skupšči­ne v K r a n j u i n se pr ip rav l j a l i na izlet v neznano.

M e d vožnjo prot i Štajerski sem se potem i z zadnjega de la avtobusa podjetja C r e i -na p r emakn i l bliže k vo lanu. Pok l i c je pokl ic . On šofer, jaz novinar. N i sem hotel b i t i vs i l j i v , pa vendar se med vožnjo na j ina pok l i ca nista mogla dopolnjevati . Zvede l sem le nekaj skop ih podatkov o njegovi šoferski kar i e r i i n seveda njegovo ime.

Dovolite, da vam ga pred­stav im. M i r o Kanalec , rojen 1923, poročen, stanuje v K r a ­nju i n je pok l i cn i šofer.

Toda t u se začne že d rug i del najinega pogovora. Pred dnev i sva se srečala v gara­

žah podjetja Cre ina . B i l je prost.

Ob hudomušnih pogledih i n pr i j e tn ih zbadl j i vkah svoj ih pok l i cn ih kolegov je pogovor tokrat laže stekel .

K o je b i l star štirinajst let, se je kot vajenec začel učiti za šoferja. V o z i l je različne avtomobile, vendar takrat še n i b i l šofer. To je postal 1941. leta. P r i sedanjem podjetju Cre ina pa njegovo ime prvič zasledimo 1953. leta.

»Tovariš Kanalec , težko sem vas našel. Vedno ste b i l i na vožnji. N a ka te r i progi pa pravzaprav vozite?«

»Največ na i zrednih — t u ­rističnih progah. L e poz imi je moja redna proga že deset let Ljubljana—Bled—Bohinj.«

»In kje vse ste že voz i l i izletnike?«

»Seznam je dolg. Omen im naj le Jugoslavi jo, Avstr i jo , Ital i jo, Franci jo , Švico, N e m ­čijo, Madžarsko. V e m , ka j hočete, vprašati. No p r ih ran i l vam bom vprašanje. Vsako leto namreč prevoz im okrog 100 tisoč kilometrov.«

»Koliko k i lometrov pa ste potem že prevozili?«

»Prav gotovo j i h več kot dva milijona.«

Do sedaj še nI ime l k a r a m ­bola. B i l o je sicer nekaj manj­ših prask (na avtobusu), vendar p r i sodn iku za prekr­

ške oz i roma na sodišču še ni ime l opravka. Dob i l pa je že vrsto nagrad, pohva l i n pr i znan j ; med d rug im dve u r i , radio-tranzistor i td .

Ze lo j e zadovoljen s tem pokl icem i n do sedaj m u še ni b i l o žal, da se je zanj od ­ločil. R a d voz i sfkupine — po­sebno vesele. In zadovoljen je, če so tud i on i zadovol jni .

»Ze zadnjič n a iz letu sem vas vprašal, kako ste zadovo­l j n i z Glasovo skupino . Niste m i odgovor i l i . K a j pa menite danes?«

»Bil sem presenečen nad takšno organizacijo, obdarit­v i jo i z le tnikov, nad razpolo­ženjem. Ce verjamete a l i ne, takšne skupine še nisem vo­z i l i n m i s l im , da organizatorj i tega iz leta zaslužijo vso po­hvalo.«

Zvedel i smo, da je na mejnem prehodu v Ratečah še vedno precej živo. Posebno ob sobotah je tod precej prometa. — Foto : F. Perdan

K o sem ga spraševal po njegovih vesel ih i n žalostnih dogodkih na vožnji n i ve l iko govori l . P red dnev i pa m i je povedal, da se m u je l a n i na Dunaju pokvarid avtobus. K o je našel strokovnjaka, da b i ga poprav i l , je ta hote l 1000 šilingov garancije v n a ­prej . N i ime l to l iko denarja i n zato se je sam l o t i l popra ­v i la . In ko ga je poprav i l , se je ta ist i možak omehčal. Po­nud i l m u je t r i tiseč šilingov na mesec, če b i ostal na D u ­naju i n poprav l ja l avtomo­bi le .

»Odklonil sem. Šofer sem i n šofer bom ostal, dok ler bom zmogel. Razen tega pa tuj ina včasih reže precej manjši kos kruha , kot smo ga navajeni doma. Neka te r i morda tega sicer ne verjame­jo, pa vendar je res.

P a še to. Poznam šoferje, k i b i s i la radi vo z i l i v tuj ino, vendar nimajo p r i l i ke . Ja z j i m to želim. Med drug im t u ­d i zalo, da bi v ide l i , kako je v tu j ih mestih in da bi spo­zna l i , d a so med p r i j e tn im i v t i s i tud i nepri jetni .

Sicer pa ko že govoriva o tem, rad b i , da zapišete, da pozdravl jam vse pokl icne ko­lege, k i me poznajo.«

Tovariš Kanalec , obljubo, kot v idite, sem izpo ln i l . V a m drag i bra lc i , k i se vozite z avtobusom, pa še tole. Ce boste morda kdaj srečali a l i pa celo sed l i v l ep i n mode­ren mercedes z registrsko tabl ico K R 164 - 23, potem se spomnite, da j e šofer tega avtobusa prevoz i l že prek 2 mi l i j ona ki lometrov brez ne­sreče.

P a srečno vožnjo! A . Z a l a r

Razstava Petra Jovanoviča v galeriji Mestne hiše v Kranju

Dleto in k l ad i vo sta njegovo orodje Kipar-samouk Peter Jovano.

vič se je širšemu krogu lju­biteljev likovne umetnosti pr­vič predstavil pred dobrima dvema letoma v galeriji na loškem gradu. Njegove lese­ne plastike so že takrat med kritiki vzbudile veliko zani­manje. Potem je mojster dle­ta iz žetine v Poljanski doli­ni doživel nagel vzpon, šte­vilne uspele razstave širom po naši ožji domovini so ved­no privabljale mnogo ljudi. Krono vsega pa pomeni le­tošnje sodelovanje na For­mi vivi v Kostanjevici, kjer je bil kipar v središču pozor­nosti.

Ni slučaj, da prav Jovano-vič žanje toliko priznanj. Njegova dela so našemu člo­veku blizu — ne le zaradi na­čina obdelane snovi, zaradi realističnega lotevanja lika, ampak tudi zaradi izbora mo tivov. Ciklus njegovih plastik, razstavljen v Mestni hiši, po­nese obiskovalca v domače kmečko okolje, med nizke slamnate strehe, skednje in hleve, med ljudi, kj jim tež­ko delo na polju in v gozdu ni tuje. Jovanovič se torej loteva snovi, ki je našim umetnikom vse bolj tuja. Pri­kazuje izginjajočo kmečko idiliko, predstavi nam življe­nje prebivalcev gorskih va­sic, prikaže jih pri delu, ob igra, zabavi, pomenku . . .. Njegova pripoved je živa, re­alistična, a kljub temu z rah­lim nadihom romantike. Upo­dablja tisto, kar žal izginja, kar se umika prodirajoči teh­niki. Umetnik je prepričljiv, saj se loteva likov, ki ga ob­dajajo. Še vedno namreč živi in ustvarja v rodni vasi pod Blegošem.

Nova značilnost Jovanovi-cevih del pa so prizori iz

otroškega življenja. To ne pomeni, da z njimi odstopa od poprej omenjenega vaške, ga okolja, saj prikazuje kmečko mladež. Zlasti veliko tovrstnih motivov srečujemo na njegovih risbah. Kaže, da se umetnik resno spoprijema tudi s tem načinom likovne­ga izražanja. Vendar pa je s svinčnikom v roki mnogo manj prepričljiv. Njegovo po. glavitno »orožje« sta dleto in

kladivo. Z njima zna biti ne­navaden, z njima zna mrtvo leseno klado spremeniti v ži­vahno in razgibano umetnino. Razlog, zakaj se zateka k otroškim likom, pa je verjet­no v živahnosti mladeniških nagibov, v življenju, ki ga iz­žarevajo njihove igre. Leto pa vnaša še več svežine med Jovanovičeva dela, zdravo ve­selje, katerega privlačnost osvaja vsakogar. I. G.

P r e d nastopom narodno zabavn ih ansamblov

V K r a n j u bo v nedeljo, 3. novembra , ob 9. u r i dopoldan v Prešernovem gledališču na­stop narodno zabavnih an­samblov. Nas top i l i bodo: kvintet Goren jc i , ansambel M i h e Dolžana, vokalno- instru-menta ln i ansambel K u m e r , pevka I vanka Krašovec, vo­ka ln i kv intet i z Setmiča in Mihelčič Si lvester, k i se nam bo predstav i l z igranjem na e lektronsko harmoniiko.

Nastop bo nadvse pester in ga bo snemal tud i Rad io L jub l jana , za svojo oddajo Koncer t iz naših krajev. Pr i ­reditev sama pa bo imela na­slov K R A N J V A B I B E L O K R A J I N O . K l j u b dopoldanski p r i r ed i t v i upamo, da bodo l jub i te l j i narodno zabavnih melodi j napo ln i l i dvorano.

Rezervaci ja in predprodaja vstopnic je v Prešernovem gledališču. ar-

Delavska univerza Jesenice razširila delo na teren

D U Jesenice j e v letošnji sezoni razširila svoje delo t u ­d i n a teren. Odločila se je organiz i ra t i v Gorn jesavsk i do l in i k a r sedem tečajev. V m inu l em tednu so že pričeli t r i j e j e z i kovn i tečaji, i n to tečaj nemškega i n tečaj i ta-lijansikega j e z ika v K r a n j s k i gori ter tečaj nemškega j ez i ­k a v Ratečah. Organ i z i ra l i pa bodo še štiri krojno-šiviljske tečaje, k i se bodo začeli v pr ihodnje i n bo tako delovalo v Gorn jesavsk i do l in i k a r se­

dem tečajev. To je vsekakor boljše za tečajnike, ker se j i m n i potrebno vozit i na J e ­senice. Z a preusmeri tev de­javnost i n a teren gre jeseni­ški de l avsk i un ive rz i vse p r i ­znanje. Pr iznanje za zaslu­žijo tud i številni preb iva lc i Gornjesavske doline, k i so se vp isa l i v tečaje. P rav gotovo se zavedajo, da bo lastno izo­braževanje kor i s t i l o n j im i n tudi razvo ju tur i zma v Go r ­njesavski do l in i .

P. U.

V ponedeljek so na Loškem gradu jubilejnim obiskovalcem muzeja —19.999., 20.000. in 20.001. — podelili nagrade. Nagrajenci so Viktor Kolar, avtoklepar iz Dravelj, Djordje čorič iz Mo-starja in Nino Dekleva iz Ljubljane. Poleg predstavnikov podjetja Kroj iz škofje Loke ter Koteks-Tobusa In Name iz Ljubljane se je slovesnosti udeležil tudi predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina. Navzoče je pozdravil direktor Loškega muzeja Andre j Pavlovec

Nižja glasbena šola v Ra­dov l j i c i nam je p isa la , d a se je v članek Glasbena šola v Radov l j i c i , k i smo ga objavi­l i v soboto, 26. ok tobra , p r i ­k rad l o nekaj netočnosti, i n sicer:

1. M e d naštevanjem oddel­kov j e izpadel k l a v i r sk i od­delek.

2. Kon t r o lne izpite oprav­

l jajo le učenci, k i med šol­s k i m letom iz kateregakoli v z roka n iso predelal i u c

vn < ?

snovi in ne morejo v visJ1

razred. 3. šolnina je za glasbila

različna (od 10 do 30 N dm mesečno), prav tako t u ^ sposo jn ina (od 24 do 48 N d in letno) .

Uredništvo

m KREDITNA BANKA KRANJ

s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA,

TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE

dve ve l i k i n a g r a d n i žrebanji dne 14. 8.1968 in

14.2.1969

SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN

Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA Z N A M K E ŠKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1.1.1968 do 31.1.1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini

2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti

Vsakomesečno žrebanje od 1. j u n i j a 1968 da l je Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo

v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 7t ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.—

Žrebanje s tanovan j sk ih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti 5.100.— N din, ki se korir.tijo za nabavo gradbenega materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več.

Za večji red Na zadnji seji občinsike

skupščine Jesenice so od­borniki potrdili tržnd red in nov cenik pristojbin za uporabnike tržnega pro­stora.

Z jeseniško tržnico upravlja trgovsko podjet­je Zarja. Lani so stroški za vzdrževanje tržnice znašali 25.770 N din, do­hodkov pa je bilo za 11.901 N dinar manj. Tudi letošnji stroški za vzdrže. (vanje tržnice bodo pred-

na tržnici v idoma za prek rn i l i j 0 1 " s ta r ih dinar jev večji kot dohodk i .

Zato je delavski svet tr­govskega podjetja Zarja sk len i l zvišati pristojbino za uporabnike tržnice, da b i lahko pokr i va l i stroške za vzdrževanje tržnice.

Odborn ik i so sog las i j sprejeli nov tržni red >» nov cenik za pr isto jb i «•' A 1

uporabnike tržnega P r 0

štora. V -

mm Te dni DO svetu

MOSKVA, 26. oktobra — Sovjetska zveza je poslala na krožno pot okoli Zemlje dv e

vesoljski ladji, in sicer eno s pilotom, drugo pa brez po­sadke.

KAIRO, 26. ok tob ra — Iz­raelske in egiptovske čete so se spet obstreljevale, tokrat vzdolž vsega Sueškega preko . Pa. Ta spopad je ter ja l tudi nekaj žrtev na obeh straneh, medtem ko s ta b i l i v Por t Teufiku uničeni dve hiši.

BEOGRAD, 26. oktobra — Četrti kongres sindikatov Sr-b i Je je končal delo. Posamez­ni diskutanti so na kongresu obsodili prizadevanje zvezne administracije, da za vsako c * n o prikazuje samo tisto

s t a nje, ki je v prid njeni tr-• W » d a so Izdatki preveliki.

LONDON, 27. dk t ob ra — Londonski časopisi poudarja-1°, da je f rancoska pomoč Bi. ^ r i dramatično preobrn i la razvoj dogodkov v N iger i j i . Francoska »intervencija«, po­udarja b r i t ansk i t isk , ustvar­ja nevarnost, da se razširi mednarodno vmešavanje.

i WASHlNGTON, 27. oktob-r a — Po zadnjih podatkih ameriških institutov za pre­učevanje javnega mnenja re­publikanski kandidat Nixon v zadnjem delu predvolilne kampanje postopoma izgub­lja prednost pred demokrat­skim kandidatom Humphre.

Po t e h podatkih ima Nixon le se pet odstotkov Prednosti pred Humphrevem.

. R I M , 27. ok tobra — Ital i ­janski social ist i tud i po šest­dnevnem zasedanju svojega kongresa n i j S O mo%\\ n a j t i skupnih stališč in so se raz-• I še bolj razdvojeni kot so bili.

• Naši olimpijci so se vrnili

ANKARA, 28. oktobra — Med obiskom v Turčiji je de Gaulle ocenil francosko-tur-ske odnose kot zelo prijatelj­ske in je pozval Turčijo, naj s Francijo združi prizadeva­l a na poti k napredku.

MOSKVA, 29. ok tobra — •po* sovjetske vesoljske lad­je Sojuz 3 je p r eb i l i e štiri dneve v vesol ju. Njegov pro­dam je m e d d r u g i m obsegal Judi snemanje s televiz i jsko kamero, i n to snemanje so Neposredno prenašali na spre. jenuii center na zemlji-

PARIZ, 29. oktobra — Rus-»elovo mednarodno sodišče Je obsodilo SZ vojnega zloči-n a zaradi zasedbe češkoslova. *ke. Jean Paul Sartrc pa je "krati do nadaljnjega prepo­vedal uprizarjanje svojih d r a m v SZ in drugih drža-V a " , ki so sodelovale pri *8r*siji.

Djurdja Bjedov je bila po prihodu na letališče zelo zaposlena. Med drugim tudi z dajanjem avtogramov. — Foto: F. Perdan

Veselo in prisrčno snidenje — Miro Cerar spet skupaj z dru­žino. — Foto: F. Perdan

Člani pihalnega orkestra ljudske milice so Miru Cerarju na­mesto običajnega pozdrava zaigrali nekaj koračnic — Foto: F. Perdan

Blejčan Janez Brodnik, drugi v naši telovadni vrsti. — Foto: F. Perdan

Seržant Gage je poiskal svoja rožena očala, jih na­taknil in se zatopil v branje. Molče je bral, le na njegovem obrazu je Peter zapazil, kako ga pismo vedno bolj prikle­pa.

»Tale dobromisleči pa mar­sikaj ve, kot se zdi,« je konč­no dejal. Pravi prebrisane e mora biti. Zanimivo bi bilo zvedeti o njem kaj več, Mr. Rae. Al i mi dovolite, da si tole pismo izposodim do jutri, kaj?« Vprašanje je zvenelo na videz popolnoma malomarno, lahno tresoči se glas pa je jasno izdajal no­tranjo vznemirjenost.

Peter je trenutek okleval. »Prav, kar vzemite ga,« je dejal na to. »Ali boste na njem iskali prstne odtise?«

»Morda,« se je izognil Gage in trkal s prstom po pismu. »Takih pisem sprejemamo na kupe in doslej se nam je še vedno posrečilo najti pisca. Lažje ga je najti, kot bd si človek mislil, samo potruditi se je treba.« Vtaknil je pis­mo v svojo listnico. »No, bo­mo videli, Mr. Rae! Tudi jaz se zanimam za Marigolda. Kako je bilo, na primer, s Kominskvn takrat. Saj go­tovo tudi vi poznate zadevo?

In pa, ali ste kdaj slišali o Mr. Mortimerju Charku ali pa o revolverašu Mac Grat-tau? Gotovo niste in ven­dar . . . «

Peter ga je začudeno pogle­dal. »Kdo je Mac Grath?«

Gage se je nervozno prijel za uho. »Eden najslabših deč­kov, kar jih je.«

»Amerikanec?« »Ne, ne! Niso vsi gangsierji

iz Amerike. Mac Grath je utemeljil svoj sloves v Južni Afriki, čeprav je bil tu rojen — v Liverpoolu.«

»In kdo je Mortimer Chark?« Gagejeve modre oči so na­enkrat postale trde in mrzle, z obraza mu je izginila vsa" dobrodušnost in iz njegovih besen je zvenela mrka od­ločnost.

»Chark? To je najzahrbt-nejši in najnevarnejši zloči­nec, kar jih je zadnjih deset let živelo v Londonu, Rae. Mortimer Chark je možak, ki tiči za »Tolpo Sov.«

»Tolpo Sov«? je vprašal Pe­ter presenečeno. »In poznate Charka? Saj imate neprecen­ljivo dragocen adut v rokah, Gage. Primite ga in . . . «

Seržant Gage se je hrustil: »To bom tudi storil! Dajte mi samo mesec dni časa, pa bo Chark tičal v pasti!« Samo­

zavesten smehljaj je preletel njegov obraz. »Toda pozno je že in pri svoji naporni služ­bi bi moral že davno biti v postelji.« Počasi se je dvignil. »Ubogajte in pojdite tudi vi domov! Lahko noč, Mr. Rae!« Potem pa se je še enkrat okrenil in prek ramena dejal: »Pa nikar se zdaj ne spu­ščajte v fantastična razglab­ljanja in predvsem me, pro­sim, nikar ne omenjajte v svojem listu. Reklame nimam rad!« Pokimal mu je in se od­pravil proti izhodu.

Peter je z očmi sledil širo-kopleči postavi. Pri vratih se je Gage še enkrat obrnil in pomignil z glavo, takoj sta se dvignila izza bližnje mize dva možaka z bikovskim til­nikom in sledila Gageju. Skupaj so zapustili klub in Peter je ostal sam z zavestjo, da se je za Gagejevim čelom danes dogajalo precej več kot mu je hotel izdati.

Ko je tako premišljeval, je začutil, da se je nekdo rahlo dotaknil njegove rame in ko se je obrnil, mu je natakar zašepetal na uho: »Gospod Dargi vas prosi, da bi prišli v njegovo pisarno.«

Peter je presenečeno str­mel vanj. »Dargi? Prav. Hva­la!« Takoj je vstal in sledil možu, obenem pa se začuden

spraševal, kaj je pač napotilo Dargija, da se je posebno za­nimal za njegov obisk lokala.

3

Natakar ga je peljal po oz­kih stopnicah do ravnatelje­ve pisarne, tam je potrkal in javil: »Mr. Rae, Sir.«

Mr. Dargi, krepak mož, temne polti in črnih las ter strogega, skoro mrkega pode-da, se je dvignil izza pisalne mize in mu šel nasproti.

»Halo, Rae! Veseli me, da vas vidim!« Pokazal je na ši­rok, usnjen naslanjač poleg kamina. »Sedite in privoščite si požirek!«

Peter ga je gledal, ko je natakal pijačo. Sicer se je bil z Dargijem spoznal že prej in je tudi že mnogo slišal o njem, vkljub vsemu pa mu je bil ta mož tuj, da, v ne­čem se mu je zdel celo zago­neten. Tako na primer ni nih­če prav vedel odkod je prišel ali kdo so bili finančniki, ki so stali za njim in za »Me­glenim krogom«. Gordon Dar­gi se mu je usedel nasproti in ga pogledal s svojimi ostrimi, sivimi očmi, ki so bile v nekem značilnem na­sprotju z njegovo temno polt­jo in ki se je zdaj za hip v njih utrnila ironična iskra.

»Na vaše zdravje, Rae!« Dvignil je čašo do ust. »Ne­

koga ste iskali,« je d ^ "*J ravnodušno. »Ne, n * j . T J 5

tajite! Eden mojih U u t " je opazoval ves večer.«

Petrove oci so s« »Ali naj to pomeni, « vohunili za menoj?« J« šal prijazno. v DJ

Dargi je postavil mizo. »Ne s slabim nam* ^ Rae. Saj veste, kako 1 ^ stalnem prihajanju in & l r

janju gostov vseh ^ ^ ram poskušati jih v s * L j f l i ! liko nadzirati. Vi ne pogosto k nam in vase ^ ime mi je znano, ve _ bi rad prišel v Pazljivo je motril "^g moža. »Sicer pa danes ^ niste bili edini tujec v ^ lu. Obiskal nas je t « 0 1 j* z dvema svojih U°di ^ bro vem, da Gage ne_» lja časa zaradi maien-Koga pa je iskal?« «

Peter se je P°^EJfj smejal. »Zakaj P» ne vp kar njega samega?«

Dargi ga je naglo P J P ^ »Vaše vprašanje ni «P J no. To bi bil sicer W * ril, vendar vem, da «" a dal odgovora. Z * * » 1 vprašujem vas.« ^ je bil sicer vljuden, * 1 pa je iz njega zvenela krita razdraženost.

Iz zgodovine OD GROBEGA

IZKORIŠČANJA DO SEBLJARSKE ZADRUGE Krenika, k i j o hrand tehni-

in V — U 2 e j ž e l e z a r n e Jesenice W J O j e n a P i s a l Al fonz M i l -Jf*; Pravi , da so že pred ^ e s e t u n i let i pred K r i s t u .

Z ^ j e d 0 b ; H V n S n a d j i z a b i t e

so h i . a l l , K a m n ' g onc i in k i u z e l « Popolno izdelani .

Najbolj imeni tn i posestni-

spoda - 1 e o r i o i s o b i l i S°-? a d n - 1 p l a v ž e v i n fužin, žin T o s t a n k e plavžev in fu-ZadnS P « 1 1 1 " leta 1928. V zadJa s t o l e t J u Pa sta b i la srtv i^^Poda^a Plavža MI

narednje fuži n e b r a t a X o m a _ •gospodarj i spodnje fuži-

s p o K r 5 0 W l i G l t >bocn ik i . Go . faili 2 j l g e n j c e v i n J e š s o

* Johanovi ( žvanovi, Jurje-h i n č e t ? T 1 ' T e h a n t o v i , B o . Vseh j , b v e t i n o v i in drug i . C * ^ ' ^ e v je b i lo v

^ gorici 12.

v P H v n i J ^ n i g 0 r i c i s o b i l i z e l ° ki t e r ! n

v l r nemitni posest ni-

znano k / - K a p U s i - N l točno s t v o , n i , , s o p ' r e - 5 e l i P ! e m -jim k r o n i k a prav i , da

J C 2e cesar Jožef II. po-

železarstva v Kamni Gorici (4) de l i l t a naslov. T a naslov je prehaja l iz roda v rod ; naz iva l i so se K a p u s ple. meni t i P ichelste in. V vasi so razen velikega posestva ime l i pošto, dve trgov in i i n gostil­no.

V s i t i ve l jak i so vse žeb-l jarje i n druge delavce neus­mi l j eno izkoriščali. L judje takrat n iso zna l i ne p isa t i i n ne računati. Težko je danes op isat i vse mogoče ob l ike , k i so se j i h posluževali t i velja­k i , da b i čimbolj izkoriščali žebljarje. V s i t i delodajalc i so ime l i tud i svoje trgovine. Delavci in žebljarji so mora l i kupova t i vse življenjske po­trebščine p r i svojem deloda­ja l cu , k i je v t rgov in i p r o dajal tud i žgane pijače. Ra­zen teh dvanajst ih prodaja ln je b i l o v vasi tudi devet go­st i ln . Tako se je zaslužek žeb­l jar jev največkrat obračunal k a r z dob r inam i p r i is tem gospodarju; žebljar denarja mnogokrat sploh v idel n i , včasih pa je ime l celo še dolg, k i m u ga je gospodar oz. delodajalec p isa l že za naslednj i mesec. To je b i lo dvojno izkoriščanje žebljar. jev i n drug ih delavcev. Po­

dobne razmere so bi le tud i v K r o p i .

V s o to revščino i n i zkor i ­ščanje j e več let opazoval dr . Janez Evangel ist K r e k , k i je večkrat zahajal v K a m n o go. r i co i n K r o p o . M e d svo j imi ob i sk i je pr idobi l i dvanajst žebljar jev, da b i ustanov i l i žebljarsko zadrugo. V L jub­l jan i je v tem času že b i l a zadružna zveza. Za 16. novem­ber 1894 je b i l sk l i can v K r o . p i sestanek, k i se ga je ude­ležilo dvanajst »pogumnih« žebljar jev, i z K a m n e gorice in K r o p e in na katerem je govor i l d r . K r e k . Teh dva­najst pogumnih je z v e l i k im s t rahom pričakovalo, kaj j i m bo povedal dr . K r e k , ka j t i za­vedal i so se posledic, ke r so zapustila svoje delodajalce.

D r . K r e k j i m je na koncu sestanka ob l jub i l , da bo Za­družna zveza v L jub l j an i da­la kred i t za nakup vsega po­trebnega orod ja i n surov in , da bodo lahko zacel i takoj delat i . N a tem sestanku so namreč sk len i l i , da se ustva­r i p r v a ŽEBLJARSKA ZA­D R U G A za K r o p o i n K a m n o gorico i n da mora vsakdo, k i vanjo pr i s top i , plačati en

go ld inar ko t pr i s topno čla­nar ino , k i p a j o l ahko p la­čuje v ob rok ih . N a i s t em se­s tanku so i zvo l i l i t ud i uprav­n i odbor in sicer pet članov iz K r o p e i n štiri iz K a m n e gorice, razen tega p a t u d i na­čelnika i n podnačelnika za­druge. Za prvega načelnika je b i l izvol jen Va l en t in šo­lar iz Krope , za podnačelni­k a pa M a r k a A r h i z K a m n e gorice. T a odbor je s pomoč­jo zadružne zveze postav i l tud i prvega ravnatel ja i n p i ­sarja zadruge. Za prvega rav­natel ja je b i l imenovan F ranc Šolar i z K rope , ki je b i l zelo izobražen i n je ime l celo trgovsko šolo. Pod nje­gov im vodstvom je zadruga h i t ro napredovala. Po ustano­v i tv i zadruge je l jub l janska zadružna zveza takoj kup i l a spodnjo fužino, nekaj vigenj-cev i n ješ ter spodnj i m l i n , k i ga je preuredi la v pisar­ne.

2e ob ustanov i tv i je iz K r o p e pr i s top i l k zadrugi tu . d i p r v i delodajalec, ker so se včlanili v zadrugo vs i nje­govi delavci . Zadrug i je od­stop i l svoj vigenjc i n dve je­si s pogojem, da prevzame vse prevoze novoustanovljene zadruge. Le r edk i žebljarji

so pozneje še p r i s t op i l i v za­drugo, ke r so se preveč ba l i svo j ih delodajalcev, t i pa so j i m tud i nekaj doda l i k p la­či. Plačali so j i m pet kra j ­carjev več za 100 k g žebljev.

K e r je v K a m n i gor ic i v tem času zelo malo žebljar-jev pr is top i lo k zadrugi , so člani zadruge sk l i ca l i 1. ma ja 1904 protestno zborovanje v gost i lni Kapus , k i je b i la na­b i to po lna. O d zadružne zve­ze sta se zborovanja udele­žila dr . K r e k in dr . Basa j . Že p red zborovanjem je lov­sk i čuvaj ust re l i l vrano, na koncu pa so predlagal i , da naredi jo pohod skoz i vas. Lo v sk i čuvaj je predlagal , da vrano obesijo na dolgo pal i ­co, k i jo bo nosi l on na čelu pohoda. K d o r bo šel za vra­no, je za zadrugo, kdor ne, je pro t i njej. V sprevodu, k i je k r en i l skozi vas, je šlo za vrano dve tret j in i kamnogor i -ških žebljarjev, k i so takoj vsi p r i s top i l i v zadrugo. Os­tale pa so n j ihov i de lodaja lc i pregovor i l i , ker so v večini tud i stanoval i p r i n j i h in če bi se odločili za zadrugo, b i b i l i takoj brez stanovanja.

Jože Vari (Naprej prihodnjič)

R a k n a p l j u č i h Vsak dan umre za pljučnim rakom okoli 150 Ameri­

čanov. Tako kažejo najnovejši statistični podatki, ki so Jih objavili ob koncu nacionalne konference za preuče­vanje rakastih obolenj v Denverju. Leta 1965 je umrlo za pljučnim rakom 42 Američanov na 100.000 moških prebivalcev, leta 1920 pa le 14. Za pljučnim rakom umira petkrat več moških kot žensk, vendar pa se številka umrljivosti žensk za pljučnim rakom hitro približuje številu moških.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •a • • • • • • • • • •

p Raz log i za ločitev ji K

Herber t Weiner, star 75 let, i z Los Angelesa je H H zahteval ločitev od svoje žene, ker m u n i k o l i n i » •j da la denarja n i t i za čašo p iva . Letos b i mora l a S! »5 zakonca praznovat i z lato poroko .

Dav id B r o w n iz Oak landa pa se je ločil o d j * žene, ker n i mogel več prenašati mačk. Njegova 55

: : žena je namreč red i la ka r 50 mačk. Sodn ik je li 11 razvezal zakon zaradi »duševnega« trpinčenja. •• ss 55 55 *- •• BHItlf f l l l l l l l l l l t l l l l l l l l l tSlI l l ini l f l l l l l lPI l f l l lSIII IElinif l l l l lNSIlI l l l l ' ! ! • IIIV j l lK I I I I I I I I I I IB l im l l l l l l t lO l l l l l lB l l ad l l l l l l l l a l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l

P o r o k a po b u r m a n s k o

K a j pomaga, če je dekle lepo in pametno i n je fantu všeč, ko pa zvezde nasprotuje jo sk len i tv i zakona. V Eur-m i je namreč treba pred skleni tv i jo zakona vprašati za mnenje tud i zvezde. Če astrologi prav i jo ženinu, da nevesta n i zanj , potem n i pomoči. Po i ska t i m o r a drugo dekle, k i bo po vo l j i zvezdam.

Zakone sklepajo v B u r m i vedno pred deževnim ob­dob jem a l i pa po njem. Ženin mora dob i t i vse potreb­ne dokumente za poroko , sicer ne dob i bonov za teks t i l , pohištvo in druge gospodinjske potrebščine.

K o ženin in nevesta pot isneta svoj i r o k i povezani s t r a k o m v dišečo vodo, postaneta mož i n žena. šele tedaj l ahko ostaneta mladoporočenca za trenutek sama. Pred po roko to n i dovoljeno. Prav tako se m lada dva prvič v id i ta šele p r i za rok i , prej pa si lahko le ogledu­jeta fotograf i j i .

Križanka št, 57 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

13 14

15 16 17

18 19

20 21 22 23 22 23

24 25 26 28

29 30 31 32

33 34 35

36 37

Miha Klinar: Mesta, ceste

'•»•Ti?"«—

r a * c e s t j a

Nebratje smo si bili v ponižanju, Narod je kakor otrok: brez dolge«^ ^ ,

hovanja previdi bistro, občuti brž, tjs<>* ' • . Kdor daje ljubezen, mu je P o v r " f " jj**r*» b 0 D O v

Sovraštvo je tiščalo naš narod ob o i & S a ^ S n i I a do solnčnih višav. Tega evangelija 0 ^ nam ga je izmučen delavec ob svoji s

Njive, ki je imela take orače ---bije toča; in žetev bo obilna, ko P r , d ^ e p o d ^ i sta v k i

Oberst L a m m sprav i ta l ist z r . . pV. . ,znako , e j

berstI<54S**?<

°ri

VODORAVNO: 1. kraj na Gorenjskem, kjer je obmejni pre­hod med Avstrijo in našo državo, 9. oseba iz Jurčičevega ro­mana Deseti brat, 13. trebež, hosta, 14. žensko ime, 15. eden od Forsvtov, Irenin mož, 16. sleparji, hudobneži, 18. manjša vojaška enota, 19. slovenski pesnik in pisatelj, umrl 1923 (Jo­sip), 20. nekdanja kratica, ki je označevala oblastveni organ, 22. krilo rimske konjenice, 23. Hcrcegovec, 24. bolečina po eni strani glave, 27. števnik, 29. reka v Kolumbiji, ki se izliva v Karibsko morje, 30. dovršni pretekli čas, 33. glavno mesto Saudove Arabije, 34. drugi izvod, drugopis, 36. ime televizij­ske napovedovalke Lesjak, 37. prostor za kampiranje avto­mobilov.

NAVPIČNO: 1. kratica za Partizanski odredi Slovenije, 2. moško ime, 3. kraj ob Dravi s hidroelektrarno, 4. predpona, ki pomeni to, kar je v zvezi s kemijo, 5. kosilo, 6. divja mač­ka, 7. števnik, 8. važno sodobno pogonsko gorivo, 9. kurirji, 10. nauk o zobnih protezah, 11. simfonična orkestralna skladba Rimskega Korsakova, 12. glavno mesto severnoafriške države, 17. ploskovna mera, 19. poželenje, 20. del pohištva, 21. kemični element, 22. pozitivna elektroda, 25. žensko ime, 26. latinski veznik, 27. italijanski popotnik, prvi evropski raziskovalec vzhodne Azije (1254—1324), 28. tuje moško ime (naša pisava), 30. mestece v jugovzhodni Franciji, v okolici rudnika okra, 31. ameriško moško ime, 32. kratica Tekstilne tovarne Prebold, 35. zaporedni črki na koncu abecede.

n a katerem piše: Ivan Cankar z ozn^fhaid^l^ p r ^ T a človek, (tako pripoveduje ober£i

no v nekem predavanju terjal samost j ^ p ed i n i

Mi, kar nas je, mi vsi smo tc m»si. »J, da do

^ac , dal

a> ne po.

dosie,

V o J n o j a v -

sežemo jugoslovansko republiko. »Das war a m 12. a p r i l 1913,« V°-

^ n j ^ '

som prekl jast i oberst. . t e f l i »Was?« prebled i oberst Feising oo

to veleizdajstvo.

Njenim g ] a

i n m e n « i da je

J a , das Hoehverrat!« pritr juje <^%^ t\\ j ^ ' J ^ " 1 0 ^ p r a v t a i u m ^ f V ^ o v ^ , svoj enolični gla.s

besen na pol ic i jskega komisar ja, •>- ^ čal komisar ju še mnogo bolj izdajal* ^jp). 5 1 ""o ^

Pustimo Avstrijo v njenem lastne«1

v Italiji

za lu .

0 r M i z z n i

»uji. p 0sl a l\; t 2 S odnik

K a j takega? N e v e r j e t a o ^ P a ^ £ & t f * S ! & t * So. Seveda so ga. A se je - ^ v ^ j a l , da je te besede rab i l v drugačni s v 0 j ^ V . . , kaže oberst L a m m nov dokument, ^ ^ -f>^

lN5iS80va*-Uimm nov dokument, y r . s^. . - vnoga >. in nesmise ln im ^ n ^ ^ ^ ^ T n ' 3 hrvaškim, i n da je ^ ^ e ^ Q £ đ o h r a .

svojo ku l turo brez ^ * t V ^ v da

p ° ^ ^ r j i v n o v n ' po java i l i r i z m skega j e z ika s J U v*««.,,.., .... — ., n i svoj jez ik, svojo ku l turo brez * j 0 S i » mora l baviitl tud i z vprašanjem, ^ ^ " ^ n j a Jugoslovanov. s Cifl k J ^ 03Qa*ti

To pa sem storil na način, j j j o ^ v ^ ? U r e S n i f t " utopijo, glede katere teoretično ni ^ V ^ ^ i h b , •

In za ko l i ko časa so ga zaradi *ve>

v i l i za rešetke, b i rad zvedel obei>

kot

ed samo

teden dn i , zopet ne more verjet i . »Unglaublich!« M o r a l i b i zapreti sodnike.

»Gevviss!« se oberst L a m m str inja, čeprav s s tar im nepr izadet im glasom. Toda to se n i vse! L a h k o b i prebira la ure i n ure, ka r ima o tem človeku zapisanega i n shranjenega v tem dosieju. Oberst F r e i -s ing naj samo prebere, kaj je ta človek napisal o min i s t e r i a ln i ko­mis i j i , k i jo je v lada mora la ustanovit i na zahtevo čeških i n jugo­s lovansk ih poslancev, svoj zapis pa hotel objav i t i v nekem politič­nem tedniku, a ga je cenzor zap len i l . »Lesen S ie nur!«

Oberst Fre is ing seže po nemškem prevodu slovenskega besedila. Prejel sem povabilo od c. kr. deželne vlade, da naj se dne 14.

marca ob desetih dopoldne oglasim v »svrho zaslišanja pri ministe­rialni komisiji«. Povabilo ni povedalo, kdo je ta skrivnostna ko­misija in kaj hoče od mene. Slutil pa sem, da ima opraviti z nesre­čo tistih ljudi, ki so po nedolžnem trpeli, ter s težkimi grehi beričev, denuncijantov in ministrov. Zato sem šel tja natanko ob določeni uri.

Tam sem že ugledal učitelja, profesorja, publicista, umetnika — ugledal sem jih na hodniku, kjer so udano sloneli ob zidu, dihali vase zatohlo soparico (kajti za poslopje c. kr. vlade je premoga v obilici) ter čakali. Čakali četrt ure, še četrt, še tretjo četrt. Menj pa se je mahoma zazdelo, da so bivši obtoženci zdaj tožitelji in da bi sodniku ne bilo čisto prav, če bi moral čakati na obtoženca tri četrt ure, zato ker ta obtoženec še ni zajtrkoval. Tako sem vzel klobuk in suknjo ter sem odšel po svojih potih.

Da pa »ministerialna komisija« ne izgubi svojega deleža, povem v par besedah! Kako in kaj je bilo z menoj v tistih časih, ko je bil pes na cesti svoboden, človek v svoji kamrici pa ne.

Neko prismojeno babišče — doma je tam kje nad vrhniko — me je dne 9. avgusta 1914 ovadilo, da sem baje zinil prijazno besedo o Srbih. To besedo da sem bil zinil v čegavo lice? Dvema popotnima rokodelskima pomočnikoma, ki sta bila priromala po cesarski cesti iz Logatca. K d o r me pozna, dobro ve, da o politiki sploh najrajši govorim s popotnimi rokode lsk imi pomočniki. Ob tej ovadbi je bila ženska pač nedolžna; k r i vda pade edinole na tiste hudodelce, ki so po vsej s lovenski deželi razpošiljali navodila za vohunstvo in ovaduštvo.

Ze drug i dan po ovadbi so me na Vrhniki aretirali. Zandar je bil spodoben človek, nobene besede nimam zoper njega. Nekakšno dve uri sem ostal v zaporu, nato so me poklicali k sodniku. Ta sod­

nik je bil pameten mož. Po kratkem zasliševanju se je izrazil, da stvar ne more imet i hud ih posledic; poslal me je domov. In ta pa­metni mož se je zmot i l .

Dne 23. avgusta 1911 se prikažeta pri meni dva detektiva, dva čedna gospoda, ter me povabi la s seboj h gospodu nadkomisarju Skub l i i . Prekrasno jutro je b i lo ! Poletje brez primere!

Gospod nadkomisar doktor Skub l je pri jazen in evropejski mož. Zasliševal me je precej na kratko ter je nazadnje rekel, da stvar ni­kakor ne m?>rc imet i hud ih posledic. Tud i ta prijazni in evropejski mož se je b i l hudo zmot i l .

Se Ifltl dan sem se napoti l v spremstvu detektiva v Marianum,

kjer je takrat imelo svoje domovanje divizijsko sodišče. Tam me živ krst niti pogledal ni, temveč kar tako so me poslali na grad.

Kako je bilo tam, sporočim natanko in obširno pozneje, sloven­ski mladini v poduk. Vse trpljenje, ves srd, ves sramotni občutek ponižanja, vsa telesna muka in izmučenost — bodi vse, kjer je bilo! Tolažba edina in velika mi je bila na gradu, da sem preživel poldru-* gi mesec v tako sijajni družbi, kakor še nikoli v svojem življenju.

Dne 9. oktobra 1914 je bilo te krivice konec; madež je ostal, pa ne na meni.

še enkrat: Te vrstice sem napisal za »ministerialno komisijo« in komaj napol za svoje prijatelje. Za vas, prijatelji, bom pisal poz-« neje, bom pisal, kadar bo tisti čas, ki verujem vanj.

Ako si »ministerialna komisija« zares želi mojih pojasnjevanj^ naj si kupi to številko »Jugoslovana«. Stane dvajset vinarjev.

V Ljubljani, 14. marca 1918. »Nein, ne in ! So eine Frechhei t ubertr i f f t al le Frechheiten!« je

oberst Fre i s ing ves iz sebe nad tako nesramno predrznostjo. Rad b i vedel, k je je sedaj ta človek, k i n ima nobenega spoštovanja do ob­last i . K o na kartotečnem l is tu pogleda letnico rojstva, je prepričan da je ta človek v vo jsk i , saj ima komaj dvainštirideset let, torej je z a čase, ko so pod orožjem skoro vs i moški do šestdesetih let, še m lad . Njega mora izbezati i n ga prirtisniiti, kakor po vsem tem, kar zdaj ve o njem, brez dvoma zasluži. Zato b i rad vedel številko njegove enote, a m u oberst »Stangenholz« ne more ustreči.

Pred t remi let i , b i m u še lahko, prav i . Takrat je b i l ta človek še vojak. V Judenburgu je b i l , v 17. pehotnem po lku , najprej v 2. bo jn i kompa in j i , a potem zaradi telesne šibkosti premeščen v stražno kompani jo , prebira iz kartotečnega l ista oberst L a m m —Stangenho lz . T u d i njegove takratne pri jatel je ima v posebni kartoteki . Družil se je z nek im Peruzz i jem, k i je baje k ipar , i n nek im H inkom S m r e -karjem, s l ikar jem, k i je s svo j im i kar ika turami prav tako žaljiv k a ­kor tale Cankar s svo j im pisanjem. V nj ihovo druščino je treba šteti še nekega gefreiterja Arse l ina , k i j i m je dajal potuho. V prostem času so pop iva l i i n se norčevali iz vsega, toda že decembra pred tre­

m i let i je graška vojaška zdravstvena komis i j a prog las i la Cankar j a za nesposobnega.

»Hier ist der Befund.« »Befund?« seže oberst Fe is ing po zdravniškem spričevalu, k i so

ga oberstu L a m m u že pred let i poslal i iz Graza : »Hochstgradige Neu-rasthenic mi t dem Verdacht auf eine organisehe Nervenkrankheit,« bere, a zdravniškemu i zv idu ne more ver jet i : T a človek ne more b i t i nevrastenik!

T u d i oberst L a m m dvomi v Cankar jevo bolezen. »Er ist krank,« prav i . O tem ima prav te dn i zanesl j iva poročila.

Toda ne živčno i n duševno. Naj oberst Fre is ing prebere samo nekaj cenzurnih prepisov pisem. Ta človek se norčuje iz oblast i i n vse­ga. »Lesen sie nur das!« pomol i oberstu Fre i s ingu nemški prevod i n slovenski prepis nekega p isma.

S pet se je nabra lo ne­kaj d r obn ih novic (al i d robnos t i , kot b i rekel

T o m o Zupan ) , k i so v tej a l i o n i zvezi s pesn ikom, z nje­gov im življenjem a l i de lom. Najlažje j i h bo povedati , zdaj vse skupa j , pod s ta r im ime­n o m naših zapisov.

KITAJSKA PREPOVED

I znenadi la nas je vest, da so n a K i t a j skem prepovedal i b ra t i Pre­

šernove pesmi . Za zdaj je naš pesnik ed in i jugos lovanski književnik katerega dela, pre­vedena v kitajščino, so dale tamkajnšje ob last i n a indeks (spisek prepovedanih knj ig ) . Seveda pa nas ta vest z dal j­nega vzhoda ne sme preveč pr izadet i , saj so na K i t a j ­skem prepovedane dela veči. ne največjih svetovnih pesni­kov i n pisateljev. Vse kaže, da je to tudi ena od pr ido­bitev k i ta jske ku l turne revo­luci je . . .

Priložnost pa je sedaj ka r prava , povedat i o n i m našim bra lcem, k i tega še ne vedo, da so bi le Prešernove Poezi­je že dvakrat natisnjene v k i t a j skem prevodu: prvič 1956 kot i zbor enaindvajset ih pes­m i z obširnejšim uvodom v samosto jn i kn j i g i , k i obsega

60 s t ran i i n je b i l a nat isnjena v 10.000 i zvod ih ; drugič, b i l o je to 1. 1961, je b i l širši iz­bor Prešernovih pesmi natis­njen v k i t a j sk i rev i j i I — Wen ( inozemska l i t e ratura ) , devetem zvezku tega l e tn ika . Seveda je b i l v obeh p r i m e r i h Prešeren posnet po angleških prevod ih (Blackvveil , M a . thevvs) i n ne po k a k e m ru­skem, kar b i smel i v t i s t ih let ih, ko obe ve l ik i državi še n is ta b i h spr t i med seboj, upravičeno pričakovati.

LEVIČNIKOV NAGROBNIK

V zap isu o l jubeznivem Prešernovem pr i ja te l ju , pesniku-čbeličarju, dok­

to r ju Jerne ju Levičniku (glej Glas z dne 16. 10. t. 1.), sem potožil, da ob ob i sku v ko­roškem šmohorju, n isem i n n isem mogel naj t i njegovega nagrobnika . N i s em mogel verjeti , d a se to pr i jetno me ­stece ob zgornj i Žili, k i ga je Levičnik, kot šmohorski de­k a n da l po ve l ik i povodnj i 1. 1851, na novo poz idat i — le n i k a k o izkazalo hvaležnnega svo jemu dobro tn iku , k i m u je zvesto služil ce l ih 31 l e t . . .

O b r n i l sem se nato na se­danjega šmohorskega dekana gospoda Antona Zebedina, k i m i je nedavno sporočil, da je

Prlžnica v cerkvi v Blatogradu na Koroškem, s katere je 1.1834 govoril Anton Martin Slomšek svojo znamenito pridigo »O dolžnosti svoj male. ni jezik ljubiti.«

b i l njegov predn ik prvotno pokopan na starem pokopal i ­šču, k i pa so ga že pred desetletji opust ih . Vendar so ob tej priložnosti zbra l i Le-vičnikove zemske ostanke i n j i h prenesl i na novo pokopa­lišče na južni s t ran i meste­ca . Tamka j , ob ve l ikem križu, da leži Levičnikov nov i grob.

No , i n potem sem šel zno­v a na pot. Tokra t p a sem le našel Levičnikov nagrobnik. Ves je skr i t v zelenju bu jn ih c ipres; zato ga prvič n isem mogel opaz i t i . — N a obeli­s k u i z črnega marmor j a se z la t i napis : H i e r ruhen Hoch -vviirden H e r r Dr . B a r t h o l o mous Levi tschnigg, Dechant u . P farrer von Hermagor (Tu počiva velečastiti gospod dr. Jernej l^evičnik, dekan i n župnik šmohorski). Vk l esan i sta tud i l e tn ic i ro js tva i n s m r t i .

Tako je b i l a končno le pre­gnana naša bojazen, da b i Šmohorjani pozab i l i na svo­jega mecena.

C V E T J E IN LUČICE

P red le t i sena v o k v i r u teh zapisov postavl ja l K r a n j u za zgled Vara­

ždince. Povedal sem, k a k o zvesto neka p lemeni ta r oka polaga sveže cvetje na grob hrvaškega pesnika. Iz leta v leto, i z dneva v d a n . . . — Za našega Prešerna pa je tedaj veljalo, da se ga le n a pred­večer 8. februar ja spomn imo i n m u za si lo okras imo grob.

Zdaj pa l ahko sporočim bol j vedro vest: v zadn j ih tednih, ko me je pot vod i la m i m o Prešernovega gaja, sem več­kra t zagledal p r i pesnikovem grobu prižgane lučice i n šop­ke svežega cvetja. — Torej Prešeren le n i tako pozabl jen!

Pozabl jen p a n i tud i gro-beik pesnikove hčerke Erne-stine Jelovškove. T u d i t u pr i ­žigajo svečke drobne otroške ročice. T u d i tu so šopki sve­žih rož.

V s i prešerno! j u b i smo zdaj dolžni, da se zahval imo k r a n j s k i m l a d i n i i n n jen im učiteljem. — za toplo zvesto­bo do pesnikovega spomina .

Naše vztrajne apele p a so razen o t rok slišali le še k r a n j s k i miličniki: vestno pa­zi jo na red in m i r v Prešer­novem gaju. Večkrat sem že v idel k a k o patru l j i ra miličnik po gaju. Zato v zadnjem ča­su tud i k a k i h izgredov v tem, za vse Slovence svetem kra ­j u , res n i več.

T a k o : l e otroc i i n miličniki so slišali naše apele, naše prošnjo i n predloge!

K a j pa drug i? Npr. , k r a n j ­ska komunala , k i b i kdaj že mora la postav i t i ob oba vho­d a v gaj znake o prepovedi vsakršne vožnje po stezah, namenjenih pešcem; popolno­m a g luh i za naše predloge so tud i vr tnar j i , k i j i m je zau ­pana sk rb za nasade v gaju.. — Prav ničesar tud i n i b i lo ukrcnjenega za zaščito dveh nagrobnikov s Prešernovimi verz i na šmartinskem poko­pališču. N a koga l e naj b i zaskrbl jen prešernoljub n a ­

s lov i l apel za rešitev i n ohra­ni tev obeh tako dragocenih plošč? N a župnijski urad, na oskrbni št vo pokopališča, na Zavod za spomeniško var­stvo?

Pereča je tud i z imska za ­ščita Prešernovega i n J e n ­kovega nagrobnika. Zob časa, k i vztra jno grize tud i kamen, nas nenehno opozarja n a potrebo po s t rokovni konzer-vac i j i obeh s tar ih spomeni ­kov.

DOLINARJEV PREŠEREN

N epr iprav l jeni smo v To­varišu z dne 1. ok tobra 1.1. stran 19, p rv i s t o l ­

pec, med drug im b ra l i v član­k u »Kipar Lojze Do l inar — vitez častne legije« tude te vrst ice :

» . . . T u d i na neposredno bližino m i s l im , saj stanujem t ik za Prešernovim gajem.«

» že ob p r i hodu v K r a n j sem opaz i l v gaju prazen pod­stavek. P a sem se odločil na­prav i t i doprsn i k i p našega vel ikega pesn ika . M o j a do l ­žnost je b i l a to, saj sva s Prešernom tako rekoč sose­da.«

»Za predlogo sem vzel Lan-gusovo s l iko . Prepričan sem, da je prav on od vseh s l ikar­jev Prešerna najbol je zadel : bdi sem p r i Prešernovih so­r o d n i k i h i n našel n a n j i h ob­raz ih enake karakteristične poteze!«

Tako n a m sporoča časnikar S lavko Sp l i ha l ' Dol inarjeve besede. Raje očitajmo časni­k a r j u netočnost zapisa pogo­vora, k a k o r d a b i m i s l i l i , da s lov i t i s lovenski k i pa r starej­še generacije ne ve, d a Lan-gus Prešerna sp loh n i k o l i n i s l i ka l , pač p a j e to k m a l u po pesnikov i s m r t i s to r i l nemški s l i ka r F. K . Goldenste in. In še ta je Prešerna nas l ika l le po spominu . . . (Or ig ina l te s l ike , k i vsekakor predstav l ja dragocen k u l t u r n o zgodovin­s k i spomeniik je sedaj v K r a ­n j u v las t i Prešernovega spo­minskega muzeja) . — T u d i tisto, d a j e k i pa r b i l »pri P r e ­šernovih so rodn ik ih i n našel na n j i h obraz ih enake karak­teristične poteze,« je m o r d a le časnikarjeva l i cenc ia poe-t i ca . K a j t i zadnj i Prešernov sorodnik , !ki je b i l po t rad i cL j i p esn iku v nekater ih pote­zah res podoben, je b i l pro­fesor Ivan, Svet ina; t a p a je u m r l že k m a l u po p r v i sve­tovn i vo jn i .

časnikar Sp l iha l svoj čla­nek takole nadal juje:

»Zdaj j e portre t France ta Prešerna gotov. S t o j i v Do l i -nar jevem atel je ju i n čaka, da bo odi it v b ron . In da se pre­seli t ja , k j e r počiva ve l ik i pesnik, k ipar jev dar pesni­k u . . . Skora j sto dvajset let po m r z l i z i m i , ko je v hiši F ranca Maver ja zadnjič vztre-petalo pesnikovo srce«

»Da bo gaj, kjer počivata pesnik Sorskega po l ja S imon Jenko i n dr . France Prešeren, lepši. D a bo spomin na ust­var ja lca K r s t a i n Sonetnega venca, še bol j živ. N a to mi ­s l i sosed Lojze Dolinar.«

M o r d a ne b i billo napak, zvedeti t u d i to, kaj mis l i j o

o t em s t rokovn jak i Zavoda za spomeniško varstvo, arhi t ek t i , prešern os lovci, pa tu­d i preprost i prešerno!jubi?

Nehote se n a m vsi l i misel, d a j e konzervaci ja nagrobni­k a bolj pereča. In da b i bilo prav , če b i K r a n j dobi l spo menik S i m o n a Jenka — ne pa Se enega Prešerna.

HIŠA PESNIKOVE SMRTI

V članke i n zapise, ki go vore o hiši v Kranju, v kater i j e 8. februarja

1849 pesnik u m r l , večkrat zai­dejo netočne trditve, kot n. pr. , d a j e b i l a ta l i sa od prej-šnjil l as tn ikov odkupljena.

Res je Ie to, d a j e bila v obdob ju po 1. 1948 — najprej v postopku z a nacionalizaci­jo , nato p a v postopku za razlast i tev — obema solastni­k o m a odvzeta lastninska pra­v ica, hiša sama p a je bila prenesena v lastništvo sploš­nega l judskega premoženja.

Zadn ja zasebna lastnika hi­še M a r i j a K o k l i n njen sin M i l a n K o k l torej nista preje­l a nobene kupn ine , ker v res­n i c i hiša n i b i l a odkupljena, pač p a prevzeta brez odškod­n ine v j avno lastništvo. Po slej bomo bol j točni in n f l

bomo več p i sa l i o odkupu hi­še pesnikove smr t i . To pojas­n ju jemo n a željo prejŠnjin las tn ikov hiše.

N E K A J DROBIŽA

V štebnju p r i Globasnici n a Koroškem sem dne 19. ok tobra t. 1. dokon­

čno ugotovi l , d a res gre z 3

Muhovčev Štebenj, o katerem je po L e n k i Prešernovi poro­čal Tomo Zupan . Župnijske knj ige s svoj i vp is i , so sedaj pr ipomogle k identifikacij 1

iskanega štebnja (k i j ih j e

n a Koroškem cela vrsta). . P r e d časom sem se v zap1"

s ih o g robu Josip ine T u ^ £ grajske v štajerskem Gradca spraševal, l e k d o tako vestno s k r b i za grob i n nagrobni*-P r ed dnevi p a me je o b l s i ? Jos ip in in prapranečak, k i • v i zdaj v M a r i b o r u i n V&T da l : d a obstoja med Avstrijo i n Jugos lav i jo dogovor o r e^ pročnosti: za nagrobnik •** venske pesnice v Gradcu m r a sk rbe t i Avs t r i j a , za ma zolej z grobom nemškega P 6 * n i k a Anastaz i ja Gruna Leskovcu nad Krškim v* naj b i skrbe la Jugoslav« K e r p a stanje G r u n ° ' S mavzole ja osebno dobro PP n a m , se b o j i m da m i VW sporočene recipročnosti ^ smo prav tanikovestni. £ e * ustrezni odgovor zares ops j a — tedaj moramo bolj P " steno ravnat i . ., -JI

V prešern ovski razvid zdaj prišli dve novi ^ V , - ^ grobna plošča slavistu u r

n u J a r n i k u v Blatogradn . Koroškem, pesnikovemu P jate l ju i n gostitel ju s ^ ^ . d i 1. 1832; druga s l ika p a p ^ % stavl ja pogled na P i " 1 2 " 1 ^ župni ce rkv i v Blatogr* (Moosburg ) , s katere je ^ binkoštni ponedeljek h ^ govor i l An ton Mar t in J šek svojo klasično P r i r l r ^ ; ) »dolžnosti svoj materni J ljubiti.« m L

Črtomir Zore«

Vsako leto v tržiški občini naraščajo

p o t r e b e p o p o d a l j

b i v a n j u u č e n c e v

s a n e m

v š o l i V zadnj ih številkah našega

Časnika smo v a m pr ikaza l i stanje šolskih prostorov v dveh tržiških osnovnih šolah — osnovne šole v K r i z a h i n osnovne šol e hero ja Bračiča v Tržiču. K a k o pa je z dru­gimi šolami, v kakšnih raz­merah delajo i n kaj predvi­devajo načrti za izboljšanje njihovega položaja?

Omrežje tržiških osnovnih šol obsega skupaj osem šol, °đ tega so t r i popolne osnov-

ne šole (v Križah, osnovna šola heroja Bračiča i n osnov­na šola heroja Grajzar ja ) . Po­leg teh treh p a je v tržiški občini tud i pet podružničnih šol. Te imajo skupaj deset oddelkov v devetih učilnicah, k i pa so vse zasedene v dveh izmenah. Zan imiva je tud i ugotovitev, da je enoizmenski pouk le n a eni šoli v tržiški občini i n sicer na posebni osnovni šoli. T a šola pa n ima nobenih dodatn ih prostorov

V nekaj stavkih So S 0 ^ A P R I M E E ) V O D A H — Preb iva lcem i n okoličanom

rfC Medvodah se je i zpo ln i la dolgoletna želja. Dob i l i so ob no urejeno cestno povezavo z Medvodami . Cesto so asfal-

do P°*toponia iz Medvod , tako da sega asfaltna prevleka vse » , m ^ e s škofjeloško občino. Cesta Medvode—Sora—škofja

. * l e za vse kraje na desnem bregu Sore velikega pomena, l ia e a m a cestna zveza, k i povezuje ta de l Gorenjske z L jub-

o in d rug imi k ra j i . Posebno polet i je na tej cesti ve l ik Če K ^ C t ' S a ^ s e h°diJo l judje kopat na Soro . Prav b i zato b i lo ,

e °i cesto as fa l t i ra l i tud i do škofje Loke . -an J E Z E R S K O — Prejšnjo soboto je b i l a v Češki koči pod

v t a v c e m manjša slovesnost ob spre jemu nov ih članov v j . e a ' p in i s t ov . Pred spre jemom so mora l i a lp in i s t i nared i t i r . e Pred posebno komis i jo , i n sicer iz tehnike plezanja in

i p lazov ih in reševanju iz gorah. V s i štirje kand idat i

P l a ^ 3 1 1 ' ' 3 ' z 2odov ine a lp in i zma, o plažo 3 t ° v t e r o drug ih nevarnost ih v gorah, v s i s m j e t a u u m a u so " e . t a r> Andrej Podbevšek, Tomaž Bešter in M i r a n Sesek V a j ^ z P ' t e dobro prestal i . Slovesnost i ob spre jemu je prisostvo-v se °!* ^ alpinistov, k i so kasneje oprav i l i še vrsto vzponov

V e r n i steni Gr in tavca i n Dolške škrbine, -an j j j j^ jpOVEJEK — V D o m u na Gove jku je v lep ih jesenskih L j u , Precej tur istov i n planincev iz vseh krajev Gorenjske i n

, . • J a n e - Precejšen obisk te postojanke je tud i zaradi avto-G o v ^ t ^ 6 c e s t e » k i je spel jana skora j do samega doma. O d

e J k a so lepi iz let i na Oso ln ik , Ka ta r ino , Polhograjske dolo-zelo6 ^ ^ r u g a m * Govejek je znan tud i po tem, da tu spomlad i

cvete bel i n rdeč blagajev vončin. s kem h ? A I N P E S A S T A D 0 B R 0 O B R O D I L I — N a Gorenj-Oo . ' * e s Pospravl janjem zadnje repe in pese. Repo sade po p e s o

n j s ' t e r n tja do Boh in ja , pa tud i v Gornjesavski do l in i . B e g

p . a . s a d c bolj v nižjih legah. N a nj ivah oko l i Žirovnice, leno \ ' n - ^ J U D n e g a sta letos pesa in repa dobro obrod i l i . Ze-] C g a j i

r e P n ' c o so sprav i l i v kozolce, repo i n peso pa v višjih Prideiu' k let i . V nižjih legah pa navadno spravl jajo ta dva

ueika v zasipnice. -B . B .

i n so vse t r i učilnice obenem tud i kab inet i za učila, šolsko pisarno, prostor za pogovore s starši, posebna osnovna šo­la n u n a svojega dvorišča oz i roma svoje telovadnice i n takšna kot je prav gotovo ne more zadost i t i r ea ln im potre­bam posebnega pouka .

Poleg ugotovitve, da nobe­na osnovna šola v tržiški ob­čini ne more organiz i rat i pouka samo v eni i zmeni , se­danja šolska mreža tud i n ima urejenega podaljšanega biva­nja učencev v šob. Takšno bivanje je uvedla le Grajzar-jeva šola za vozače, deloma pa tud i Bračičeva šola. Toda potrebe po uredi tv i podaljša­nega b ivan ja učencev so vsa­ko leto bol j pereče. Poda tk i o socialnem sestavu učencev v lanskem šolskem letu kaže­jo, da je b i lo iz družin de­lavcev 63,5 odstotka učencev, iz družin uslužbencev 17,3 od. stotka, iz kmečkih družin 7,9 odstotka, obr tn ikov 3,5 od­stotka, upokojencev 7,35 % i n iz svobodnih pokl icev 0,9 od­stotka. Precej v isok je tud i odstotek t i s t ih otrok, k i so vsaj del dneva brez neposred­nega nadzorstva staršev — 77,2 odstotka.

I n kaj l ahko iz tega skle­pamo? Učilnice, tako po ve­l ikos t i kot po številu, ne za­dostujejo za kval i tetno or­ganizacijo pouka — ne na kriški osnovni šoli, ne na osnovni šoli heroja Bračiča. Rešitev je v gradnj i nov ih šol i n poprav i lu sedanj ih. V to drugo kategori jo bodo prišle z last i podružnične šole v Le-šah, K o v o r j u , Pod l jube l ju , L o m u In v D o l i n i ter osnov­na šola heroja Bračiča, k jer naj b i poprav i l i i n ured i l i fa­sado, strešno kons t rukc i j o , centralno kur javo , hodnike , sanitar i je ter nabav i l i novo opremo. V . G .

Kru ed

b,°?° l r ž ^ k i občs bili novo in moderno šolo

a re ferendumu odločili za kra jevni samoprispevek, bodo šolarji i z Foto : F . Perdan

V E L I K A N M E D D E T E R G E N T I N A G R A J U J E

NOGE VEL IKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči predposteljniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Hermina črep, Paški Kozjak; Angela Ozvolčič, Žetale; Marija Krušič, Čermožiše; Marija Vodnik, Sp. Boč; Malka Prezelj, Kožice; Ivanka Petrovič, Podvinci; Anica Kolenc, Kavče; Anica Vranjek, Ložnica, Marija Freguš, Pod­vinci; Matilda Hladin, Podkraj; Janez Bedenik, Že­tale; Marija Možic, Zg. Selnica; Ana Čeh, Podvinci.

K O L E K C I J E I ZDELKOV T O V A R N E ZLATOROG prejmejo: Marija Nemec, Kočice; Ivan Kranjc, Maribor; Cilka Vivola, Žetale; Lojzka Drevenšek, Podvinci; Marija Štebih, Pacinje; Ljudmila Nedel-ko, Maribor; Hedvika Kolenc, Kavče. SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ G O R E N J E PS-603

pa je prejela EL IZABETA HORVAT, Murska Sobota, Alojza Kardoša 6. K u p o n sem res o d k r i l a jaz , toda »kriv« za to je mož! je v šah začela 24-letna na­grajenka. »In če ne b i najprej zav i l v bife blagovnice, menda ne b i zadel!« je nadal jeval nagra jenkin mož V l ado . »Prav k o sem v družbi doma­čih nogometašev srebal eks­presno, so m i drug i k u p c i u t r l i pot do zak lada v sk la ­

dovnic i zavitkov Oskar totala. Bo l j malo j i h je še b i l o n a po l i c i , ko sem j i h pobra l štiri a l i pet i n pohi te l domov.« »Dva a l i t r i zavitke totala sem i zprazn i la takoj po p r i hodu moža. Vendar sreča se m i je nasmehni la šele p r i nasled­njem pran ju . Nagradn i k u p o n se m i je skora jda i zmuzn i l v po lav tomatsk i p ra ln i s t ro j , k i pa bo v i sok i starost i na-k l jub mora l še služiti svo jemu namenu. V hiši namreč n i vodovoda i n superavtomat bo do preselitve v novo sta­novanje žal miroval.« Nagra jenka E l i zabeta bo torej dalje p ra la s tota lom — i n mož bo spotoma še večkrat zav i l v bife osrednje blagov­nice podjet ja Potrošnik n a najcenejšo ekspresno kavo v M u r s k i Sobot i .

VELIKAN MED DETERGENTI PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI . ZATO DOBRO •POGLEJ­T E V ZAV ITKE , MORDA J E PRAV V VAŠEM NA­GRADNI KUPON!

^ ; i i i i f i i i i i i i f i i i i i i i i i i i i i f i i i i i i i i i m m i m i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i E i i i i i 2 i ] i i i i i i i i i i i i i i i i i i i c i i f i » : i i i E i i i i i i i i i | n

Lojze Zupane

Okamene l a grof ica in sedem psov

B l i z u Kamni ' ka je med Stahov ico i n VeLiko p lani ­no v s ta r ih s ta r ih časih sta l grad na Ravnem hr i ­bu, v katerem je živela z lobna grof ica, k i je so­vražila vse l j ud i , najbol j pa berače. R a d a je imela samo svoj ih sedem psov, k i so se pod i l i po gra jsk ih sobanah i n za isto mizo , k jer j e j ed la grof ica in žrli s s rebrn ih krožnikov. Gro f i ca je pozab i la na sta­ro l judsko modrost , da se m o r a človek ravnat i po l judeh, ne pa l judje po človeku. Zato je svoje tla-čane zaničevala, četudi je dobiva la od n j ih desetino, da so bi le skr in j e v graj­ski kašči zmeraj polne ru ­mene pšenice i n da je b i l na n jeni m i z i vsak dan kolač. Pozabi la je, da b i brez orača i n kopača ne b i l o ne k r u h a ne kolača.

Gro f i ca je b i l a s icer le. pa ženska, a človeka ne spoznaš po koži, temveč po duši!

To je po i zkus i l tud i star berač k i je nekega jesen­skega dne po t rka l na graj­ske dver i i n p ros i l vbo-gajme. Gro f i ca je pograbi­la z mize kost , k i so j o b i l i njeni ps i že obra l i , i n j o med h u d o b n i m sme­h o m vrg la beraču, rekoč: » če s i lačen, oglodaj kost ! Če t i p a kost n i všeč, poj­d i na grajsko nj ivo, k jer zo r i t a repa i n korenje, ter se nažri!«

Berač je v zd ihn i l : »Repa in korenje — slabo življe­nje! Go l a kost, k i ste m i

j o vrg l i , p a še psom ne tekne! K r u h a m i dajte, grof ica! B o g u posojuje, kdo r revežu daruje! Poso­j i l o se vračila veseli!«

»Hahaha!« se je zasme-ja ia neusmi l jena grof ica, »Kdo, praviš, m i bo v rn i l ? Bog? No , ta m i bo v r n i l takrat , kadar m i bo vra­bec pr inese l proso.«

»Kdor se tu j i nesreči smej i , se k m a l u svoj i sol­zi!« je berač pokara l gro­fico.

Te besede pa so ošabni-co razjezile, da je požviž­gala psom, k i so vsi hkra­ti p lan i l i na berača in ga ogr i z l i , da je ubožec ko­maj še ma lo živ prišopal na skalo pod gradom. K r vave l je iz stoter ih ran , zato se je oz r l na grad, dv ign i l pest i ter prek le l grad, grof ico i n njenih se­dem popad l j i v ih psov: »Prekleta bod i grof ica! O, da b i okamenela še t i , ke r nosiš v p r s i h kamn i t o srce!«

G r a d u n i več. Razsu l se je, da n i osta l kamen na k a m n u . Pod R a v n i m hr i ­b o m p a še dandanes sto j i v i soka ska la , podobna člo­veški postav i , k i je obda­na s s edm im i n i z k i m i ska­l am i . L jud je pripoveduje, jo , da je ta ska la okame­nela grof ica, manjše skale pa njeni okamenela ps i .

K r a j , k jer leže te skale, se imenuje Pas ja peč, v njeni bližini pa je K r v a v a peč, ska la , s katere je k r . vaveči berač prek le l grofi­co i n n jen ih sedem psov.

LSirililS:;:iifil5ItlllflIIlIliIllIl.tIIIIIIIIIlllll9!IlllIIl]llIIIIIIEIIIlI!iIIlIIIfieiIE3II311=IIIIl!tlilill9illlllVnit

Knj ige in jaz Vsatk človek si po napor­

nem delu želi ma lo razvedri­la . Res je, da je razvedr i lo na prostem lepo i n zdravo. Toda to meni še ne zadostu­je.

K o se že enkrat naveličam učenja in tekanja na pro­stem, se l o t im še kake zani­mive knjige. M i s l i m , da je branje kn j i g neobhodno po­trebno, ne samo zarad i raz­vedr i la , ampak tud i zato, ker se iz kn j i g mnogo naučimo. Težava je le v tem, da ni­m a m na razpolago take, kot bi s i j o želela, saj vsaka kn j i .

ga n i za vsakogar. Z las t i za­nimive knj ige se m i zdi jo take, k i so pisane precej na­peto.

V današnji dob i s i skoraj ne morem zamis l i t i življenja brez kn j i g . Onemogočena b i b i la vsaka šola in učenje. K e r pa je na trgu vedno več knj ig , upam, da s i b o m tudi sama nabav i la vsaj nekaj naj­lepših. Zato b o m še naprej pr idno preb i ra la knjiige.

Zdenka Koželj, 8. a raz­red osnovne šole Mat i ja Val javcc , Preddvor

Nesrečna vožnja s ko lesom

Pred tednom d n i sem se pe l ja l s ko lesom p r o t i Škofji L o k i . Voz i l sem zelo h i t ro . V Spodnjem B i t n j u sem za­gledal av to , *k i je drve l p ro t i men i . Srečala sva se na ov in­ku. Med t em pa je za menoj pr ipe l ja l tovorni avto. Ozr l sem se i n se i:>: rušil. Zape­

l ja l sem na kamen in vrglo me je s kolesa čez k r m i l o poleg vr tne meje. Vozn ik pa je odpel ja l .

Od takrat vo z im bol j pre­vidno.

J a r u / Papier, 4. a razred, osn . Jo lo Luc i j « « S e l j ak K r a n j

Slovenska peč V i s o k o v gor i , od Krope napre j , stoj i s lovenska peč.

B i l a je zgrajena v 14. stoletju. To je ena najstarejših peči v E v r o p i .

K o smo vstopi l i , nam je tovarišica iz a razreda pre­bra la , kako je b i lo včasih tam. L judje so v bližnjih gorah kopa l i rudo. Le-to so potem stop i l i i n iz nje dob i l i kepo železa. Za vdihovanje z raka je b i l a lukn ja na koncu peči. Kepo železa, k i so j o dob i l i iz rude i n j o s top i l i v tej s lovenski peči, so potem v vigenjcih i zob l ikova l i v žeblje.

T a s lovenska peč je zgrajena iz kremenčevega peska, ker je mora la vzdržati ve l iko vročino. Peč je b i l a v isoka tri metre, zdaj pa i m a samo dva metra, ke r se je delno porušila. Na r ed i l i so j i streho, da b i j o zavaroval i pred snegom i n dežjem. Slovensko peč pr iha ja ogledovat vedno več turistov. Zanjo skrb i jo Ljubljančani.

M o j c a Bradeško, 4. b razred osnovna šola T ra ta

V A M V P O U K

V u l k a n i Vsi vemo, da je Zeml ja

okrog la . Sod i v skup ino de­vet ih planetov, k i krožijo ok­rog Sonca. Znanstven ik i s i še danes niso ed in i , kako je na­stala. Ugotov i l i so le, da pred mnog im i m i l i j on i let njena površina n i b i l a takšna kot je danes, ampak v tekočem žarečem stanju. Toda vrhnje p last i te razbeljene krojne so se sčasoma pričele ohla jat i , str jevati i n gubat i . Nasta la je zemel jska skor ja , gorovja, dol ine i n mor ja . P od n j i m i pa še vedno vre, notranjost Zemlje je še vedno takšna kot nekdaj . K a k o p l i tke so trde površinske p last i Zemlje, si bomo najbolje pred stavi j a-l i ob j abo lku ; njegoga lup ina ni — zlast i v p r ime ru z ve­l ikost jo — prav nič tanjša od zemlj ine skorje, k i oklepa žareče tekoče jedro. Včasih ta razbeljena masa (imenuje­mo jo magma) predre v rhn j i zemeljsi sloj i n bruhne na piano. Nastane vulkan;

Danes i m a m o na svetu pre­cej vuikanov. Ločimo j i h na delujoče, se prav i takšne, k i še delujejo, i n na ugasle. S ledn j i so b i l i ak t i vn i pred mnog im i let i , sedaj p a m i r u ­jejo.

M a g m i , k i iz vu lkana pr ivre na dan in se razl i je po oko­l i c i , p rav imo lava. V zgodovi-nd je prišlo že do ve l iko ne­nadn ih i zbruhov, k i so pov-

Jesen Sadje dozorelo je, poletje poslovilo se, vse postaja pusto ie, sneg zamedel je gore.

Sadje ie pobirajo, v gajbice ga dajejo, vse ie ialostno postaja, narava zdaj je v zimo pala.

Sneg pobelil je gore, vse je zasneženo ie, zimski zaspanci ie smrče, zdaj konec je jeseni.

B o r u t Zadražnik, 3. b r. osnovne šole S. Jenko , K r a n j

zročili prave katastrofe. Na j omen imo samo dve.

Nekdaj je ob vznožju Ve­zuva, še danes delujočega vu lkana v I ta l i j i , stalo cve­toče mestece Pompe j i . Tam­kaj so s i r i m s k i mogočneži sredi bu jn ih vrtov zgrad i l i razkošne vile i n kopališča. Pa je nekega dne zagrmelo, vrh na videz spečega vulka­na je eksp lod i ra l , ogromne količine lave so se razliile po do l in i i n zatrpale Pompeje. Mnogo let kasneje so arheo­logi ob i zkopavanj ih pod str . j eno maso našli okamenele l jud i , k i j i h je lava presene­t i l a na u l i c i , p r i de lu, v ko­paln ic i . . .

Druga, malce drugačna ka­tastrofa, bo v zgodovini ne­sreč ostala zapisana kot ena najbol j nenavadnih. Leta 1883 je namreč pričel b ruha t i vul­kan na indonez i jskem otočku K r a k a t a u . V zeml j i so se po­javi le ogromne razpoke, ka­m o r je vdr la voda. Ob stra­hotn i eksploz i j i , k i je dobe­sedno razk la la otoček im ga pomet i a s površine, so nasta­l i 40 metrov visciki valovi . Razburkano mor je je poto­p i l o mnogo ladi j daleč na­okrog in opustošilo bregove bližnjih otokov.

Danes so znanstvenik i iz­de la l i občutljive naprave, s ka t e r im i prisluškujejo premi­k o m v notran jos t i Zemlje. Tako že vnaprej opozarjajo na nevarnost in preprečujejo katastrofe.

V živi meji

B i l o je jeseni i n s kole­som sem se voz i l po Straži-šču. Nesreča se m i je zgodila na ozk i i n neprometni ul ic i . Povzročili sem jo sam. Zgo­d i l a se m i je zato, ker sem s ko lesom pr ipe l j a l v ovinek s prevel iko h i t rost jo i n padel.

K o sem pr ipe l j a l v ovinek, me je začelo zanašati. H i t ro sem zavr l , a b i lo je prepoz­no. 2e sem se znašel v živi mej i . Od tam pa me je odbilo na cesto. N i s e m mogel obdr­žati ravnotežja. Pr i le te l sem na cesto, od t am pa v jarek. Ko l o se n i poškodovalo, a men i je i z ko lena tekla k r i . Na t o sem se odpel ja l žalost­no domov.

Zdaj h o d i m v četrti razred in poznam predpise, ker se v šoli učimo o prometu.

F r a n c i Perdan, 4. a razred osnovne šole Luc i j an Sel jak, K r a n j

Boj mravel j z

gosenicami Na našem v r t u so se °a

zelenjavi po jav i la jajčeca ne­ke žuželke. Zvedel sem, da so to jajčeca kapusovega be­l ina . Vsak dan sem j i h opa­zoval . K m a l u so i z jajčec zlezle gosenice. B i l e so straš­no požrešne.

Tedaj se je začelo. Zagledal sem mrav l jo . Gosenica se J e

ravno mast i la . Mrav l j a j o J e

prev idno obhod i l a in zbež»* na mravljišče po pomoč.

Prišlo je krdelce mravelj-Gosenica je ime la že vel ke dlačice i n je niso mogle Wr ko j u smr t i t i . K o pa je dobi­la dovol j p ikov , se je smrtno ranjena zvrn i la z l ista na tla-T a m so jo že čakale prebri­sane mravl je i n jo dokončno usmrt i l e . Na to so jo odvlekle na mravljišče.

Tako se je zgodilo Še mno­gokrat, preden so z zelenja izgini le vse gosenice.

M i r k o Barber , 7. razred osnovne šo'ic Mat i ja l javcc, Preddvor

Va-

Pet afriš­k i h živali

V tretjem razredu os­novne šole je učiteljic1} pripovedovala o afriških živalih. Ob koncu ure se je hotela prepričati, koli­ko so si otroci zapomni

»Mihec, naš te j mi Pe! Hvali, ki so doma v Afri­ki!«

Mihec je pogledal v

strop, se popraskal Za

ušesom, potem pa strum­no odgovoril:

»Lev in štirje sloni.*

^ ^ i h je zares težko £ b r a t l - kakšno naj bo na .

nov 0 k r i l o . M o d a na­j h u j e še vedno k r i l a re-

v zvonec. S P e t se je g j a v i l o hlačno k r i l o , k i * a moda dolga desteletja ^ P o z n a l a . Letos je tud i r f ^ J k r i l z zal ikamimi snrSf 1 1 - G u b e 8 0 navadno tudv 8 O P A Z I M O P A J i h

£jl pa zadnj i s t ran i . N aJyečkrat j e k omb ina .

šport i J 1 b l u z e a l i

nega pulover ja zelo Tak e r n a z a n a š vsakdan.

* ° oblečene se dobro p u t i m o v službi, tako

b a t ™ 0 z a i z l e t < več-d a

P a • t u d i * zvečer, seve-in ^^pnieTOejšern k r o j u

Zraven k r i l a i n bluze sodijo športni čevlji, če pa so noge še mlade, lahko obujemo tud i dokolenke. Letos d i k t i r a moda h k r i ­l u i n b luz i tud i telovnik. Navadno je iz enakega blaga kot kr i l o , če pa je volnen, se m o r a v barv i u jemat i s k r i l o m in bluzo. Za k r i l o navadno izbere­m o trpežno i n kval i te tno blago, kot sta gabarden i n volnena f lanela. Letos pa b i morda k r i l o u k r o j i l i i z tv ida, ker pač tako na­rekuje moda. če mer imo čez boke manj kot sto, so zelo lepa tud i kar i ras ta k r i a . Z a mlade in vitke pa morda k r i l o iz pravega al i umetnega usnja .

D a se boste laže odloči­le za novo k r i l o , si oglej­te nekaj skic . P r v i mode l je p r imeren za mlada le­ta. K r i l o ima spredaj i n zadaj gubo, v kater i so prišiti gumbi . Če je blago gladko, lahko gubo in rob k r i l a še obšijete. H k r i l u nos imo usnjen pas i n do­kolenke.

Drug i mode l k r i l a je komb in i r an s temnejšim enobarvnim t rakom iz bla­ga a l i usnja . Žepi so skr i ­t i za usn jen im t r akom.

Zadn j i mode l j e iz k a r i . ranega volnenega blaga. Je rahlo zvončasto s spredaj za l ikano gubo. K ras i j o ga tri je gumbi .

Marta

••••*•••••«•••••«•••••••••••••••••••1

Za ljubitelje cvetja in zelenja

Nova knjiga Zavoda za napredek gospodinjstva

Pred k r a t k i m je Centra ln i zavod za napredek gospo­d in js tva v L jub l j an i i zda l pet i i n zaključni del zb i rke K a j cvet i i n zeleni na o k n u i n v sobi . To je knj iga V a r u j m o sobne rast l ine pred bo lezn imi i n škodljivci, k i jo je napisa l France Vard jan . Prejšnje knjige omenjene zb i rke so naletele p r i b ra l c ih , predvsem p r i l jub i te l j ih cvetja, na lep sprejem, saj vse knjige sedaj pr iprav l ja jo že za drugo izdajo.

Bra lec , k i bo segel po peti kn j i g i omenjene zb i rke , bo našel mars ika j zanimivega. K n j i g a bo prišla prav kot priročnik za gojenje ras t l in tako v r tnar ju kot tudi goj i te l ju sobnega zelenja. Av tor najprej govori o glivi­cah i n bakter i jah in nato našteje najbolj pogoste škod­lj ivce, k i napadajo sobne rast l ine ter sredstva, s kate­r i m i j i h uničujemo.

V drugem delu knj ige pa avtor podrobno opisuje oko l i 270 vrst sobnih ras t l in . L jub i t e l j i cvetja, k i so se do sedaj večkrat zaman spraševali za vzroke propa­danja n j ihov ih ras t l in , bodo lahko spoznal i vse vrste škodljivcev, prve znake na ras t l inah ter sredstva, s ka­te r im i škodljivce zat i ramo. V seznam so zajete tako begonije, nageljni i n razne vrste kaktusov, to je rast l i ­ne, k i j i h najpogosteje srečamo na naših okn j ih , pa do redkejših ras t l in , s ka t e r im i imajo veselje le nekater i goj i te l j i zelenja. L. M.

Ob prvem hladu nahod

::

::

Z jesenjo se navadno začno obolenja d iha ln ih po t i a l i k a k o r temu rad i rečemo — da se prehladi­mo . Obeta se nam sicer t u d i g r ipa i n , če ne bomo cepl jeni p r o t i n j i , nam pač n i rešitve. A l i pa se preh lada l ahko ubranimo? Z jesensko meglo, pogosti­m i v r emensk imi i n toplot.

I n i m i spremembami je naš organizem — predvsem d iha la — izpostavl jen pre­h l adu takrat , ko je to najmanj zaželeno. Da do. b imo na p r imer nahod, se moramo okužiti z v i ru­som, k i nato živi v sluz­n i c i d iha ln ih po t i i n t am povzroča vnetja.

Najbrž vs i poznamo znake, k i napovedujejo

I I I I I I I I I I I I I I U I I I I I ! l l l ! M ! l l ' ( l l i | l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l M " l

Rja n a per i lu t e rem ^ l z K o n j s k e gore nam je poslala p ismo, v ka-

r "SUle. kako r»HnrQT;iti rin \-r hf»lr>crci r>f»rilQ

• Bral

ašuje, kako odprav i t i r jo iz belega per i la

£° «vi n j ! * ' ^ J a s t e madeže je zelo težko odprav i t i . Večkrat ^°nit 2 ' ? a v . ^ y a n J a zaman. Kup i t e v trgov in i s čistili sredstvo

t e . g a P r a s k C 1 ^ e n J e rnadežev. N a mokro per i lo vsujte nekaj s r p H c . a t e r s k rp i co nekaj časa drgnite. Sicer pa je navo-

br\ C Q StVU nr-H^-".,. vi„i .„: i ._.. . l . :_ x V e j t e> Za l ' P° skušajtc z vod ikov im peroks idom. V lekarn i po­učnega c a j t? a boste rab i l i , da vam bodo da l i p r imerno

l ^ eden dozor i fižol ^ ^ t e ° d ^ ! * - n a v r t u še kaj ne povsem dozorelega fižola, pr i -

nzini tole okusno in izdatno enolončnico.

?? r e 2 aneB- ' 1 C |! n 0 : ^ Jedi ini žlici ol ja, po l k i l og rama na rezine ^ n e 8 a ftf , r ( : n i a ' P q 1 l i t r a vode, po l k i l og rama sveže o lu-

n e g a i j ' ' u šno kocko , stebelce šatraja, 4 stebelca oči-h ^ k a s> " a ! c z a n c g a pora , so l , poper, malo muškatnega

n i na' fi°u , ' J a n Peteršilj ter dve manjši suhi k lobas i nare-Ha 6 l e kolobarje.

t ^ ' n o 6 ^ ! 0 0 1 . ° J J U 0 1 3 , 0 podušimo fižol in korenje. Potem f> ^inut p ' l 'šno kocko in šatraj ter vse skupaj kuhamo

ŠP 1. ? P c l n a j s t m inutah dodamo narezan por. Ker ' n

Palačinke niso vedno s lad ica

minutah dodamo narezan por. K e r je l z lonca vzamemo šatraj

popramo ter dodamo malo naribanega Po ok> , e , e d l l i l r c kuhana

h U * k * t n e ! S U S o i l m o - Popramo ter e- ki o r e s c k a tei peteršilj. Dodamo še kolobarje k lo

J 'h pred tem v ponvi na h i t ro malo popek l i .

Največkrat palačinke p o l n i ­mo s s l adk im i nadevi , kot so marmelada, s ladkana skuta, l imona s s ladkor jem i n po­dobno. Ce pa palačinke pol ­n imo z mesn im i a l i d r u g i m i nadevi , j i h l ahko s pol jubno solato serv i ramo tud i kot ko ­si lo i n ne kot posladek. Z a nadeve lahko uporabimo osta-jke pečenke, k i j i doda­mo nekaj slanine, ostanke zmletega mesa, možgane im drobovino sploh a l ; pa razne druge pikantne nadeve.

Za pri jetno spremembo p r i ­pravite družini španske pala­činke. Testo pr iprav i t e kot običajno, nadev pa je tak le : 40 dkg različnega pečenega mesa prepražite na čebuli i n petnšilju. Nato odstavimo i n , ko je že hladno, primešamo eno jajce, sol in poper. S tem

nadevom namažemo palačin­ke i n j i h zložimo v pomašče-no posodo. D v a rumen jaka razžvrkljamo v dec i l i t ru k i s l e smetane, malo so l imo i n p o l i ­j emo palačinke. V zmerno topl i pečici zapečemo (okol i 20 minut) i n ponud imo tople.

O ŠVICARSKE PALAČINKE S PARADIŽNIKOM

Spečemo palačiinke i n j i h namažemo z gosto paradižni­kovo omako. Palačinke tesno zvi jemo. Narežemo j i h v t r i do štiri centimetre dolge ko­ščke ter j i h zložimo v poma-ščeno posodo. Po l i j emo j i h z deci l i t rom k is le smetane, po­kapamo z raztopl jenim m a ­slom ter potresemo z nar iba­n im parmezanom. V vroči pe­čici h i t ro zapečemo.

oz i roma spremlja jo pre­h lad . S luzn ica v nosu a l i v g r lu nas začne peči, u t ru jen i smo, včasih se n a m zviša temperatura. Včasih nas bo l i tud i gla­va. Na to se nam začne i z nosa cedi t i , v g r lu pa ob­čutimo praskanje . Kašelj je najprej suh i n močan. Kasneje , k o »dozori«, iz-kašljujerno sluz. Tegobe te vrste trajajo neenako t r i do štiri dn i . Preh lad na­vadno izgine brez posle­dic , če pa so, so redke, (na p r imer — vnetje s i ­nusov a l i bronhi jev ) .

Zdrav i l za preh lad n« poznamo. V e m o pa , k a k o se ga je treba u b r a n i t i . Predvsem moramo telo za­varovat i pred izgubo to­plote i n p a povečevati splošno telesno odpornost

• s prehrano, telovadbo i n S zd rav im načinom življenja S sp loh. K a d a r občutimo, d a S se nas pr i jeml je nahod , 9 ga skušaj mo pregnat i s 9 kozarcem vode in kap l j i co H jodove t inkture . Neka te r i 1 priporočajo potenje i n 3 pregretje telesa. To dose-3 žemo s kopanjem v vroči S vod i , p i t j em vročega l i po . = vega čaja, k i povzroča po­r i tenje. M o r d a b i poskus i l i B tud i s tem da večkrat na 8 dan po dlje časa držimo I roke do komolcev v vroča E vodi .

In kaj stor imo potem, J ko nahod že imamo? O d S zdrav i l , če že hočemo vze-| t i p r o t i nahodu zdrav i l a , I j eml j emo Acet isa l a l i še i bol je A r b i d , k i znižujeta 5 povečano temperaturo i n I povzročata znojenje. S i -| cer pa je najbolje p i t i top-^ le čaje, l imonade i n mle-

k o i n upo rab i t i p r i t em I k a r največ l imon . L . M,

U l l i m i I l U l U l l l i l . l i i l ! ! l l l ! i l l l U U U ! i l i i i i l l i l i U y i H

ČETRTEK — 3 1 . oktobra 1968

Nesreče zadnjih dni P r i vasi V o l a k a nad škofjo

Loko sta v ponedeljek trčila motorist F ranc Petornel i n Jeraša Franeićka, k i se je pe l ja la na kolesu brez luči. Nesreča se je pr ipet i la p r i sročanju, ko je motorist vo ­z i l po sredini ceste s prižga­n i m i k r a t k i m i lučmi, je trčil v kolesarko. P r i padcu se je Jeraševa huje ran i la in so jo odpel ja l i v l jubl jansko bolniš­nico. Motor ist je b i l le laže ranjen.

Istega dne okoli šeste ure gvečer je na Partizanski cesti v Skofji Loki Andrej Tomše z motornim kolesom zadel desetletnega Danila Tkalca. Nesreča se je pripetila, ko je deček nenadoma na skiroju pripeljal na cesto pred mo­torno kolo. Huje ranjenega otroka so odpeljali v ljub­ljansko bolnišnico.

V torek, 29. oktobra, je p r i vasi Gozd p r i G l o b o k i j am i padel motorist Franc Erjavec 8 sopotn ikom M i l a n o m Sala-monom. K o je Er javec p r i -voz i l v pregledni ovinek, je nenadoma zapel ja l na rob

Nesreča p r i de lu

V torek, 29. oktobra, po. poldne je šestdeselletri Jo. že Pudgar, upokojenec, po­pravljal opaž na domu upokojencev v Naklem. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel s še­stih metrov višine na tla. Bi l je takoj mrtev.

ceste in padel . P r i tem se je huje ran i l , medtem ko j e bdi sopotnik le lažje ranjen.

L. M.

č a s o p i s G o r e n j c e v

Meso ga je z amika l o

V noči od 27. na 28. oktober je neznanec vlomil v pomož­no klavnico Mesarskega pod­jetja Tržič v Goricah. Vlo­milec je prišel v klavnico skozi slabo zaklenjena vrata. Odnesel je zaklanega prašiča, težkega okoli 60 kilogramov.

L. M.

N a š d o p i s n i k p r i v o j a k i h

Dežurni veterinarji v novembru O d 2. 11. 1968 do 9. 11. 1968 B E D I N A , Ješetova 30, tele fon 21207, od 9. 11. 1968 do 16. 11. 1968 R U S , Cerk l je , telefon 73115, od 16. 11. 1968 do 23. 11. 1968 V E H O V E C , Stošičeva 3, telefon 21070, od 23. 11. 1968 do 2. 12. 196S B E D I N A , Ješetova 30, tele­fon 21207.

Tokrat se vam ne oglašam iz Most kot običajno, pač pa iz Beograda. Kakor veste, le dobre pol leta nosim vojaško suknjo.

Vaš časopis Glas sem si na­ročil tudi sem. Čeprav z majhnimi zamudami — sre­dino številko prejmem v pe­tek, sobotno v ponedeljek — mi vendar vseeno prinese go­renjsko domačnost. Tudi ne­kateri moji tovariši radi prebirajo Glas.

Čeprav je samo lokalni ča­sopis Gorenjske, se mu pota širijo daleč zunaj mej te po krajine. Menim, da je vzrok zato zanimiva vsebina, saj — kakor pravite tudi sami — lahko v njej najde svoje stra­ni mlajši in starejši bralec. Všeč so mi pogovori s pre­prostimi ljudmi in opisovanje prav takih pokrajin. V zad­njem času sem večkrat opazil take pogovore, ki so jih vaši novinarji napisali. Pravilno je, da se zanimate za prepro­stega človeka, saj je on prav tako — ali pa še bolj — pomemben v naši družbi. Hkrati pa s tem širite krog bralcev, saj človek kaj rad prebere o sebi podobnih lju­deh. Za primer naj navedem pogovor Branjevka s Prevala.

Ugaja mi tudi dopisovanje Petra in Pavla Kritičnosti o nepravilnih in slabih stvareh je bilo nekaj časa pogrešati v vašem časopisu.

Rad preberem tudi Svet brez bleščic, da vidim, kako je z nekaterimi stvarmi, ki še niso najbolje urejene.

Jasno, da rad prelistam in preberem roman v nadaljeva­njih, politični okvir, vesti s kulturnega področja, razen

Z a h v a l a

Zahva l ju jem se častiti duhovščini v Sko f j i L o k i , Jenkov im in Svolšakovim iz L ip i ce , vsem sosedom, ker so ob mo j i odsotnost i tako požrtvovalno pomagal i i n pok l on i l i mo j i dobr i , s k r b n i

F r a n c i Ovsen ik ob njeni smr t i to l iko cvetja. Zahva l ju jem se tud i vsem. k i so se od nje pos lov i l i v to l ikem številu ob mrtvaškem od ru i n jo spremi l i na kraj zadnjega počitka.

Jenko Antonija, Lipica pri skofji Loki

Z a h v a l a Ob b r i d k i izgubi našega l jubega moža, očeta, b ra ta i n str ica

Jožeta G r i l c a se i skreno zahval ju jemo za izrečena sožalja vsem sosedom, pr i jate l jem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr . H r i b e r n i k u , k i m u je v do lg i in mučni bolezni lajšal bolečine. Zahva l ju jemo se tud i d o b r i m sosedom, k i so n a m v težkih u rah sta l i ob s t ran i , darova lcem vencev in cvetja, č. duhovščini in vsem, ki ste ga spremi l i na njegovi zadnj i pot i . V s em še enkrat i skrena hvala.

žalujoči: žena Mar i j a , hčerka M a r i c a z možem, s in Jože z ženo i n drugo sorodstvo.

manjše novice in nasvete — Z eno besedo: vse od začetka do konca. Če imam poleg te­ga še v mislih, da je vaš list turistični in aružabni injur-mator, potem mu res ni kaj reči.

Ker sem sam dopisnik ru­brike Gorenjski kraji in ljud­je, seveda najprej preberem to. Res so in smo že marsi­kaj koristnega napisali, kar bi se drugače verjetno izgu­bilo.

Mogoče vas bo zanimalo, kako se počutim v JNA. Vi­dim, da tudi na nas vojake veliko mislite, saj sem zad­nje čase lahko prebral več reportaž iz vojaških analov. Hrana je dobra, vojašnice so svetle in prostorne, tndi nad ostalim se ne more nihče pri toževati. V današnji JNA lah­ko vsak dobro živi. Lepo je organizirano družabno-kultur­

no iivljenje. Imamo svoj klub. Zavedamo pa se, da je nujno se spoznati z vojaški­mi stvarmi, posebno še v današnjem svetu.

Če boste v rubriki Pisma bralcev objavili izvleček iz pisma, potem, prosim, sporo­čite ljudem v Tunjice Prl

Kamniku in v Lenart nad Rebri, da se bom oglasil Vfl

njih takoj, ko se bom vrnil domov. Obljubil sem ji"1

namreč, da bom zapisal nekaj njihovih spominov in zgodb; ki že dolgo krožijo med nji­mi.

Pozabil sem povedati, &a

so mi zelo všeč Zorčeva P0" potovanja in kulturna pr^0" ga Glasa Snovanja. Le tako naprej!

Vsem želim dosti uspehov pri delu!

Lep pozdrav Ivan Sivcc

Po nov i bohinjski cesti j Obe zadnj i l ep i nedelj i

se je ve l iko avtomob i l i ­stov pel jalo p ro t i B o h i n j u predvsem zato, ker so ho­tel i p re i zkus i t i novo ce­sto. V s i so b i l i z vožnjo zelo zadovol jni . Men i jo , da so prometn i znak i za zmanjšanje h i t ros t i odveč, čeprav sicer vsak ve, da še mora jo b i t i , ke r cesta še n i povsem gotova. Na-red je cestišče, ob kate­r em še ure ja jo bank inc , na o v i n k i h postavl jajo va­rovalno pločevinasto ogra­jo, za zavarovanje kame­nja na usek ih pa še gra­de podporne zidove. V glavnem pa je nova cesta zares lepa. K e r pa kot l judje n i k o l i n ismo zado­

vo l jn i , mars ika te r i voznik, potem ko iz Bohin ja v Soteski zopet pripel je na star i del ceste, želi da bi b i l a taka cesta vse do Bleda . . . Počasi bo prav gotovo tud i to, ne gre pa vsc naenkrat ! Potem pa se bo prav gotovo Bohinj približal L jub l jan i in osta­l i Goren j sk i za polovico, s čimer se bo obisk go stov naglo povečal. Zaradi > gradnje ceste so b i l i Bo- k

hin jc i i n gostje lotos pri­krajšani za skoraj polovi­co tujskega prometa, 8°~ stje p a za krav j i bal, katerega so zaradi zaprte ceste m o r a l i odpovedarti-

B. B.

Pri pospravljanju letošnjih poljskih pridelkov jc b U r;: etn"

Bašar, posestnik lz Zgornjega Bitnja 18 pri Kranju, P v presenečen. Na njegovi njivi je zrasla nenavadno ve' ^ milna buča. Tehta 48 kilogramov, visoka je 113 cm, P° pa meri 156 cm. — Foto: F. Perdan

Poročila poslušajte vsak dao °J 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. J 7 - , 22., 23 ln 24 uri ter ra-Jjski dnevnik ob 19.30 uri. ° b nedeljah po ob 6.05., 7„ Jj K; 13., 15., 17., 22., 23. In • » uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri.

SOBOTA — 2. novembra

8-08 Glasbena mat ine ja — 8-55 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 925 Cez t ravn ike zelene — 950 Naš avtostop — 10.15 P r i vas d o m a — 11-00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.00 N a današnji dan — 12.10 Madžarski ples i — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 Narodne pesmi i n plesi iz južnih krajev — 13.30 P r i ­poročajo vam — 14.05 Glas­bena pravl j ica — 14.25 V ved­rem r i tmu z v e l i k i m i o rkes t r i T" 14.55 K r ed i tna b a n k a in hranilnica L jub l j ana — 15.20 G 1 asbeni intermezzo — 15-40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje moški zbor K Domžal — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18-15 pravkar pr ispe lo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko ^oč. otroci — 19.15 M i n u t e z Ljubljanskim jazz ansamb­lom — 1925 Pet m inut za E P 2 0-00 Sobotni zabavni mozaik T" 20.30 Zabavna rad i j ska igra •f-30 Iz fonoteke rad ia Kope r — 22.15 Oddaja z a naše iz­s e l j e n c e — 23.05 S pesmi jo 1 1 1 Plesom v nov i teden

[ Glasbene razglednice — 20.00 I V nedel jo zvečer — 22.15 Še-

renadni večer — 23.05 Lite­r a r n i nok tu rno — 23.15 Za-pležimo z o rkes t r i

D r u g i p rog ram 9.35 Igramo ka r ste izbra-

j l i — 11.35 Svetovna reporta­ža — 13.35 Z a pr i je tno po­poldne 14.35 M i n u t e z ansam­b l o m A lber to P izz igoni — 14.45 Odmev i z gora — 15.00 Z letošnjega festivala v Salz-bu rgu — 17.55 Glasbena sk r i ­n j a — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za raz­vedr i lo — 20.05 S t ran i i z slo. venske proze — 20.25 Glasbe, ne vinjete — 2120 Večerna nedel jska reportaža — 2130 Iz repertoarja Komornega zbora R T V L jub l j ana — 22.00 Interpret i tega tedna — 00.05 Iz slovenske l i r i ke

{Jjf Program n a * soboto popoldan z

povedovalko F i l omeon Jarc ku ^ ? _ Z v o k i s tekočega tra-— ?n i e 5 ^ a S e gospodarstro nim Minute s Simfonič­na o r k e s t r o i n R T V L jub l j a . 20 4 5 20.30 Okno v svet — 21 '•>„ sobotne melodi je —

G a l e r i ? P J r n i k ° n c e r t ~ 2 2 3 0

— Oin- glasbenih portretov w - 0 ^ l z slovenske l i r i k e

- M — 3. novembra

8 05 p , Proizvajalce — ^-8 40 & S k a * * r a **• o t r o k e

9 05 v i k ' a d b e za mlad ino — * • I 0 o s a n j ' v a b i B c l ° k r a - i i n o

~~ i n i n Pomnite tovariši ^ 10 4- K ^ m ' 1 i n d e l a

ta j 0 • 3 a š i Poslušalci česti-V u P o p r a v l j a j o - 11.00 ste JTU n a p c > t k i z a t u J e go-*a] cP__ 5 0 P o » o v o r s poslu-v^iju-TT " . 1 5 Ved r i zrvOki z deais-v 0 r k c s t n — 13.30 Ne-b a v n , a r o p o r t a ž a - 13.50 Za-reskV . 8 a s b a - 1 4 -30 H u m o . * S S k g a tedna - 14.45 S <leljSL , m t r ' o m — 15.05 Ne. 17 os i s p o r t n o popoldne —

° l 1 k e , s te r Henry

^ 18 47 7 , 1 7 u 3 0 R a d i - > s k a ^ r a 8cj a i y r o b n e skladbe Ser-U h k r m a n i n c > v a — 1 9 0 0

% & h * n o č ' o t r o c i — 1 9 1 5

u °ne razglednice — 19.15

PONEDELJEK — 4. novembra 8.08 Glasbena mat ine ja —

8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cic ibanov svet in Pesmi­c a za najmlajše — 9.30 Pale­ta zvokov z o rkes t rom Franck Pourcel — 10.00 Danes dopol­dne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tu­je goste — 12.10 S programov pianista Svjatoslava R ichter . j a — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Ma jhen koncert p iha l , n i h orkestrov — 13.30 P r i p o ročajo vam — 14.05 L a h k a glasba s Simfoničnim orke­s t rom R T V L jub l jana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravl ja jo — 14.55 Kred i t ­na banka i n h ran i ln i ca L jub­l jana — 15.00 Dogodki in od . mev i — 15.20 Glasbeni inter . mezzo — 15.40 Dvajset minut z Akademsk im pevsk im zbo­r o m iz L jubl jane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Od­l o m k i iz opere Tosca — 18.00 Aktua lnos t i doma i n po svetu — 18.15 S ignal i — 18.35 M l a ­d inska oddaja Interna 469 — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Minute z vokalno instru­mentalno skupino Bele vrane — 19.25 Pet m inu t za E P — 20.00 Koncer t orkestra Slo­venske f i lharmoni je — 22.15 Za l jubitel je jaz/.a — 23.05 L i . terarni nok turno — 23.15 Lah­ko noč s pevci zabavne g l a s be

Drugi program 14.05 V r i tmu današnjih dni

— 15.00 Izbral i smo \am — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodi je — 20.30 Svet i n mi — 20.45 Glasbene s l ike iz Franci je — 21.20 L i ­terarn i večer — 22.00 Večeri p r i s lovenskih skladate l j ih — 00.05 Iz slovenske l i r ike

T O R E K — 5. novembra

8.08 Operna mat ine ja — 8.55 Rad i j ska šola za s r e d n j o stopnjo — 9.25 Nekaj zabav­ne glasbe — 10.00 Danes do. poldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.10 Poje basist Zd ravko Kovač — 12.30 K m e . tajski nasveti — 12.40 Sloven­ske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo v am — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mla­d ih — 14.25 Popo ldansk i kon­cert lahjke glasbe — 14.55 K r e d i t n a banka in hran i ln i ca

L jub l j ana — 15.00 Dogodk i in odmevi — 15.20 Glasbeni in­termezzo — 15.45 Jez ikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra S imfoni ­čni orkester R T V L jub l j ana 18.00 Aktua lnos t i doma i n po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Na rava i n člo­vek — 19.00 L a h k o noč, otro­c i — 19.15 M i n u t e s pevko M e t k o Stok — 19.25 Pet m i ­nut za E P — 20.00 Rad i j ska igra — 21.00 Glasbena med-igra — 21.15 Deset melodi j -deset pevcev — 22.15 S k u p n i p rog ram J R T — 23.05 Li terar­n i nok tu rno — 23.15 Plesni o r k e s t r i i n ansamb l i R T V L jub l j ana

Drug i program 14.05 Rad i j ska šola za viš­

j o stopnjo — 14.35 M a j h n i za­bavni ansambl i — 15.00 Melo­dije po pošti — 20.05 Social­na po l i t i ka — 20.15 Jazz na II . p rogramu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncer tant i n a naših o d r i h — 23.00 Fanta­z i ja , variaci je m rapsodi ja — 00.05 Iz slovenske l i r i ke

S R E D A — 6. novembra

8.08 Glasbena mat ine ja s sk ladbami Čajkovskega — 8.55 P isan svet prav l j i c i n zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Četrt ure z orke­s t rom Paul Maur i t a t — 9.45 Moški zbor Šentanel nad Pre-va l jami poje koroške narod­ne — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični napo tk i za tuje go. ste — 12.10 Opo ldansk i inter-mezzo v domačem slogu — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 O d vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Kon­cert za odd ih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n poz­dravl ja jo — 14.55 K r e d i t n a banka in hran i ln i ca L jubl ja ­n a — 15.00 Dogodki i n odme. v i — 15.20 Glasbeni interme-zzo — 15.40 Naš podl istek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 M l a d i n a sebi i n v a m — 18.00 Aktua lnos t i doma i n po svetu — 18.40 Naš razgovor — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 T i i n opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Lite­ra rn i nok turno — 23.15 Z ju­gos lovanskimi pevci zabavne glasbe

Drug i program 14.05 Rad i j ska Jk>la za sred­

njo stopnjo — 14.35 S popev. kami po svetu — 15.00 Drob­ne skladbe z v e l i k i m i orke­s t r i — 20.05 V svetu zunanje po l i t ike — 20.30 Rad i j ska k i ­noteka — 20.45 L a h k a glasba — 21.20 Posluša j mo in pr i ­mer ja jmo — 22.15 Razgledi po sodobni g lasb i — 00.05 Iz slovenske l i r i ke

ČETRTEK — 7. novembra

8.08 Operna mat ine ja z na­šimi pevci — 8.55 Rad i j ska šola za višjo s topnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Tur i ­stični napotk i za tuje goste — 12.10 O d l o mk i iz opere De­seti brat — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 P iha ln i orke­s t r i na koncertnem od ru —

13.30 Priporočajo vam — 14.05 M l a d i n a poje — 14.25 Operetne melodi je — 14.20 Mehurčki — 14.55 Pet minut za E P — 15.00 Dogodk i i n odmevi — 15.20 Glasbeni in­terni ezzo — 15.40 Majhen re­c i ta l v io l in is ta R o k a Klopči-ča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktua lnos t i doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 K u l . tu rn i globus — 19.00 L a h k o noč, otroci — 19.15 M i n u t e s pevcem E d v i n c m Fl iser jem — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i n napevov — 21.00 L i ­terarn i večer — 21.40 Glasbe, n i nok turno — 22.15 Komor -no-glasbeni večer p r i make­donsk ih skladate l j ih — 23.05 L i t e ra rn i nok turno — 23.15 Nočna vr t i l jak zabavnih zvo­kov

Drug i program 14.05 Igramo za vas — 15.00

Melodi je po pošti — 20.0.5 Naš interv ju — 20.15 V e l i k i valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Ind i ja Koro -mand i ja — suita za orkester — 21.20 M a l i večerni koncert — 23.35 Iz k lav i rskega opusa — 00.05 Iz slovenske l i r i k e

P E T E K — 8. novembra

8.08 Glasbena mat ine ja s sk ladbami Jakoba Ježa — 8.55 P i on i r sk i tednik — 9.25 Naši ansambl i i n voka ln i so. l i s t i zabavne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični napotk i za tuje goste — 12.10 Iz a lbuma skladatel ja Maksa Ungerja — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 čez po l ja i n potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Ma jhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši po-slušalci čestitajo i n pozdrav­

ljajo — 14.55 Kr ed i tna banka in hran i ln i ca L jub l jana — 15.00 Dogodki i n odmev i — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek i n zdravje — 17.15 Koncer t po željah poslušal­cev — 18.00 Aktua lnos t i doma i n po svetu — 18.15 Glasbeni razgledi po zabavni g lasbi — 18.40 Na, mednarodnih križ-pot j ih — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 Minute s pev­ko L id i j o Kodrič — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 M a l i koncert zbora Moravsk ih uči. teljev — 20.30 Pogovor i o glasbi — 21.15 Odda ja o mo­r ju in pomorščakih — 22.15 Iz sodobne glasbene l i teratu­re — 23.05 L i t e ra rn i noktur­no — 23.15 L a h k o noč s p r i ­l jub l j en imi pevci zabavne glasbe

Drug i program 14.05 Rad i j ska šola za nižjo

stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob pr i j e tn ih z vok ih — 20.05 Ra­d i j ska igra — 20.50 Glasbena medigra — 21.20 S lovenska zeml ja v pesmi i n besedi — 22.05 Duna jsk i s lavnostni ted. n i 1968 — 00.05 Iz slovenske l i r i k e

Obrtno podjetje KOMUNALNI SERVIS JESENICE

proda električni bojler 31 likalni stroj »cordes« centrifuga 3 kg železna peč »Plamen«

Prednost imajo interesenti družbenega sektor ja.

R a z p i s n a k o m i s i j a p r i O b r t n e m p o d j e t j u T r ž i č

R A Z P I S U J E d e l o v n o m e s t o

D I R E K T O R J A Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevat i še na­slednj i pogoj — da ima srednjo izobrazbo

z 10-letno splošno prakso i n od tega štiri leta na vo­d i lnem delovnem mestu

Pr i jav i morajo kand idat i priložiti dokaze, da izpol­njuje jo zgoraj navedene pogoje, dokaze o svojem dosedanjem delu v drug ih organizaci jah ter po t rd i l o o nekaznovanju. Kand ida t i naj svoje prošnje pošljejo na naslov raz­pisne komis i je p r i Obr tnem podjet ju Tržič v r o k u 15 dni po objav i razpisa. Stanovanje n i zagotovljeno.

' • i i i i i f i i v i i i i i i i i i i i i i i f i i i i i i i i E i i i i i i i i i i i i i t i t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i f i i i i i i i i i i i i i i i i i f 1111111111111 vrv«

Obišč i te v C e l o v c u ESPRESSO C A F E ROSSIELLO V i l l a ch — Celovec, Hauptp la t z 19 Qp) Proda ja čokolade, slaščic in žganih pijač

S O B O T A — 2. novembra

9.35 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 18.15 Poročila ( R T V Ljubl jana) — 18.20 R o b i n H o : d — mlad inska igra ( R T V Zagreb) — 19.00 Leto 1917 — Sprehod skoz i čas — 19.45 C i k cak — 20.00 T V dnevnik — 20.30 V i java ja ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Maiks im naših dnu — humo­ristična oddaja ( R T V Beo­grad) — 21.35 Osvajalc i — ser i jsk i f i lm — 22.25 Rec i ta l Lee Barbare — zabavno glas­bena oddaja — 22.50 TV ka­žipot — 23.10 Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drugi spored: 18.00 K r o n i k a — 18.20 M l a ­d inska i g ra — 19.20 Proza — 19.45 T V prospekt — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) 21.00 Spored i ta l i janske T V

N E D E L J A — 3. novembra

9.10 K m e t i j s k a oddaja v madžarščini ( R T V Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo vošči­mo z Vandrovčki iz Izole in b ra t i Boštjančič ( R T V L jub­l jana) — 10.00 K m e t i j s k a od­daja ( R T V Zagreb) — 10.45 Šabrin — r isanke ( R T V L j u b . l jana) — 12.00 Nede l jska TV konferenca ( R T V Zagreb) — Nede l j sko popoldne — T V kažipot — Saga o F o r s v t i h — ponovitev ( R T V L jubl ja ­na) — 18.10 Koncer t za ko­lekt ive — 18.55 C i k cak — 19.05 F i l m o Sco t tu ( R T V Ljubl jana) — 20.00 T V dnev­n ik ( R T V Beograd) — 20.45 V i j ava ja — 20.50 C r n i teater i z Prage in ba le tn i d ivert i -mento ( R T V L jubl jana) — 21.50 Športni pregled (JRT ) — 22.20 šahovski komentar ( R T V Zagreb) — 22.35 T V dnevnik ( R T V Beograd) — D r u g i spored: 20.00 T V dnev­n i k ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

P O N E D E L J E K — 4. novembra

9.35 T V v šoli — 10.30 R u ­ščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 14.45 T V v šoli — 15.40 Ruščina ( R T V Zagreb — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.00 Po­ročila — 17.05 M a l i svet ( R T V Zagreb) — 17.30 Z av tom po Avs t r i j i — 17.55 Po S loveni j i 18.20 Propagandna medigra 18.25 O no rm i ran ju naglaše-vanja ( R T V L jubl jana) — 18.50 Reportaža ( R T V Za­greb) — 19.20 Voka lno ins t ru ­menta ln i sol ist i — 19.50 Crk cak—20.00 T V dnevmk —20.30 V i java ja — 20.35 4000 — T V drama, 21.55 Peter Iljič Čaj­kovsk i ( R T V Ljubl jana) — 22.45 Šahovski komentar Brn-slava Rabar ja ( R T V 7^;j:x)b) 23.00 Poročila ( R T V L jub l j a

na) — Drug i spored: 18.00 T V novice ( R T V Beograd) — 18.20 Znanost — 18.50 Repor­taža ( R T V Zagreb) — 19.20 T V pošta ( R T V Beograd) — 19.45 T V prospekt — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

T O R E K — 5. novembra

9.35 T V v šoli — 10.35 An­gleščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobraz­be ( R T V Beograd) — 14.45 T V v šoli — 15.40 Angleščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Osno­ve splošne izobrazbe — 16.40 Francoščina ( R T V Beograd) 17.55 Gustav-r isanka — 18.10 Obrežje — 18.35 F i l m s k i mo­zaik — 19.05 Svet n a zaslonu 19.55 C i k cak — 20.00 T V dnevnik — 20.30 V i java ja — 20.40 Mož s tretjega nadstrop­j a — angleški f i lm — Poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i spored: 18.00 Poročila 18.05 Tedenska k r o n i k a — 18.20 Telesport ( R T V Zagreb) — 19.00 B i se r i glasbene lite­rature ( R T V Skopje) — 19.15 Od zore do m r a k a ( R T V Beo. grad) — 19.45 T V prospekt 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i ta l i ­janske T V

S R E D A — 6. novembra

9.35 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 17.05 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.20 Poročila — 17.25 Zgodbe iz pipe ( R T V Skopje ) — 17.45 R i sanka — 18.00 Pisani t rak ( R T V L jub l jana ) — 18.20 20 s lavnih ( R T V Zagreb) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja ( R T V Beograd) — 19.45 T V prospekt ( R T V Zagreb) — 20.00 T V dnevnik — 2030 V i ­java ja — 20.35 Razpot ja in odločitve — 21.20 Glasbena oddaja — 21.30 Inšpektor Maigret — nadaljevanje i n konec f i lma — 22.35 Poročila ( R T V L jubl jana ) — Drug i spored: 18.00 K r o n i k a — 18.20 Oddaja za otroke ( R T V Za­greb) — 19.05 Zabavno glas­bena oddaja ( R T V Beograd) — 19.45 T V prospekt — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

ČETRTEK — 7. novembra

9.35 T V v šoli — 10.30 R u ­ščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Angleščina ( R T V Beograd) 14.45 T V v šoli — 15.40 Nem­ščina ( R T V Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 17.10 P o ročila — 17.15 T i k t a k — 17.20 P i on i r sk i T V dnevnik — 18.00 Po Sloveni j i ( R T V L jub l j a na) — 19.20 V narodnem rit­m u ( R T V Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka ( R T V Ljubl jana) — 19.05 Dekleta in fantje ( R T V Beograd) — 19.45 Ćik cak — 20.00 T V dnevnik — 20.30 V i java ja — 20.35 Saga o Fo rsv t ih — 21.25 K u l t u r n e diagonale — 22.25 Poročila ( R T V Ljubl jana) — Drug i spored: 18.00 K r o n i k a ( R T V Zagreb) — 18.20 Na­rodna glasba ( R T V Beograd) — 18.45 M l a d i n s k a t r i buna — T6 DO T V dnevn ik (RTV Za­

greb) — 20.30 Propagandna oddaja ( R T V Beograd) — 20.35 A k t u a l n i razgovori — 21.35 T V d r a m a — 22.35 Vče­ra j , danes, j u t r i ( R T V Za­greb)

P E T E K — 8. novembra

9.35 T V v šoli ( R T V Za-greb) — 11.00 Osnove splošne izobraze — 1130 Francoščina ( R T V Beograd) — 14.45 T V v šob ( R T V Zagreb) — 17.45 P i on i r sk i z i m s k i šport — 18.20 M l a d i v J L A — 19.05 Človek, znanost i n proizvod­n ja — 19.30 T V ekonomska šola — 19.55 C i k cak — 20.00 T V dnevnik — 2030 V i java ja 20.35 Uporniško gibanje v f i lmsk i upodob i t v i — 22.20 Smej se, Korošec — ob 25. le tn ic i umetniškega delova­n ja L a d k a Korošca — 22.40 Poročila ( R T V Ljubl jana) — 22.50 Posnetek nogometne tekme Bra z i l i j a : F I F ( R T V Zagreb) — Drugi spored: 18.00 K r o n i k a ( R T V Zagreb) 18.20 M i m lad i ( R T V L jub l ja ­na) — 19.05 Panorama — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i ta l i ­janske T V

Kranj C E N T E R 31. ok tobra amer. barv.

f i lm D V O B O J P R I D I A B L U ob 16., 18. i n 20. u r i , premie­ra italij.-špan. barv. CS f i lma 10.000 D O L A R J E V ZA U B O J ob 22. u r i

1. novembra angl . barv. f i lm DR. S Y N N A L I STRA­ŠILO ob 15., 17. i n 19. u r i , premiera franc. barv. C S f i l ­ma J A Z I N L J U B E Z E N ob 21. u r i

2. novembra franc. f i lm ŽI. V A L I ob 9.30, angl . barv. f i lm D R . S Y N N A L I STRAŠILO ob 16., 18. i n 20. u r i , premi­era franc. f i lma D R U G I D I H ob 22. u r i

3. novembra franc. barv. C S f i lm J A Z I N L J U B E Z E N ob 9.30, italij.-špan. barv. C S f i lm 10.000 D O L A R J E V ZA U B O J ob 13. u r i , amer. barv. f i lm D V O B O J P R I D I A B L U ob 15., 17. in 19. u r i , premi­era franc.-špan. barv. C S f i l ­ma OBRAČUN N A I N D I J ­S K E M O C E A N U ob 21. uiri

4. novembra franc. barv. C S f i lm J A Z I N L J U B E Z E N ob 16., 18. Ln 20. u r i

5. novembra franc. barv. C S f i lm J A Z I N L J U B E Z E N ob 16., 18. i n 20. u r i

K r a n j STORžIC 31. o k t o b r a angl. barv. f i lm

O T H E L L O ob 20. u r i 1. novembra amer. barv.

f i lm D V O B O J P R I D I A B L U ob 14., 16., 18. i n 20. u r i

2. novembra franc. barv. CS f i lm P E S E M S V E T A ob 18. u r i

3. novembra angl . barv. f i l m D R . S Y N N A L I STRA­ŠILO ob 14., 18. in 20. u r i , franc. barv. C S f i l m P E S E M S V E T A ob 16. u r i

4. novembra franc. f i lm D R U G I D I H ob 15.30 in 20. u r i , angl . barv. f i lm D R . S Y N N A L I STRAŠILO ob 18. u r i

5. novembra franc. f i lm D R U G I D I H ob 15.30 in 20. u r i , italij.-špan. barv. C S f i lm 10.000 D O L A R J E V Z A U B O J ob 18. u r i

Stražišče S V O B O D A 1. novembra franc. barv.

C S f i lm P E S E M S V E T A ob 17. in 19. u r i

2. novembra franc. barv. C S f i lma J A Z I N L J U B E Z E N ob 19. u r i

3. novembra italij.-špan. barv. C S f i lm 10.000 DOLAR­J E V Z A U B O J ob 15., 17. i n 19. u r i

Cerkl je K R V A V E C 1. novembra amer. barv.

CS f i lm ČRNE O S T R O G E ob 17. i n 19. u r i

2. novembra amer. f i l m K A ­R A V A N A H R A B R I H ob 19. u r i

3. novembra amer. f i lm K A ­R A V A N A H R A B R I H ob 15.30 in 17.30 u r i

K a m n i k D O M 3. novembra angl. barv.

f i l m F A N T O M L O N D O N S K E O P E R E ob 15., 17. i n 19. u r i

Radov l j i ca 31. ok tobra franc. barv.

f i lm KRVOLOČNE I G R E ob 20. u r i

1. novembra amer. barv. f i l m G O S P O D Z L J U B E Z N I ­J O ob 18. u r i , franc.- i tal i j . barv. f i lm V I C O N T E U R E J A RAČUNE ob 20. u r i

2. novembra franc.- ital i j . barv. f i lm V I C O N T E U R E J A RAČUNE ob 18. u r i , amer.

barv. f i l m G O S P O D Z LJU­B E Z N I J O ob 20. u r i

3. novembra amer. barv. f i l m G O S P O D Z L J U B E Z N I ­J O ob 14. i n 18. uri, franc.-i t a l i j . barv. f i lm V I C O N T E U R E J A RAČUNE ob 16. in 20. u r i

Skofja Loka Sora 31. ok t ob ra franc. barv.

C S f i lm Z A R O T N I K MATIJA S A N D O R F ob 18. i n 20. uri

1. novembra franc. barv. C S ftfm Z A R O T N I K MATI­J A S A N D O R F ob 20. u r i

2. novembra amer. barv. C S f i lm O P E R A C I J A BLISK ob 17.30 i n 20. u r i

3. novembra amer. barv. CS f i lm O P E R A C I J A BLISK ob 15., 17.30 in 20. uri

5. novembra amer. barv. C S fidm FANTASTIČNO PO­T O V A N J E ob 20. u r i

Prešernovo gledališče v Kranju

SOBOTA — 2. novembra, ob 10. u r i za I Z V E N — URA P R A V L J I C za otroke od 3. do 12. leta starost i .

N E D E L J A — 3. novembra, ob 16. u r i za I Z V E N Camo-l e t t i : S T R O G O Z A U P N O -sodobna komedi ja , uprizori D r a m s k a skup ina p r i p G ' Vstopnice v p roda j i v g^* daiišču.

H O T E L

G R A D

P O D V I N

VAS V A B I IN NUDI v G R I L restavracij DOMAČE SPECIALITE1*<

O B P E T K I " S O B O T A ^ H

N E D E L J A H -

VAS ZABAVA

tU* S a n i

—SSS5SS55SSSS|

GRADITELJI! Preskrbite si opečne izdelke za spomladansko sezono. Ljubljanske opekarne bodo izdelovale opeko t ° d * preko zime. Še posebej priporočamo MB (model31"" ni blok) in zidni blok HI 16. Zahtevajte ponudbe. Vse informacije daje prodajni oddelek Cesta na Vr­bovec 2 — Ljubljana, telefon 61-965 in 61-805 ter nas zastopnik Andrej Smole j , Kranj, Nazor jeva 4, tele­fon 22-866 (pri nebotičniku), ki vas po želji obišče tudi na domu. Oglejte si naše izdelke v Kranju, P r C " šernova št. 1 (pri steklarju Čolnarju).

Ljubljanske opekarne • • • • • • • • • • • • • • • • • i i S i S S i * * '

Prodam Prodam R E P O , P E S O in v i ­

soko brejo K R A V O . Studen­tice 12, Lesce 5201

Prodam K O N J A l ip i canca , sposoben za vsa kmečka de la ali zamenjam za goved. V o d ­nik Franc, Trboje 80, Smled­nik 5200

Prodam 60 kg težkega PRA­ŠIČA.

Breg 56, Žirovnica 5253

Prodam T E L I C O , 7 mesecev °rejo. Mošnje 7, Brezje

5259 Prodam dve let i starega

VOUCKA. Zg. B r n i k 102, Cer­klje

K R A V I . dvor

5265 S P A L N I C O in

šilar, Go-

5266

De 5260 Prodam dve p l emensk i

Možjanca 7, Pred-5261

Ugodno prodam novo i ta l i ­jansko plinsko P E C . K r a n j , Jezerska c. 74 5262

Po ugodni ceni p r o d a m K O ­RENJE. Dos lovce 14, Žirov­nica 5263

Prodam 90 kg težkega P R A ­ŠIČA. Pšata 13, Cerk l je

5264 Prodam 200 k g težko S V I ­

NJO. Dobrava 1, K o m e n d a

Prodam PRALNI S T R O J . S i l i sposvetska 17, K r a n j

Predam K R A V O s teletom P° izbiri in K O B I L O , sposob-5° za vsa kmečka dela. Zg. B i ^ j e 18, žabnica 5267

Prodam K R A V O s t re t j im »letom in K R O M P I R cvet­ek. Cešnjica 15, Podnart

5268 Prodam cementne PLOŠČE

K « « cm in F TAT 750. Fe r l an , Ifojarjeva 18a, Kranj-Straži. sce 5269

Ugodno p redam tovarniško ?pv superavtomalićni P R A L -g ! STROJ. Pot za kra jem 24, Kranj 5270

Prodam M A G N E T O F O N po ugodroi ceni. Zasip 93, B l e d

5271 - močnega K O N J A ,

starega 5 let, a l i zamenjam Za s ta « . ; *— ~ —

P r o d a m dve K R A V I p r ed te l i tv i jo i n B I K C A , starega 1 leto. B r i t o f 68, K r a n j

52% P r o d a m P E S O i n K O R E ­

N J E . Luže 19, Šenčur 5297

P r o d a m K O R E N J E i n d ro . ban K R O M P I R . Predosl je 20, K r a n j 5298

Zarad i se l i tve predam sko­raj nov ŠTEDILNIK gorenje n a d r v a i n M O P E D T 12, S u h a 68, Skof ja L o k a 5295

Motorna vozila Renaul t L-4 p rodam i n ne:

kaj sobnih V R A T . K r a n j , Je­zerska c. 108/a 5249

P r o d a m V W 1300 v odlič­nem stanju in dodatno opre­mo. Železniki 18 5273

Prodam M O P E D n a dve prestavi . Za log 25, Ce rk l j e

5274 P r o d a m nujno F I A T 600,

dobro ohranjen. Naslov v og­lasnem odde lku 5275

Prodam F I A T 600 D. Poifcoče

14, Preddvor 5276 P rodam ma lo rabl jen dvo-

sedežni M O P E D . Belovič, St. Rozmana 2, K r a n j 5277

b i nekaj u r dnevno. Kovačič, Stražiška 32, K r a n j 5286

Iščemo K L A R I N E T I S T A za narodno zabavno glasbo. Na ­slov v oglasnem odde lku

5287

B R A L C I

čestitajo

Izgubljeno Našla sem žensko športno

K O L O rog, dob i se v Grohar , jevem nasel ju 8, škof j a Lo­k a 5291

Izgubi la se j e L O V S K A PSIČKA t r i e rka , črne barve z r j av imi znamenj i . Najdi te l j naj sporoči K e r n u , Pšata 8, Cerk l j e 5292

Našel sem žensko K O L O . D o b i se, Šenčur 293 5296

Da bi omogočili čim šir­šem krogu bralcev našega časnika in drugim, da s tiskano besedo čestitajo sorodnikom, prijateljem in znancem tu in v tujini, smo vam rezervirali dokaj prostora v novoletni števil­ki našega časnika. Prostor boste lahko kupili po zelo, prav za to priliko, ugodni ceni.

K u p i m manjšo železno sob­no PEČ. Naslov v oglasnem odde lku 5 2 7 8

K u p i m rabl jeno žensko K O L O . Naslov v oglasnem odde lku 5 2 9 4

Podp isan i K n i f i c F r anc te-j av l j am, da so besede, k i sem j i h govor i l 13. 10. 1968 o Ber-toncelj Re zk i i n njenemu možu Janezu iz Zg. Besn.ce neresnične in se j i m a zal iva, l m i o m , da sta odstopi la od tožbe. 5293

Prodiam starega 5

g starejšega.' Poljšica 13," Zg. ^ 5272

r r o d a m K O R E N J E . S r . Be-a 3 Preddvor 5294

^ o n t a k t P E C n a o ] j c p r o .

u g aa 550 N dim. K r a n j , a l i T a , r j e v a 22. stanovanje 9

q ^ lefon 22180 5295

l z da j a in t i ska C P »Go­renjski tisk« K r a n j , r»ška cesta 8. - Naslov u»edništva i n uprave Usta : Kranj, x r g revoluci je 1 (stavba občinske skupšči­n i - Tek. račun p r i S D K v Kranju 515-1-135. - T c -lefoni: redakci ja 21-835 21-860; uprava l is ta , ma-l f l QSlasna i n naročniška shuba 22-152 — Naročni­na: letna 21.—, pol letna

H d in . Cena posa-n^zuih številk 0,40 N d i n *~ Inozemstvo 1G00 N d i n

Ma l i oglasi beseda 0 6 1 N iVm Vnrnr . . i - .U d o 1 N A N Cl in 2jh io »

D l ^anih 0 ž iasov tarcio.

Naročniki popusta. Ne-

ne ob-

Men jam dvosobno komfort ­no S T A N O V A N J E v K r a n j u za enakovredno a l i večje v L jub l j an i . Ponudbe pos lat i pod »Ljubljana« 5279

Stanovanja Spre jmem starejšega inte-

l igenta, sol idnega, v kom­fortno stanovanje. Ponudbe pos lat i pod »Tihi dom«

5280 Oddam opreml jeno S O B O

dvema fantoma. K r a n j , Tek­s t i lna 8 5281

Oddam opreml jeno S O B O s top lo i n mr/.lo vodo dvema fantoma. Nas lov v oglasnem odde lku 5282

M l a d a zakonca iščeta sobo s kuh in jo a l i večjo sobo v K r a n j u a l i oko l i c i za dobo treh let. Ponudbe poslat i pod »takoj vseljivo« 5283

D E L A V K A na t r i izmene išče S O B O v K r a n j u . Po služ­b i pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pos lat i pod »janu­a r 1969« 5284

Nu jno potrebujem prazno S O B O v K r a n j u a l i oko l i c i za dobo 6 mesecev. Nas lov v oglasnem odde lku 5285

T U R I S T I !

Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse

boste dob i l i v gost i lni i n trgov ini

Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh

le 3 k m od l jubel jskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava!

Dobrodošli!

Čestitka za novo leto, ki vsebuje 15 besed in naj bi bila visoka 3 cm na kolono, pa bi stala

samo 30 N din.

Naročite jih pri našem zastopniku, lahko pa tudi pri svojem pismonoši, ali pa osebno do 25. 12. 1968 na UPRAVI GLASA, K R A N J , T R G R E V O L U C I J E 1, OBČINSKA S T A V B A , S O B A 110.

IHtIiIIfIIII1llfllIIIIIIItIliilliIllSllllIUIiIIlIIin!IllilllUiltltE31llfi:iIIIIlllIIIIII[:i!flIIII»llillllIlllllIIII

I T O V A R N A G U M I J E V I H I Z D E L K O V

I S A V A z a p o s l i

I K R A N J t a k o j 1 večje število delavcev

v starosti do 30 let

POGOJ: Zaključena osemletka

Odsluženi vojaški rok

Pismene prijave spreje­

ma kadrovska služba

podjetja do 5. 11.1968.

Obvestita

liUHmiHHiiuiniimHmuiiiiMHiiinimm

Zlatnina, stebrnina, dragulji in ure

v priznanih strokovnih trgovinah

Zaposlitve Iščem žensko za pomoč v

gospodinjstvu k starejši ose-

R O L E T E , L E S E N E , PLA­STIČNE žaluzije naročite za­s topn iku ŠPILERJU, Gradn i -k o v a 9, Radov l j i ca . Pišite, p r i d e m na dom. 4143

K m e t i j s k a zadruga V I V O . D I N A , do sedaj bi fe B E L O -K R A N J K A Stražišče, obve. šča, da bo 4. 11. 68. pokušnja v in i n da bo prada ja la v ino čez u l i co po 4 N d i n . Cene vseh pijač bodo znižane. Dne 2. i n 3. 11. 68. bo zaradi pre­ureditve zaprto .

5288

OČALA vseh vrst na recep­te a l i brez i zde lam h i t r o in sol idno. Poprav l j am tud i D A L J N O G L E D E in druge op­tične I N S T R U M E N T E . Opt i ­čna delavnica MARETIČ M I ­L A N , škof j a L o k a , Sp . t rg 31

5289

Vse potrošnike gumi jas t ih izdelkov obveščam, da sem odpr l v Medvodah st. 55 V U L K A N I Z E R S K O D E L A V N I C O . Za ob isk se priporoča Re/en An ton 5290

Pir ke r Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgor­njem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nem­ško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju.

•

Z D R A V S T V E N I D O M K R A N J

p o n o v n o o b j a v l j a P R O D A J O D V E H O S E B N I H sanitetnih avtomobi lov znamke Zastava 1300.

V o z i l i sta na ogled v reševalni postaj i Zdravstvenega doma K r a n j . Prodaja bo v torek, dne 5. 12. 1968 od 9. do 13. ure i n sicer od v. do 11. ure za družbeni sektor, po tej u r i p a za zasebnike.

Diagonale X IX . modernih olimpijskih iger (5)

Šestnajst olimpijskih dni

Ko so stari Grki organizirali svoje olimpijske igre, so prene­hale vse vojne. Vso pozornost so posvetili Olimpiadi in njenim junakom, ki so jih kasneje slavili še in še. Danes sovražnosti med igrami ne pojenjajo, čeprav so dosežki neprimerno bolj­ši. V Mehiki je ugasnil olimpijski ogenj, športniki so si zaže­leli: na svidenje leta 1972 v Miinchnu! Bežen pogled na drama­tičnih 16 olimpijskih dni ne pove veliko, pa je vendar zanimiv. Oglejmo si tokrat v naših »diagonalah« kako je potekalo šest­najst olimpijskih dni.

4 80.000 gledalcev je b i lo priča dogodkom, ko je

' predsednik Združenih držav Meh ike Diaz Ortaz spo­ročil 7639 športnikom iz 112 držav, da so X I X . moderne o l imp i j ske igre odprte. 20-let-na mehiška at let in ja E n r i -queta Bas i l i o je b i l a p rva ženska, k i je prižgala o l im­p i j s k i ogenj. 6000 be l ih golo­bov je poneslo v nebo geslo mehiške o l impiade : »V m i r u je vse mogoče!«

2 Kenijec Naftali Temu je osvojil prvo zlato medaljo v teku na 10 ti­

soč metrov. Razredčen zrak povzroča vePke težave favo­ritom. Svetovni rekorder Av­stralec Clarke je postal tra­gična osebnost iger. Povsem izčrpanega so morali odpe­ljati v bolnišnico.

3 Tre t j i dan je krona l najhitrejšega človeka na svatu. To je črnopol.

Id ameriški tekač J i m Hines . N jegov i tek i : na 100m: 10,16, 10,08, 10,03, 9,89. T a k o je po­stal kra l j med spr inter j i . Tre­tji dan pomeni tud i p r v i uspeh jugos lovansk ih šport­n ikov . Ce l j anka Nataša Ur -bančič je osvo j i la v motu ko­p j a odlično peto mesto (55,42 metra ) .

4 Pravijo, da ameriškega metalca diska Ala Oer-terja ljubijo olimpijski

bogovi. Da to drži, je doka­zal s četrto zaporedno zma­go na olimpijskih igrah. Nje. gova sreča je še večja, ker sploh nI veljal za glavnega favorita. Junak tega dne je

tudi sovjetski tekač na 400 m z ovirami Skomorohov. Če­prav je osvojil »le« peto me sto, zasluži kolajno. Je nam, reč gluhonem. Na startu je čakal, da vidi, kdaj bodo ste­kli njegovi tekmeci. Pognal se je za njimi in za desetinko sekunde zaostal za medaljo!

5 Značilnost petega o l im­pi jskega dne pravza­prav n i v športnih do­

sežkih, p a čeprav so bila od­lični. Ameriška at leta S m i t h iin Car los , zmagovalca na 200 metrov sta med igranjem ameriške h imne sk lon i l a gla­v i i n z dvignjeno pestjo s črnima rokav i cama protest i­ra la p r o t i rasn i d i s k r i m i n a ­c i j i v ZDA. Ameriška o l imp i j ­s k i komi t e j u je suspendira l i n zarad i tega je prišlo med atlet i do precejšnjega razko­l a in mnog ih protestov.

B Skakalci v trosko!*u so rušili svetovni rekord kot za salo. V zadnjem

skoku je Sanejev (SZ) s sko­kom 17,39 m osvojil zlato me­daljo in postavil sedaj veljav­ni svetovni rekord. Tek na 5000 m je pomenil drugo tra­gedijo za favorita Clarka (Av­stralija), čeprav je tek vo­dil, se nI mogel vmešati v borbo za medalje.

7 Fantastični svetovni re. k o r d Američana Bea-m o n a 8,90 m v s k o k u v

da l j ino je osta l za Jugoslo­vane v senci presenečenja in sramote, k i nam jo je pr i ­p rav i l a V o r a Nikolič. Zarad i s t rahu p rod nastopom je od­s top i la v pol f ina lnem teku na

800 m. Odstop »zlate Vere« in tudi dogodki po tem (agen­cije so poročale, da je kasne­je celo poizkušala naredi t i samomor ) mečejo dokaj čud­no luč na l j u d i , k i so skrbe l i o z i r oma naj b i s k r b e l i za naj­večji u p jugoslovanskega športa. » Enaindvajsetletna Split-

čanka D junija Bjedov je presenetila prav vse

in tudi sama sebe. Prvo zla­to medaljo v plavalnem spo­redu na 100 m prsno je osvo­jila za Jugoslavijo. Prvič je zadonela jugoslovanska him­na. Kraljica bazena, lepotica presenečenja, so zapisali me­hiški časopisi. Najmočnejši človek na svetu Rus žabotin-ski je potrdil ta naziv, pa čeprav mu ni uspelo dvigniti napovedanih 600 kg (dvignil je 572,5 kg in to ni malo — poskusite).

9 Ugasni la je mara tonska zvezda R i m a in Tok ia . E t i op i j ec B i k i l a Abebe

je odstopili. »Njegovo« zlato medal jo je osvo j i l ro jak Ma ­m o VVolde. T a dan se je zgo­d i l a tragedi ja tud i n a konje­niškem prizorišču. Zarad i na­l i v a je u ton i l eden i zmed ple. menituh kon j , dva pa so mo­r a l i zaradi poškodb ust re l i t i .

1 fl ^ jadranju ni uspelo I niti enemu zmagovalcu

iz zadnje olimpiade ob­raniti najvišjega odličja. Ju­nak je bil 66-letni Švicar Lcuis Noverra, k i je Oivojil srebrno medal jo . Zan im ivo je, da je ta športnik nast ; ip l l na olimpiadi že leta 1936. N a berlinski olimpiadi ni zmagal, vendar so ga obto­žili, da je za jadranje pre­je l denar in tako jc tudi nje­gova »zlata« od jadra la . V ko­lesarjenju so d i skva l i f i c i ra l i Nemce, k i so na nedovol jen način o v i r a l i Dance. Nemc i so se sicer pritožil', vendar so premagani — Danci, že prejeli zlate medal je.

n V središču pozornost i je plavanje. Amer ikanc i so brez prave konkuren­

ce. Grenke ure j i m pr ip rav l j a predvsem Avstralec Vvenden, k i je zmagal na 100 m pro­sto in kasneje še na 200 m . 16-lotna Američanka Deb bo­rah Mevc r je pričela zb i ra t i z la ta odličja. T r i zlate meda­lje v posamičnih cf ise: pil in ah še n i osvo j i l nihče na ollim-p i j s k i h i g rah . Posbna komis i ­j a je zaključila »test žensko sti«. K o so neko starejšo tek­mova lko vprašali, kaj meni ob tom, je hudomušno odgo­vor i la : »Bala sem se že, da bom mora la reči svo j im še­s t im v n u k o m , da naj mc od­slej kličejo — dedek.«

4 A Naš boksar V u j i n je os-I / vojil bronasto medaljo, • medtem ko je B jedova

ponovno poskrbe la za prese­nečenje in za — srebrno me­dal jo . Košarkarji so poskr beli za dobro razpoloženje. Zmaga nad S Z j i m Jc zagoto­vila s rebrno medaljo, k i so jo kasneje tud i o j vu j . l i .

•I A Nesrečni t r ina js t i dan I lJ se je končal uspešno za ' " te lovadno vrsto Japon­

cev, k i so zasenčiili večne tek­mece iz SZ . Dan je b i l poseb­no nesrečen za I ta l i jana Me-niche l l i ja , k i s i je pretrga l Ah i l ovo tetivo i n j e m o r a l končati svoj o l imp i j sk i bo j . K e r je švedski tekmovalec učitelj L i l j enva l l pregloboko pogledal v kozarec (0,7 p r o mi le , namesto 0,4 dovol jenih v krv i ) so m o r a l i Švedli pre­pust i t i svojo bronasto kolaj­no v modernem peteroboju Francozom.

H »Kraljica gimnastike« Čehinja Vera časlavska je osvojila štiri zlate

in dve srebrni medalji. Naj­uspešnejša tekmovalka olim­pijskih iger se je za konec še poročila s kolegom iz at­letske vrste in se vrnila do­mov kot gospa Odložilova.

•I P Zadn j i t ekmova ln i dan ID J e k i l nadvse uspešen

w za Jugoslovane. Meda­lje so se vrst i le po tekočem t r a k u . Z la to so osvo j i l i vater­po l is t i . Njej je dodal še svojo z lato M i r o Cerar na kon ju z rtčaji. Svo jo p rvo o l imp i j sko

i kola jno (srebrno) je osvoj i l še veteran bivši svetovni ro-k o b o r s k i prvak Stevan Hor ­vat. Z bronasto se je pr id ru­žil še t ok i j sk i o l imp i j sk i zrna. govalec SLmič.

1 A Po tradiciji so končali I h tekmovanja jahalci s

preskakovanjem ovir. j Na zaključni slovesnosti se

je poslovilo od prizadevnih j organizatorjev po šest šport­

nikov iz vsake države — ude­leženke olimpijskih iger. Na velikem semaforju se je za svetil napis: »Spet se sreča­mo v Miinchnu 1972!«

Tak b i biil bežen pregled šestnajstih o l imp i j sk ih dn i . Poglejmo še ugotovitve v ne. ka te r ih posameznih športih.

ATLETIKA — Dvanajst no­vih svetovnih rekordov in dva izenačena. Američani so utr­dili svoje mesto najmočnejše atletske ekipe. Med moškimi so osvojili kar polovico zla­tih medalj. Evropa je izgubi­la nekaj cdličij na račun Af­rike. Pri ženskah so bile ZDA s tremi zlatimi in eno srebr no najboljše, vendar Romu nija s po dvema zlatima in srebrnima ni dosti zaostala. Zanimivo je, da tekmovalke SZ niso osvojile niti ene zla­te medalje.

B O K S — Najtrše pesti ima j o Rus i Ln Amer ikanc i . Naj­več z la t ih so osvo j i l i R u s i (3), največ nasploh pa Z D A (7). Iz Tok ia sta osvoj i la le dva tekmovalca ponovno z la t i ko . la jn i . T o sta Ku le j (Pol jska) v po lve l l e rsk i in Laguil in (SZ) v po lsrednj i kategor i j i . Meh ik . i je I dvema z la t ima poskrbela za precejšnje pre­senečenj c.

PLAVANJE — Američani so še močnejši kot so bili v Tokiu. Osvojili so nekaj manj kot štiri petine vseh mogo­čih medalj. Avstralci so do. kazali, da so še vedno druga velesila. Ameriški trenerji so pred olimpiado izjavljali, da ne more biti plavalna velesi­la država, ki nima zmagoval­ca na 100 m prosto. Naslov najboljšega je osvojil Avstra­lec VVenden! Vsekakor pa ta­to nihče ne more podvomiti o premoči tekmovalcev iz ZDA. Uspehi treh jugoslovan­skih deklet v Mehiki so ne­pričakovani (Bjedova, šegr-tova in Gašparčeva). čeprav n.e gre oporekati velikega us­peha, bi bilo zmotno računa­ti, da pomenijo uspehi teh deklet odsev kvalitetnega sta nja našega plavanja...

V A T E R P O L O — Jugoslova­n o m je končno le uspelo povzpe l i se na p rvo mesto. N a žalost m o r a m o zapisati, da je ostalo od tistega atrak­t ivnega modernega vaterpola i zpred nekaj let le malo. Igra se j e zarada čudnih pravil spremeni la v pretepanje ij1

edino ka r je ostalo še zani­mivega, j e streljanje četver­cev, k i pa so odvzeli ves mik posamezn im srečanjem, i

GIMNASTIKA — V moški gimnastiki sta ostali Japon­ska in SZ razred zase. Japon­ci so bili še močnejši kot v Tokiu. Med ženskami so prf* vladovale vrste iz ČSSR, s Z

in DRN. Naši fantje so osvo­jili šesto mesto.

KOŠARKA — Po napovedih naj b i pomen i l a Mehka 68 pre lom za našo košarkarsko vrsto. Z drugega mesta s 0

i z r in i l i SZ . Brez dvoma je to vel ik uspeh, k rona bogate ka­r iere Daneuove generacije-Seveda j e vprašanje, če bodo mlad i obdržali to mesto. B j n

so odločilna pomoč p r i delu vel ikega režiserja. Bodo znali režirati tud i sami na svetov­nem prvenstvu v L jub i j an -Tedaj bo šele mogoče SoV°' r i t i , d a so razb i l i »veliko dvojko«.

šestnajst mehiških olim­pijskih dni je bilo najuspeš­nejših v zgodovini jugoslo­vanskega olimpizma. Bjedo­va, Cerar, Horvat, Sirnič, Vu­jin, košarkarji in vaterpoli­sti so dosegli 3 zlate, 3 sre­brne in 2 bronasti medalji- * tem so uvrstili

Jugoslavijo na 17. mesto v

neuradnem tekmovanju med 122 država­mi udeleženci olimpU8*" iger. • Načelo, da je ci l j tekmo • vati in nc zmagati , je s'° e^ © lepo, vendar se špom l l d

• bor i jo za zmage. V tem • je prav i šport. Za te z " 1 3 ' • ge žrtvujejo države ve l ik 0

• denarja. M i r n o lahko *• • pišemo, da so naši P 0 * * 0 ' © noma opravičili in • men i r i l i vsak dinar, k i J ' • b i l vložen vanje.

Č E T R T E K — .31. oktobra 1968

Prob l emat ika šolskih športnih društev n a Jesen icah

Občinska zveza za telesno kulturo je v preteklih dneh skli­cala posvet o delovanju šolskih športnih društev, ki so se ga udeležili predstavniki teh društev in vodstev šol, predstavnica Zavoda za prosvetno in pedagoško službo, za temeljno izobra­ževalno skupnost in predstavniki ObTK Jesenice.

Namen posveta je b i l , da |e razkrijejo nekatera vpra­šanja, da se oceni položaj telesne vzgoje na šolah i n delovanje ŠŠD ter smise l i n ^amen teh organizaci j .

Se vedno je ponekod dile­ma, al i so ta društva potreb­na ali ne. Pomis leke o tem *"jajo tudi nekater i , k i se s ?jj Pokl icno bavi jo , p a j i h P ^ s k a akt ivnost obreme­njuje ~ beiu J f cd ta ta fpa ' je razv idno, da

Pošolska telesnovzgojna j a v n o s t Potrebna, ker j i je

učnem programu odmerj e-n o Premalo časa.

Težave so še zarad i slabega V^terialriega položaja dru-{r\ Sredstva dobe društva

v občinske zveze za teles­no kulturo, ka r p a je prema-

• ležave so tud i zato, ker Povsod ustreznih objektov.

n e ? r i ^ 0 ' t n i so nato ana l i z i ra l i **aj problemov, k i tarejo

ŠŠD 1 ' ' 3 , V V S E J O B Č I N I J E 6

i - * uista biili pa še ustanov-^eni na osnovni šoli Koroška b r a ^ 1 1 1 . n a Železarskem izo-

?juje in od tega n ima jo no-n e kor is t i . Po ocenah i n

ia m zevalnem centru. Obe šoli

T i t o v i m d o m o m zgradi l šport­ni prostor , k i b i lahko slu­žil vsem jeseniškim šolam, saj je prav v cent ru i n tud i za rekreaci jo. Z zgraditv i jo takega ob jekta b i rešili prob­lem vsega športa.

Dejavnost zunaj šole je po­trebna, ke r šolska telesna vzgoja ne more dat i m lad in i vsega tistega, k a r b i mora la . Po programu zanjo s i dovol j ur . P rav p r i ŠŠD naj b i se ta akt ivnost nadoknad i la , da b i Se m lad ina dodatno akt ivno usmerja la . N e gre to l iko za kval i teto kot za množičnost. ŠŠD naj b i vključevala pred­vsem tiste, k i n iso včlanjeni v k lube .

S lab položaj ŠŠD je posle­d ica g lobl j ih vzrokov — ne­urejeno vprašanje šolske t e

lesne vzgoje z vseh v id ikov ko t so: učni predmetn ik , vrednotenje telesne vzgoje, k a d r i , objekt i i n f inanc ira­nje. Reševati je treba odnos telesne vzgoje m e d tekmoval­n i m in množičnim športom, vse šole pa morajo najprej dob i t i pogoje za redno te­lesno vzgojo. Zadostnega za­n iman ja za ŠŠD pa tud i n i od vodstev šol.

Ob koncu posveta so se dogovor i l i , da bodo ustanov i , l i l iga s istem tekmovanja v t i s t ih panogah, k jer so za to pogoj i . Dogovor i l i so se tud i a l i bodo za dan mladost i or­ganiz i ra l i množični nastop vseh šol a l i ne.

Ustanovl jen je b i l tud i stro­kovn i akt iv profesorjev in učiteljev telesne vzgoje, k i bo p r ip rav i l načrt dela za tekeče obdobje, za daljše ob. dob j e pa študije i n zamis l i , kako naj se delo zastavl ja v bodoče. Z . Felc

Začetek hokejske sezone

K r a n j s k a g o r a : V v e r d o n 3 : 3

Pred dnevi so tud i Jesenice dobile ledeno ploskev i n zaradi tega so se začela že prva tekmovanja. K r a n j s k a gora je igra la neodločeno s švicarskim moštvom Yverdon 3:3 (3:2, 0:1, 0:0). Po t ekmi je trener kranjskogorskega moštva Dušan B r u n i z jav i l :

»Glede na to, da smo pomladili ekipo in da smo šele tri­krat trenirali na ledu, sem z rezultatom tekme zadovoljen. Fantom se pozna, da imajo še premalo drsanja pa tudi v končnih fazah še niso uigrani.« D. Hiuner

V Žirovnici imajo težave

Gorenjska rokometna liga

Veterani neporaženi

V zadnjem k o l u gorenjske rokometne lige so b i l i dose­ženi naslednj i rezul tat i : Ve­terani : K r a n j s k a gora 48:15 (17:7), Jesenice : K a m n i k 28:37 (15:19), žabnica : Sel­ca 22:25 (11:11), Tržič B : Škofja L o k a 19:15 (14:6), K r ­vavec : K r a n j B 0:5 vv. o., za . ostala tekma Škof j a L o k a : Jesenice 21:19 (15:5).

---varnem centru. Ube sc n«,- t v o L A H K O T A K ° J U S T A -J ^ a , če b i b i l i za to ustrez-

Pogoji. Koroška Be la sploh

JJ* telovadnice i n b i se

*?p>>ska dejavnost l ahko go-z a r i ^ m o p o l e t i - T u d i ž e l e " j ^ ^ 1 izobraževalni center c i h t , i : ! 0 v a d R : c e . Po let i učen-t * J i * , 1 ' 0 n a športno igrišče r £ Mežakljo, po z im i p a v ^ovadruco T V D Par t i zana

Jesemce. Samo s tem se i * 2? v

te l i K p ur pouka . V pre-

losti j e b i l a storjena veli-

j e n i a p a k a ' k e r n i b i l ° z g r a " j , ° g a Pr imernega objekta *a šolo.

o c h ! a V Z O Č i s o s e s t r in ja l i , da tel n a J v i š J i r i forumov do ^ e s n e vzgoje n i n ik j e r tako S a v s k i kot prav n a Je-

sve Ž a l s o t u d i t e g a V°-so u-, n i s o udeležili, čeprav SS? v a b l i e n l , i n b i lahko ^ i k a j povedal i .

j i h v z a r a d i prob lemov, k i l e s n J e , c u t i t i v odnosu do te-E£ k u * t u r e si bo občinska b r u n a zveza pr izadevala, da red a t o ^ k a Prišla n a dnevni

zasedanja skupščine obči-' Najvišji '

N a skupnem sestanku U 0 T V D Partzan iz Žirovnice i n kra j evn ih družbeno-politič-n i h organizaci j so ugotov i l i , d a v Žirovnici n i več takšne vneme za osnovno telesno vzgojo ko t j e b i l a pred l e t i . D o m T V D Par t i zan je vedno v slabšem stanju. Delen vzrok za takšno stanje glede vzdrže­vanja p a je p r i p i sa t i vedno manjšim sredstvom, k i j i h dob i Par t i zan od občinske zveze za telesno ku l tu ro Je­senice. L a n i so prejela za na­mensko vzdrževanje doma 8500 N dinarjev, letos pa je društvo dob i l o le 1000 N d i -

, u i asn i . f o rum naj se

b t t T S ' k a k ^ n a in k o l i k o naj tem n e k u l t u r e , ker se s M T

o d m - e r j a j o tud i sredstva n a

J e s e n i c a h je razv i ta teles š p o r t ^ 8 0 ^ i n t ekmova ln i skn p U * p a u r e J e n o s istem je C r

1 : n a n c i r a n j e telesne vzgo. nih * s predpis i zagotovlje­na r ! [ e d & t e v i n s° l e " t a odvis-l W r s u b J ^ k t i v n i h faktorjev, l eSfe da ŽIC in druge šo teg!;1 a J ° o b J ° k t a . i zha ja iz g a

1 ' , tudi na urbanistične. obč in a c r t a ' k i b i t o ure ja l . v

Pa z a Vf° l e s t a r i k

/antevajo sredstva. lave/ 0 s i m o r a J ' 0 športni de-

Pnzadevat i , da bi se za

narjev za osnovno dejavnost, n i t i d inar ja p a za vzdrževa-nje doma. »Če ne bo streha popravl jena pred p r v i m sne­gom, bodo spomlad i (a l i p a še prej ) odpad l i večji aJi manjši del i zunan j ih zidov,« smo slišali n a omenjenem se­s tanku .

Težave so tud i s k a d r i . Ing. Legat i n predsednik društva B a l c h ne bosta več vodi la T V D Part i zan, k j e r s ta se po­svet i la de lu ko t vodite l ja področne planiške skaka lne šole v Žirovnici. V tej šoli je namreč oko l i 40 mlad incev i n pionir jev . J . Vidic

Lestv ica Veteran i K a m n i k Se lca šk. L o k a K r . gora Žabnica

Mednarodna hokejska tekma

Jesenice : P r a g a 6 : 4 Prvo hoke jsko tekmo v no- I

0.O-J-™-!,; c-n v«v-.kr.*vt državni vi sezoni so večkrat državni p r v a k i — Jeseničani od igra l i n a domačem ledu preteklo soboto n a Jesenicah i n s tem odpr l i u radno sezono 1968/69. V pr i ja te l j skem mednarod­nem srečanju so premagal i reprezentanco Prage 6:4 (1:0, 4:0, 1:4). O tej t ekmi nam je igralec Jesenic Tomaž Košir de ja l naslednje:

»Tekma s Prago nam je ko­ristila le kot p r ip rava za p o membnejša mednarodna sre­čanja, ki nas čakajo v p r i ­hodnjih dneh. Trener je pre­izkusil tudi rezervnega vra­tarja, kateremu pa se pozna, da je šele začetek sezone. Re­zultat ne ustreza po teku tek. me. Menim, da smo še vedno po kvaliteti najboljše jugoslo­vansko moštvo in, da bomo z borbeno igro tudi v novi sezoni osvojili naslov držav­nega p rvaka . Kljub določe­nim objektivnim okoliščinam

sem prepričan, da se bomo s pomočjo starejših igralcev dobro uvrstili tudi v bližnjih tekmah za evropski in alpski pokal.«

D. Humer

7 7 0 0 171:109 14 7 5 1 1 232:192 11 7 5 0 2 179:123 10 7 3 2 2 151:130 8 7 3 0 4 123:174 6 7 2 1 4 102:107 5

Jesenice (-1) 7 1 0 6 93:123 1 Krvavec ,-2) 7 0 0 7 56:170 -2 izven konkurence : Tržič B 9 5 0 4 243:186 10 K r a n j B 9 3 0 6 149:149 6

P. Didič

Cenjeni potrošniki!

Kvalitetno kosovno apno dostavl jamo na d o m a l i gradbišče po i n d u s t r i j s k i ceni v vsak i količini.

Nabavite apno sedaj, da bo spomlad i pr iprav l jeno !

Priporoča se

T R G O V S K O P O D J E T J E

Kurivo Kranj V zalogi sta lno tud i osta l i gradbeni mater ia l (cement, bet. železo, salonit itd.)

Posredujemo prodajo

karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750 leto izdelave 1963, pre­voženih 50.000 km. Začetna cena 3.800,00 N din

Ogled voz i la je možen vsak dan od 10. do 13. ure p r i Zavarova ln ic i »SAVA« P E K r a n j . Pismene ponudbe spreje­mamo do 6 11-1968 do 12. ure v spre jemni pašami s kavc i jo 10 °/o od izkl icne cene.

ZAVAROVALNICA »SAVA« P E K R A N J

Šport v kratkem

© Nogomet — V republ i -kših l igah so gorenjski p r ed . s tavn ik i v nedeljo dosegl i naslednje rezultate. Tr ig lav : R u d a r 1:2 (1:1), K a m n i k : Z a ­gorje 0:3 (0:2), L i t i j a : K r a n j 0:0, L T H : T o l m i n 3:0 (0:0).

£ Rokomet — V moški re­publiški ligi je Tržič prema­gal Rudar j a i z Trbove l j z 12:10 (6:6), v ženski l i g i pa sta gorenjska preds tavn ika ig ra la takole : P i r a n : Se l ca 7:11 (3:4), K o p e r : Kranj 13:15 (7:8). Tore j popo ln us­peh gorenjsk ih predstavnikov v republiški l i g i .

0 Košarka — N a kva l i f i ­kac i j skem tekmovanju za vstop v zvezno žensko košar­karsko l igo, k i je b i lo pr.Mi dnevi v B a n j a l u k i , Jesen ča:i-ke niso uspzle, d a b i se uvr­stile v družbo najboljših ko ­šarkarskih ek ip v Jugos l a v i ' i . N a tu rn i r ju štirih ek ip so do . segle zadnje mesto brez zma­ge.

# N a m i z n i tenis — N a re­publiškem tu rn i r ju za mla ­dince in mlad inke , k i sta b i l a v L jub l j an i i n Lendav i , go­ren jsk i preds tavn ik i n i so ime l i kakšega posebnega us­peha. Najbol je se je uv r s t i l a Kranjčanka Jakop inova , k i Je zasedla šesto mesto.

j j i i i i i i i i i i i i m i i i i i m i i m m i i i i i i i i i i i M i n ^

I Od 2» novembra novo za naše kupce | Kaj je posebni oddelek Wa rmutha? (

Oddelek, k i ga za vas opreml ja jo naši strokovnjaki Oddelek, k j e r so v a m n a vo l jo vrhunski izdelki po resnično | n i z k i h cenah

Oddelek, k j e r je izredna ponudba v najboljši kakovosti Oddelek, v katerem v a m prav gotovo pomagamo prihraniti | šilinge § Oddelek, k jer se sami lahko prepričate, k a k o naglo se menjavajo j ponudbe I

Za ženske: s

Nogavice iz perlona, gladke 1 par 5,80 Nogavice iz perlona, mrežaste, zanke

stabi lne 8,90 Naborne nogavice, t ransparentne 9,80 Slip, čisti bombaž, rebrast i vzorec, tesno

prijemajoč se noge 6,80 Hlačke, čisti bombaž, rebrast i vzorec,

s hlačnicami 9,80 Srajce, čisti bombaž, rebrast i vzorec

z na ramn i cami 12,80 Spodnja obleka, na j lon, s čipkastim

obšivom 19,80 TRIUMPF — perilo — SET, modrček,

hlačke s s tezn ikom, spodnja ob leka 158.—

Spalna srajca, keper-barhant, p isana 48.—

Haljasti predpasniki, bombaž, ba r vn i t isk, 2 žepa 39.—

Dralon — puli, brezrokaven z m o d n i m i progami 39.—

Dralon — puli, s k r a t k i m i rokav i , v i soko zaprt , v vseh barvah 49.—

Dralon puli, z do l g im i rokav i , v i soko zaprt , v modn ih barvah 55.—

Domača halja iz perlona, prešivana, modne barve i n fazone 138.—

Bluza iz batista, bela, z do lg imi r okav i , s stoječim ov ra tn ikom, robčki in nežnimi čipkami 75.—

Bluza iz flanele, turški vzorec, v r a zn ih ba rvah 39.—

Za otroke: Anorak (vetrni jopiči) — per lon, vat i -

ran i z d io lenom, s p r ik ro j eno kapuco , žepi na zadrgo, rokav i s p le ten im patentom, v mnog ih barvah. Ve l ikos t 2—14, od 88.—

Deški pulover, V-izrez, čista vo lna, vel ikost 4—16, o d 45.—

Pulover s s v i tkas t im o v ra tn ikom iz I a bombaža, v mnog ih barvah, ve l ikost 2— 14, od 14.—

Pulover z do lg imi rokav i , iz perlon-pliša, v mnog ih barvah, čiščenje l ahko , ve l ikost 4—14, od 26.—

Dekliški pulover, dolgi r okav i , iz 100 % čiste volne, z e fektn im ov ra tn im za­ključkom, bel , ve l ikost 2—12 od 40.—

Deške spodnje hlače, dolge a l i deške majice z do lg imi rokav i , I a macco, bele. Ve l ikos t 32—40 od 15.—

K o m b i n a c i j a hlačk z nogav icami za dekl ice, iz čiste volne v razn ih barvah. Ve l ikost 1—8 od 18.—

G a r n i t u r a za dekl ice , iz I a bombaža, maj ica na zaponke in hlačke s hlač­n i cami . Ve l ikos t 2—16 od 18.—

Otroška pižama iz I a bombaža, zgornj i del vzorčast, hlače enobarvne, v razn ih barvah. Ve l ikos t 2—12 od 32.—

Pižama za majhne otroke, v ce lot i , na zadrgo, vzorčasta iz I a bombaža, kosmačena. V vseh ve l ikost ih od 38.—

Flanelasta odeja za dojenčke, v mnog ih razn ih barvah i n vzorc ih 15,80

Plenice, 65 X 65 c m , neobrobljene, iz čistega bombažnega drob i r ja , se s k u ­hanjem ne pokvar i j o • 5,50

Otroški rokavci, naborn ica , enobarvni 9,80 Otroški rokavci, bombaž, pisano ka r i r a ­

n i a l i enobarvni , iz sukanca. Ve l ikos t 3— 12 od 10,80

Oddelek je darilo za naše stranke ob 30-letnici

obstoja Wa rm u t ha

Za moške Životec iz kožuhovine, znotraj kosmačen Hlače, dolge in životec, dolg i r okav i ,

Inter look-kockasto, iz čistega bomba­ža, znotraj kosmačeno hlače

životec Slip a l i životec, dvoj norebraste kvalite­

te, dobre bombaževinaste n i t i , ela­stično

Pižama iz flanele, lep progast i vzorec Pulover z V- izrezom, vo lna ojačena

z naj lonom Srajca iz per lona, dobra sintetična tka­

n ina , ovratn ik ojačen Flanelasta srajca, iz drobnovzorčaste

bombažne flanele, z zav ihan im ovrat­n i k o m

Športna srajca s črnim črtkastim vstav-k o m in p r s n i m žepom, modn i karo vzorec, prvovrs tna bombažna f lanela

Trevira-kravate v različnih vzorc ih, pra lne

Kratke nogavice, čisti bombaž, z ojače-njem

Dokolenke, čisti bombaž, enobarvne in vzorčaste

Kratke nogavice, ČISTA V O L N A , pete in prs t i pojačeni

S 3 5 . -

3 5 . -2 9 . -

9,80 7 8 . -

5 8 . - p

7 9 . - I 15 . - §

6,80 I r % 14,80 g 19,50 I

I BEGHIFF Ularmuth (He4et HtettA,/

l l l l l l l l l l f t l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l l a l l l l l l l l l l i l i a l l l f l i l l f f l l l i l t i l i i i i i l i f l B l i i i " l l l l t l l B f l l t I I I B K V I * f f 1 1