arhiv družboslovnih podatkov:

Arhiv družboslovnih podatkov:

Sanja Lužar, Ljubljana, Oktober 2010

orodja za iskanje, analizo in predstavitev podatkov

O A

rhiv

u d

ružb

oslo

vn

ih p

od

atko

vKaj hranimo?

- podatke,

- spremljajočo dokumentacijo,

- informacije o vzorčenju,... podatke, ki se lahko zgubijo.

Spremljajoča dokumentacija vsebuje informacije kot izvor podatkov; kaj je bil osnovni namen zbiranja; kdo so bili avtorji in naročniki oz. sponzorji; kako so bili podatki zbrani; kakšni so pravni pogoji uporabe podatkov; opis spremenljivk; kako so bili podatki združeni – kodirna shema; v kakšnem formatu je hranjena računalniško berljiva podatkovna datoteka; na katerem mediju je hranjena.......

O A

rhiv

u d

ružb

oslo

vn

ih p

od

atko

v

Standard na katerem temelji priprava vsebin za ADP je XML DDI (The Data Documentation Initiative).

Po tem standardu je kodirna knjiga sestavljena iz:

Opis dokumenta (Document Description)

Opis raziskave (Study Description)

- Naslov, avtor, izdelava in distribucija

- Vsebina raziskave

- Metodologija

- Dostop do podatkov

Opis podatkov (Data Files Description)

Opis spremenljivk (Variable Description)

Ostali dokumenti (Other Documentation)

Standard DDI 2.0

1. Iskanje podatkov:

- po opisih raziskav in podatkov Seznam raziskav

- po ključnih besedah Elektronski katalog za iskanje

2. Analiza

3. Predstavitev podatkov

4. Mednarodni podatki

Iskanje

po

datkov - o

pis ra

ziskave

Iskanje

po

datkov – p

o šifri raziskave

Iskanje

po

datkov

Iskanje

po

datkov – p

o serijah

Iskanje

po

datkov – o

pis raziskave

Iskanje

po

datkov – o

pis raziskave

Opis spremenljivkOpis raziskave Opis podatkov Ostali dokumenti

Iskanje

po

datkov – o

pis raziskave

Iskanje

po

datkov – p

o ključn

ih bese

dah

Iskanje po ključnih besedah:Elektronski katalog

Iskanje

po

datkov – p

o ključn

ih bese

dah

Me

dn

arod

ni pod

atkiPodatki iz mednarodnih datotek

Me

dn

arod

ni pod

atki

(Prosto dostopne za raziskovalne namene)

ISSP – International Social Survey Programme [1985 - 2007]Mednarodna splošna družboslovna anketa – Vloga države; razumevanje vloge državljana– Družbeni stiki– Neenakost– Družina– Stališča o delu; odnos do dela– Raziskava o vernosti in cerkvi– Ekologija– Narodna identiteta

EB – Eurobarometer [1973 - 2007] Evrobarometer

CEEB – Central and Eastern EB [1990 - 1997]Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

CCEB – Candidate Countries EB [2001 - 2004]Evrobarometer držav kandidatk

Politične in ekonomske spremembe; Evropska unija; mediji; družbene razmere v državah kandidatkah; mladina v novi Evropi; kultura; identiteta in vrednote; Euro, širitev EU in finančne storitve; pokojninski sistem; zdravje; itd..

Pomembnejše mednarodne raziskave

Me

dn

arod

ni pod

atki

EVS – European Values Study [1981, 1990, 1999, 2008]Evropska raziskava vrednot

EES – European Election Study [2004]Evropska volilna raziskava

CSES – Comparative Study of Electoral Systems [1996 - 2001, 2001 – 2005]Primerjalna raziskava volitev

ESS – European Social Survey [2002, 2004, 2006, 2008]Evropska družboslovna raziskava

ICVS – International Crime Victimisation Survey [1989 – 2000]Mednarodna anketa o viktimizaciji

Pomembnejše mednarodne raziskave

Med

naro

dn

i pod

atki

Med

naro

dn

i pod

atki

•Mednarodna splošna družboslovna anketa (ISSP)

•Evrobarometer

•Evrobarometer držav kandidatk

•Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

•Evropska raziskava vrednot (EVS)

Med

naro

dn

i pod

atki

Med

naro

dn

i pod

atki

V ESS sta ponujeni dve uteži,ki jih lahko uporabimo:

- vzorčna utež (design weight - dweight). Kar nekaj držav vključenih v raziskavo ni moglo zagotoviti enake verjetnosti za vključitev posameznikov starejših od 15 let. Tako so v določenih državah bolj zastopani posamezniki iz določenih skupin (npr. posamezniki iz večjih družin) in drugi manj. Te "napake" odpravimo z vzorčno utežjo.

- populacijska utež (the Population Size weight - pweight). To utež uporabljamo pri primerjavi dveh ali več držav. Utež upošteva, da je večina držav vključenih v raziskavo imela enako velikost vzorca ne glede na velikost njihove dejanske populacije. Verjetnostna teorija namreč dokazuje, da je vzorec 1000 respondentov enako uporaben za državo z 10 milijoni prebivalci kot za države s samo 1 milijonom. Brez uteževanja bi združeni podatki nad-reprezentirali manjše države. Populacijska utež torej uvaja takšno prilagoditev, da je država predstavljena proporcionalno glede na svojo velikost.

Uteži

Med

naro

dn

i pod

atki

Pri prikazovanju tabel v odstotkih je potrebno vedno uporabiti utežene podatke.

Osnovni pravili:

- vedno uporabimo vzorčno utež in

- kadar primerjamo podatke dveh ali več držav in kadar jih združujemo v skupine (npr. države članice EU) moramo uporabiti tako vzorčno kot populacijsko utež.

Uteži

Med

naro

dn

i pod

atki

Va

ja1. Na Nesstarju poišči eno od raziskav iz serije SJM.

2. Iz seznama spremenljivk si izberi spremenljivko, ki ima vsaj štiri vrednosti.

3. Izbrano spremenljivko smiselno rekodiraj tako, da bo nova spremenljivka vsebovala največ tri vrednosti.

4. Naredi tabelo, kjer bo v stolpcu spremenljivka “spol”, v vrstici pa na novo rekodirana spremenljivka.

5. Tabelo izvozi v Excel.

6. Zgornjo tabelo prikaži z enim od grafičnih prikazov (v stolpcih, tortni diagram..)

7. Sliko izvozi v .pdf.

Uporabniško ime: arhiv.podatkovATfdv.uni-lj.siGeslo: arhiv

arhiv družboslovnih podatkov:

Documents