modeli postavitve knjiŽniČnega gradiva v slovenskih sploŠnih … · 2015. 2. 2. ·...

99

MODELI POSTAVITVE KNJIŽNIČNEGAGRADIVA V SLOVENSKIH SPLOŠNIHKNJIŽNICAH S POSEBNIM OZIROM NAPOSTAVITEV GRADIVA V MLADINSKIHODDELKIH

Marija Kobal

Oddano: 5. 5. 2009 – Sprejeto: 9. 9. 2009

Strokovni članek

UDK 025.4.02:027.022(497.4)

Izvleček

Klasifikacija in postavitev knjižničnega gradiva sta pomembni področji strokovnegadela v knjižnici od njenih začetkov dalje. Uvajanje Univerzalne decimalne klasifikacijev slovenske splošne knjižnice je sovpadlo s preureditvijo knjižnične zbirke za prostipristop do gradiva. V Sloveniji splošne knjižnice upoštevajo priporočila za ureditevknjižnične zbirke v prostem pristopu glede na posamezne skupine uporabnikov zdelitvijo na oddelke za odrasle in oddelke za otroke in mladino. V oddelkih je prvanadaljnja delitev povezana s funkcionalno zvrstjo gradiva, ki se deli na leposlovje instrokovno gradivo, nato pa se za postavitev gradiva na knjižnih policah uporabljapostavitveni vrstilec UDK in v eni od splošnih knjižnic nova besedna sistematika. Vokviru mladinskega oddelka je izražena potreba po delitvi na štiri starostne oz. bralnepostavitvene skupine namesto dosedanjih treh. Znotraj postavitvenih skupin veljaureditev po abecedi avtorskih in stvarnih značnic. Splošna knjižnica je namenjena vsemprebivalcem na svojem območju, zato je potrebno pri postavitvi gradiva v prosti pris-top spremljati in upoštevati potrebe posameznih skupin uporabnikov.

Ključne besede: prosti pristop, klasifikacija, splošne knjižnice, postavitev gradiva,Univerzalna decimalna klasifikacija

KOBAL, Marija. Arrangement of library materials models in Slovene public libraries.Knjižnica, Ljubljana, 53(2009)1–2, p. 99–122

Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

100

Professional article

UDC 025.4.02:027.022(497.4)

Abstract

The classification and the alignment of library material represent an important part ofthe library science from its early beginnings onwards. The introduction of UDC intoSlovene public libraries coincided with the alteration of the open access library collec-tion. In Slovenia the public libraries in average take into account the references andrecommendations for the arrangement of the free access library collection, consider-ing the age groups of the users, adults and juniors. The next division is connected withthe functional type of the material, which is divided into fiction, and scientific materi-al, and then there is the UDC label for the arrangement of the material on the shelvesor word systematic in one of the public libraries. In the junior department there is aneed for a further division into four age/reading groups of books instead of three.Within the formed groups there is the further arrangement of books in an alphabet-ical order by means of author or subject headings. The public library is a unit, whichservices all the residents in its local area. The different needs and interests of usersshould take into account in the formation of a library material arrangement.

Keywords: open access, classification, public libraries, shelving of materials, UniversalDecimal Classification

1 Uvod

Postavitev knjižnega gradiva v prosti pristop je bila ena največjih sprememb vdelovanju splošnih knjižnic in je pospešila njihov razvoj v informacijske centre,kjer uporabniki svobodno in demokratično izbirajo med različnimi naslovi vknjižnični zbirki. Postavitev temelji na sistemu Univerzalne decimalne klasifikac-ije (UDK), ki je bila konec petdesetih let prejšnjega stoletja sprejeta za knjižničnosistematiko in je postopoma postala glavni klasifikacijski sistem v vseh vrstahknjižnic (Naprudnik, 1961, Pregelj, 1959, Rijavec, 1958), kar je prispevalo k enot-nosti knjižničnega informacijskega sistema v Sloveniji. Do uveljavitve so imeleknjižnice večinoma skladiščni sistem postavitve, ki je upošteval tekočo številkodotoka knjižničnega gradiva. Bralci so lahko dostopali do podatkov preko kata-loga oz. so bili odvisni od posrednika – knjižničarja. Splošne knjižnice sopostopoma pripravljale knjižnične zbirke za postavitev v prosti pristop in raz-vile postavitev knjižničnega gradiva glede na različne pogoje ter specifične potrebeuporabnikov v posameznih okoljih po Sloveniji.

101

Kobal, M. Modeli postavitve knjižničnega gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah sposebnim ozirom na postavitev gradiva v mladinskih oddelkih

2 Raziskovalni problem in metoda raziskave

Splošne knjižnice so se razvile v informacijska, komunikacijska, kulturna indružbena središča, ki jih uporabniki množično uporabljajo. Želeli smo ugotovi-ti, kako je temu razvoju sledila postavitev knjižničnega gradiva, ter preveriti, kakose zakonodajna in standardna določila ter priporočila uresničujejo v praksi. V tanamen smo pregledali teoretične raziskave, ki so bile v Sloveniji izvedene natem področju, zakonska določila in strokovna priporočila.

V naši raziskavi smo s primerjalno analizo podatkov ugotavljali, kakšni modelipostavitve knjižničnega gradiva so se na podlagi standardov in priporočil terknjižničarske zakonodaje oblikovali v slovenskih splošnih knjižnicah, ter preve-rili, ali se je spremenila postavitev v mladinskih oddelkih. Pozorni smo bili nauporabo novih, alternativnih oz. eksperimentalnih klasifikacijskih sistemov.

Na podlagi pridobljenih podatkov smo pripravili vzorčni model postavitveknjižničnega gradiva, ki se uporablja v slovenskih splošnih knjižnicah.

2.1 Raziskave postavitve knjižničnega gradiva v prostempristopu

Raziskave postavitve knjižničnega gradiva se navezujejo na strokovno bibli-otekarsko delo in vključujejo predvsem uporabniški vidik, ki je povezan z učin-kovitostjo in zadovoljstvom uporabnikov knjižničnih storitev.

Teme raziskav so povezave med katalogom in postavitvijo oz. učinkovitost kata-loga in uspešnost uporabnika pri iskanju knjižničnega gradiva (Dimec, 1994;Petek, 1998; Milić, 1998; Saye, Šauperl, 2002) ter zahteve po večji prilagoditvipostavitve knjižničnega gradiva v prostem pristopu uporabniku (Slokar, 1996;Žaucer, 1996).

Za merjenje uspešnosti in vrednotenje delovanja knjižnic se poleg statističnihpodatkov uporablja tudi druge pokazatelje za ugotavljanje učinkovitosti knjižnic,kot je npr. merjenje srednjega časa iskanja dokumentov v prostem pristopu (Žau-cer, Fabjan, 1998).

V raziskavi o pričakovanjih uporabnikov glede klasičnih storitev, informacijskihin izobraževalnih storitev ter razvedrilnih dejavnosti v splošni knjižnici je bilougotovljeno, da uporabniki pričakujejo predvsem klasične storitve, med kateri-mi je med prvimi prosti pristop do gradiva, ki ga avtorji uvrščajo med klasičnestoritve, ker temelji na knjižnici kot »shrambi knjig«, medtem ko se novodobne

Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

102

storitve povezujejo s sodobnim načinom življenja (Borko, Zabukovec in Južnič,2006).

O povezavi med bralci in gradivom govorijo tudi že dolgo znana bibliotekarskanačela znanega indijskega bibliotekarja S. R. Ranganathana (Urbanija, 1996), kiso še vedno aktualna: »Knjige so za uporabo. Vsakemu bralcu njegovo knjigo.Vsaki knjigi njenega bralca. Čuvaj čas bralca. Knjižnica je rastoči organizem.«

Pregledno organizirana knjižnična zbirka predstavlja pomemben dejavnik, kivpliva na uspešnost iskanja knjižničnega gradiva, zato je na organizacijoknjižničnega prostora potrebno gledati kot na splošni referenčni okvir, ki zah-teva posebno skrb (Pinter, 2004). Ureditev zbirke v prostem pristopu je potreb-no načrtovati in uporabo zbirke spremljati. Raziskava uporabnikov, ki so jo iz-vedli v Knjižnici Otona Župančiča (Hainz, Kernel, 1996), je pokazala, da je prostipristop na tretjem mestu pri načinih iskanja gradiva, takoj za knjižničarjem sve-tovalcem in uporabo katalogov.

Prosti pristop ima s stališča uporabnika veliko prednosti, po drugi strani pa jepotrebno večje število knjižničarjev za nadzor in urejanje gradiva; knjižnicapotrebuje večji prostor, gradivo je bolj izpostavljeno poškodbam in tudi kraji(Žaucer, 1996).

Fizično so dokumenti svobodno dostopni v prostem pristopu, za intelektualnodostopnost pa uporabniki potrebujejo določeno stopnjo informacijske pismenos-ti. Vsak posameznik ima pravico, da optimalno razvije svoje razvojne potencialeter doseže primerno raven izobrazbe, se aktivno in kritično vključuje v družbenoživljenje ter pridobiva nova znanja za prilagajanje vedno novim situacijam, zatomu knjižnica omogoča neodvisno izbiro in uporabo informacij (Novljan, 2002).Splošna knjižnica mora zagotavljati uravnoteženo ponudbo dostopnega gradiva,ki omogoča javnosti, da čim bolj razvije in prepozna svoj interes ter vzpostavivisoko raven lastne aktivnosti in s tem postane tudi bolj povezana in homogena(Pinter, 2002).

Med posameznimi skupinami uporabnikov je največ pozornosti v strokovni li-teraturi namenjene mladim uporabnikom. Ureditev knjižničnega gradiva v mla-dinskih oddelkih je bila zasnovana leta 1961, ko je Pionirska knjižnica v Ljublja-ni po zgledu tujih knjižnic postavila knjige v prosti pristop, pri čemer se je zgle-dovala po modelu, ki je upošteval razvojne posebnosti mladega bralca (Žnidar,1961), sprejete tudi v standarde in priporočila, ki veljajo še danes (Standardi zasplošne knjižnice, 2005).

V obsežni raziskavi o ustreznosti ureditve mladinskih knjižnic (Novljan, 1996)je avtorica v anketi med mladinskimi knjižničarji v splošnih in šolskih knjižnicahugotavljala, kako uresničujejo strokovna priporočila za vsebinsko obdelavo in

103

ureditev knjižničnega gradiva. Rezultati so pokazali, da velika večina splošnihknjižnic (86 %) upošteva strokovna priporočila za ureditev knjižničnega gradiva,le 14 % jih upošteva le delno, tako da razširja standardno ureditev na dodatneskupine (Novljan, 1996, str. 143). Po oceni knjižničarjev večina mladih uporab-nikov izbere knjižnično gradivo v starostni skupini, ki ustreza njihovi starosti.Več kot polovica splošnih knjižnic pristaja na obstoječo ureditev po starostnihskupinah. Nekatere knjižnice so predlagale le eno spremembo, da uvedejo names-to treh štiri starostne skupine, dodatno za otroke predbralnega obdobja, ki so vseštevilčnejši obiskovalci knjižnic in po starosti oz. razvojnih značilnostih speci-fična skupina. Novljanova (1996) priporoča iskanje skupnih rešitev za mladegauporabnika v knjižničnem informacijskem sistemu, saj vedno več posebnostipri postavitvi in pri vsebinski obdelavi mlademu uporabniku otežuje dostop dogradiva in informacij, čeprav računalniška obdelava omogoča več možnosti zaupoštevanje posebnosti gradiva, a je prav to lahko ovira na poti do gradiva. Upo-rabniki niso naklonjeni spremembam in posebnostim pri postavitvi, s katerimiobičajno tudi niso seznanjeni. Predlogov za novo razporeditev pravzaprav ni bilo,večina splošnih knjižnic pristaja na obstoječo ureditev po starostnih stopnjah(Isaković, Novljan, 1997).

Raziskava o postavitveni nalepki oz. signaturi in dodatnih oznakah (barve in pik-togrami) v mladinskih oddelkih petih naključno izbranih slovenskih osrednjihsplošnih knjižnic (Ločniškar et al., 2006) je pokazala, da je pri zunanji opremigradiva vse več posebnosti in različnosti. Avtorji predlagajo, da bi bilo potrebnopriporočila za postavitev in opremo poenotiti, kar bi koristilo tudi uporabnikom,ki obiskujejo več splošnih knjižnic.

Po drugi strani pa so v raziskavi o postavitvi knjižnega gradiva v prostem pris-topu z vidika kvalitativnega empiričnega raziskovanja predstavljene lokalneposebnosti pri postavitvi gradiva, ki so jih izvedli z namenom, povečati dostop-nost in preglednost gradiva in izboljšati bralno kulturo (Gorenc, 1997, str. 225).Avtor opozarja, da je potrebno tudi pri računalniški obdelavi gradiva upoštevatilokalne posebnosti pri opremi gradiva za prosti pristop. Izpostavi štiri kriterije,pomembne za postavitev gradiva na lokalni ravni, ki so:- velikost temeljne knjižne zaloge,- notranja struktura temeljne knjižne zaloge,- okolje, v katerem knjižnica deluje,- konkretni uporabniki (člani) knjižnice (Gorenc, 1997, str. 232).

Nova sistematika postavitve gradiva je predstavljena v povezavi s prehodom izskladiščnega v prosti pristop ob pripravi na selitve v nove prostore Osredjeknjižnice Kranj (Leban, Grilc in Tomšič, 2007). Oprli so se na dejstvo, da vknjižnici lahko sistem UDK uporabljamo za dva različna namena, za signaturoin za vsebinski opis dokumentov (Šauperl, 2000). V knjižničnem katalogu CO-


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

104

BISS so podatki za vsebinski opis dokumentov ločeni od podatkov o signaturi instanju zaloge, zato podatka med seboj nista več tako tesno povezana in se lahkorazvijata ločeno, glede na potrebe vsebinske obdelave in potrebe postavitve vprostem pristopu. Običajno se je za postavitveni vrstilec uporabilo prvi UDK vkrajši obliki, kar je v praksi privedlo tudi do določenih problemov pri iskanjuknjižničnega gradiva v prostem pristopu (Piano, 1989; Leban, Grilc in Tomšič,2007, str. 196).

Drugačne postavitvene oznake so se uporabile najprej na mladinskih oddelkih zoznako starostnih stopenj in ljudskega slovstva (C, P, M, L), nato pri razvrščanjuneknjižnega gradiva ter v zadnjem desetletju pri označevanju leposlovnihknjiževnih žanrov s piktogrami, ki sta jih leta 2000 ob preselitvi v nove prostoreprvi pričeli uporabljati Knjižnica Bežigrad v Ljubljani in Knjižnica Mirana Jarcav Novem mestu.

Besedna sistematika ohranja kot osnovo za razvrščanje gradiva sistem UDK, aga nadgrajuje s tremi hierarhičnimi ravnmi: najvišja raven so sorodne tematskeskupine oz. območja, sledijo tematske skupine, ki se nato podrobneje delijo napodskupine. Poimenovanja so besedna, v slovenskem jeziku, ki so uporabnikompraviloma bližja od številčnih oznak.

Raziskave prostega pristopa in uporabe klasifikacijskega sistema so večinomaozko usmerjene na določeno problematiko v strokovni obdelavi, v odnosu douporabnikov ali pa s sociološkega vidika obravnavajo prosti pristop doknjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah.

Namen naše raziskave je pripraviti pregled stanja na področju postavitveknjižnega gradiva v prostem pristopu v slovenskih splošnih knjižnicah ter pre-veriti, ali se je spremenila postavitev v okviru mladinskih oddelkov na štiri sku-pine, tako kot je bilo predlagano, in ugotoviti, kako se v knjižnicah uveljavljaalternativna sistematika pri postavitvi knjižničnega gradiva.

2.2 Zakonske določbe in strokovne smernice, ki govorijo onačinu postavitve gradiva v prostem pristopu

V knjižničarski zakonodaji so uporabnik in knjižnična zbirka ter postavitev gradi-va v prosti pristop ključni razvojni elementi sodobne knjižnice:

Temeljni akt, Zakon o knjižničarstvu (2001), v 2. členu opredeljuje knjižnično de-javnost kot javno službo ter na prvi dve mesti postavi zbiranje, obdelovanje,hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva ter zagotavljanje dostopa doknjižničnega gradiva in elektronskih publikacij. Zbirko knjižničnega gradiva in

105

virov informacij knjižnica po strokovnih načelih organizira z namenom, da za-gotavlja posameznim in skupinam uporabnikov dostopnost in uporabo zbirke(Zakon, 2001, 6. člen). Vrste knjižnic so opredeljene na podlagi uporabnikov,katerim so namenjene. Splošne knjižnice izvajajo knjižnično dejavnost za prebi-valstvo v svojem okolju, med katerimi so posebej izpostavljeni uporabniki sposebnimi potrebami (Zakon, 2001, 7. člen). Tudi med pogoji za izvajanjeknjižnične javne službe je na prvem mestu ustrezen obseg in izbor strokovnourejenega gradiva (Zakon, 2001, 36. člen). Strokovno urejeno knjižnično gradivoje med pomembnejšimi kriteriji uspešnosti delovanja splošnih knjižnic.

Na podlagi 8. člena zakona o knjižničarstvu je Vlada Republike Slovenije izdalaUredbo o osnovnih storitvah knjižnic (2003), ki opredeljuje osnovne storitve zauporabnike, posebej brezplačne storitve, obratovalni čas in način poslovanjaknjižnic. Med osnovnimi storitvami, ki jih knjižnica izvaja in omogoča, je zopetna prvem mestu vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihova upo-raba (Uredba, 2003, 3. člen). Dostop do knjižničnega gradiva, njegova uporaba vprostorih knjižnice ter izposoja v čitalnice in na dom sodi v skladu z Uredbo(2003, 6. člen) med brezplačne in s tem najbolj dostopne storitve, ki jih knjižnicanudi svojim članom. Knjižnica je dolžna uporabnike seznanjati z načini uporabegradiva (Uredba, 2003, 8. člen) ter izobraževati za samostojno uporabo gradiva(Uredba, 2003, 9. člen).

V skladu z drugim odstavkom 36. člena zakona o knjižničarstvu je bil sprejetPravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), ki določaminimalne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Obseg inupravljanje knjižnične zbirke sta načelno določeni v 4. členu pravilnika; obsegje odvisen od nalog knjižnice in njenih potencialnih uporabnikov, upravljanjezbirke pa mora kazati namen oz. poslanstvo in nabavno politiko knjižnice. Gledeurejenosti gradiva mora knjižnica upoštevati pravilnik, področne standarde instrokovna priporočila ter tiste mednarodne strokovne standarde, priporočila innavodila, ki jih določi nacionalna knjižnica. Klasifikacijski sistem je predpisan(Pravilnik, 2003, 6. člen): »Knjižnica postavlja gradivo v prosti pristop na podlagi siste-ma UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), ki je prilagojen namenu knjižnice. Drugsistem postavitve lahko uporablja, če sistem iz prvega odstavka zaradi premajhne speciali-ziranosti ne omogoča postavitve gradiva v skladu z njenim namenom oziroma poslan-stvom. Za potrebe uporabnikov knjižnica obrazloži sistem postavitve gradiva v prostipristop v pravilniku o splošnih pogojih poslovanja knjižnice.«

Knjižnica mora imeti ustrezen izbor strokovnega in leposlovnega gradiva gledena potrebe odraslih ter otrok in mladine ter referenčno zbirko (Pravilnik, 2003,12. člen). Za postavitev v prostem pristopu je najpomembnejši 13. člen pravilni-ka, ki postavlja temeljno razporeditev knjižnične zbirke: »Knjižnična zbirka splošneknjižnice je urejena tako, da omogoča prost dostop do večine gradiva in učinkovito samos-tojno uporabo, območna knjižnica pa tako, da omogoča prost dostop do večine aktual-


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

106

nega gradiva. Vsaka splošna knjižnica ima referenčno zbirko v prostem pristopu. Gradivoza mladino je postavljeno ločeno od gradiva za odrasle, pri čemer je leposlovje urejeno postarostnih stopnjah otrok. Domoznansko gradivo je postavljeno ločeno od ostalih delovknjižnične zbirke, tudi če ni organizirano v posebno zbirko […].« (Pravilnik, 2003, 13.člen)

Leta 2005 je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost izdal Standarde za splošneknjižnice: za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015. V standardih je zapisana opre-delitev splošne knjižnice, ki »zbira, obdeluje, hrani, vzdržuje, predstavlja in posredujeknjižnično gradivo in informacije, omogoča uporabo knjižničnega gradiva in zagotavljavsakomur na svojem območju dostop do znanja, informacij in storitev, ne glede na njegovostarost, spol, versko in politično prepričanje, narodnost, raso, jezik ali socialni status, za-poslitev in stopnjo izobrazbe, kakor tudi vsem posameznikom in skupinam s posebnimipotrebami« (Standardi, 2005, str. 7). Oblikovanje knjižnične zbirke za potencialneuporabnike je temeljna naloga splošne knjižnice. Uspešnost delovanja splošneknjižnice se meri po tem, če izvaja storitve za vse uporabnike, ki so pomembnitudi za sistem postavitve v prostem pristopu (Standardi, 2005, str. 10):- »prebivalci vseh starosti v vseh življenjskih obdobjih:

- otroci,- mladina,- odrasli;

- posamezniki in skupine s posebnimi potrebami:- prebivalci iz različnih kulturnih in etničnih skupin,- invalidi,- prebivalci z omejeno možnostjo gibanja, npr. v bolnišnicah, zaporih;

- ustanove znotraj širšega območja lokalne skupnosti:- izobraževalne, kulturne in nevladne organizacije in skupine v lokalni skup-

nosti,- gospodarske organizacije,- lokalna uprava.«

Standardno določilo o dostopnosti in urejenosti knjižnične zbirke določa (Stan-dardi, 2005, str.13):

»Knjižnično gradivo je uporabnikom prosto dostopno, razen v primeru strokov-no utemeljenih izjem. Gradivo je pregledno označeno in razporejeno:- strokovno in leposlovno gradivo je razvrščeno v skladu s sistemom univerzalne deci-

malne klasifikacije,- drugo gradivo z upoštevanjem posebnosti knjižničnega gradiva.

V oddelkih za mladino je leposlovno knjižnično gradivo razvrščeno po starost-nih stopnjah.«

107

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je leta 2004 sprejela Manifest ZBDS o raz-voju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, razvojno naravnan akt, ki postavlja knjižnicein knjižničarje v samo središče razvoja slovenske družbe, katere glavno poslan-stvo je razvijanje znanja in sposobnosti prebivalstva Slovenije kot najpomembnej-šega nacionalnega bogastva z zagotavljanjem enakih možnosti za dostop do pub-likacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevanje kulturnih, izobraževalnih,raziskovalnih, komunikacijskih in socialnih potreb prebivalstva.

V naši raziskavi smo s primerjavo zbranih podatkov ugotavljali skladnost določilin standardov na področju uporabe klasifikacijskega sistema in postavitveknjižničnega gradiva v knjižničarski zakonodaji s stanjem v splošnih knjižnicah.

3 Raziskava postavitve knjižničnega gradiva vslovenskih splošnih knjižnicah

Za raziskavo smo uporabili ekspertno študijo ter primerjalno analizo zbranihpodatkov. Ekspertna študija sestoji iz sistematične primerjave spletnih stranislovenskih splošnih knjižnic, v kateri smo se osredotočili na predstavitevpostavitve in uporabe klasifikacijskega sistema. Predmet raziskave so bile tistespletne strani splošnih knjižnic, ki so vsebovale podatke o postavitvi knjižničnezbirke v prostem pristopu. Pregledali smo 59 dostopnih spletnih strani v obdo-bju od 19. do 23. 3. 2008. S primerjalno analizo smo primerjali posamezne ele-mente predstavitve. Pri tem smo se navezali na že opravljene raziskave na po-dročju spletnih strani splošnih knjižnic (Novljan, 2002, 2003; Novljan, Žumer,2004; Vovk, 2004; Grubar, 2006).

3.1 Predstavitev knjižničnih zbirk

Na spletnih straneh splošnih knjižnic najpogosteje z enim prehodom oz. klikompridemo do informacije, ki jo iščemo. Iz tega lahko sklepamo, da je ureditevknjižnične zbirke pomembna informacija za uporabnike in za oblikovalce spletnestrani. Na spletnih straneh 31 splošnih knjižnic je predstavljena tudi informaci-ja o knjižnični zbirki. Vsebinski elementi predstavitve so naslednji:

- Nadpovezava

Naslov končnega dokumenta, kjer dobimo informacijo o postavitvi knjižničnezbirke, je v večini primerov »Postavitev oz. razvrstitev gradiva«, druga možnost pavezava na »oddelke za odrasle in mladinske oddelke« ter nato predstavitev postavitvezbirke v okviru posameznih oddelkov.


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

108

- Postavitev knjižnične zbirke v prostem pristopu

Splošne knjižnice imajo večino gradiva postavljenega v prostem pristopu, ki jekot način postavitve posebej predstavljen v 11 primerih. Prosti pristop jerazložen kot način, ki omogoča, da je dostop do gradiva prost in si ga bralci lahkosami poiščejo in izbirajo. Glavni značilnosti sta samostojna oz. svobodna izbirain dostop do gradiva brez posrednika.

- Predstavitev klasifikacijskega sistema – Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK)

Sistem UDK je predstavljen kot poseben knjižničarski sistem. Informacija pravilo-ma vsebuje podatke o zgodovini sistema, razvoju sistema, razširjenosti v svetuin uporabi v Sloveniji ter predstavlja lastnosti sistematike: univerzalnost in deci-malni princip; običajno sledi ponazoritev s primeri. Največkrat so predstavljeniglavni vrstilci UDK in njihov pomen ter kot ilustracija decimalnega principarazlaga na primerih skupin UDK 1, 3, 5 in 6. Samo v 11 primerih je predstavljenseznam postavitvenih vrstilcev UDK, v istem dokumentu oz. v nadpovezavi doUDK seznama, kar je sorazmerno malo glede na to, da ima vsaka knjižnica svojsistem postavitve. Pri vseh primerih so podani postavitveni vrstilci s številčnoin besedno oznako, v enem primeru je dodan še abecedni register uporabljenihvrstilcev UDK.

- Postavitev gradiva po abecedi

Predstavitvi sistema UDK je običajno dodana tudi razlaga, da je znotrajposameznih skupin gradivo razvrščeno po abecedi avtorjev in naslovov oz. poabecedi naslovov, če so v knjigi prispevki več kot treh avtorjev ali avtor ni znan.V dveh primerih je posebej izpostavljena posebnost pri skupini UDK 929, kjerso biografije postavljene po abecedi oseb, o katerih biografija govori in ne poabecedi avtorjev del.

- Postavitev knjižničnega gradiva glede na uporabnike knjižnice

Predstavitev je povezana z delitvijo knjižničnega gradiva glede na uporabnike:otroke in mladino ter odrasle uporabnike v posameznih oddelkih splošneknjižnice:

- Oddelki za otroke in mladino

Oddelki za otroke in mladino imajo leposlovno gradivo v vseh knjižnicah postav-ljeno po starostnih stopnjah, strokovno literaturo pa v skladu s sistematiko Univer-zalne decimalne klasifikacije, imajo čitalnico s serijskimi publikacijami ter priročnozbirko za otroke. Zgornja starostna meja za uporabnike oddelkov za otroke in mladi-no oz. mlade se giblje od 15. do 18. leta, v enem primeru je oddelek dodatno razdeljenna otroški oddelek za otroke do 9. leta in na oddelek za mlade do 15. leta starosti.

109

Strokovna literatura je razporejena po strokovnih skupinah v skladu s sistema-tiko UDK, a manj podrobno kot na oddelku za odrasle. V večini primerov je po-dana le osnovna informacija, da je na razpolago strokovno oz. poučno inleposlovno knjižnično gradivo. Postavitveni vrstilci UDK so predstavljeni v 7knjižnicah. Izpostavljena sta dva primera postavitve. V eni od knjižnic upora-bljajo barvno diferenciacijo leposlovnih in strokovnih knjig za otroke.

Tabela 1: Postavitev in oprema strokovnega gradiva v mladinskem oddelku (1. primer)

Strokovne knjige za mladino stojijo po UDK pravilih in so označene z zeleno-rumenim (za predšolske otroke), zelenim (za osnovnošolce) in vijoličnim tra-kom na hrbtih knjig (za mladostnike).UDK postavitev strokovnih knjig na mladinskem oddelku0 SPLOŠNO. ENCIKLOPEDIJE. LEKSIKONI1 FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA.2 VERSTVO3 DRUŽBENE VEDE37 VZGOJA395 BONTON5 NARAVOSLOVNE VEDE. Splošno502/504 VARSTVO NARAVE. EKOLOGIJA51 MATEMATIKA52 ASTRONOMIJA53 FIZIKA54 KEMIJA. GEOLOGIJA. PALEONTOLOGIJA57 BIOLOGIJA58/59 RASTLINSTVO. ŽIVALSTVO61 MEDICINA62 TEHNIKA63 KMETIJSTVO. VRTNARSTVO64 GOSPODINJSTVO65 TRGOVINA. PROMET66/69 INDUSTRIJE IN OBRTI7 UMETNOST78 GLASBA796/799 ŠPORT80/81 JEZIKOSLOVJE82.0 LITERARNA TEORIJA


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

110

9 ZGODOVINA.ZEMLJEPIS910.4 POTOPISI92 BIOGRAFIJE

Vir: Knjižnične zbirke. (2007). Ljubljana: Knjižnica Bežigrad. Pridobljeno 12. 4. 2008s spletne strani http://www.lj-bez.sik.si/zbirke/izbira_2/izbira_2_1.aspx.

Tabela 2: Postavitev in oprema strokovnega gradiva v mladinskem oddelku (2. primer)Strokovno gradivo na oddelku za otroke in mladino

Vir: Razporeditev gradiva na oddelku za otroke in mladino. (2008). Tolmin: KnjižnicaCirila Kosmača Tolmin. Pridobljeno 12. 4. 2008 s spletne strani http://www.tol.sik.si/razporeditev_gradiva_na_oddelku_za_otroke_in_mladino.html

Postavitvene oznake se v prvem primeru sestavljajo iz barvne oznake (zeleni trakna hrbtu knjige), starostne stopnje (P) in vrstilca UDK (1); v drugem primeru pagre za kombinacijo vrstilca UDK (1) in starostne stopnje (P). Knjige so postav-

tel21odovidargonvokortS tel51odovidargonvokortSP1 AJIGOLOHISP,AJIFOZOLIF M1 AJIGOLOHISP,AJIFOZOLIFP2 OVTSREV M2 OVTSREVP3 EDEVENEB@URD M3 EDEVENEB@URDP73 EJNAVE@ARBOZI,AJOGZV M73 EJNAVE@ARBOZI,AJOGZV

P25/05 EDEVENVOLSODORIRP M25/05 EDEVENVOLSODORIRPP45/35 AJIMEK,AKIZIF M45/35 AJIMEK,AKIZIFP75/55 AJIGOLOIB,AJIGOLOEG M75/55 AJIGOLOIB,AJIGOLOEG

P85 OVTSNILTSAR M85 OVTSNILTSARP95 OVTSLAVI@ M95 OVTSLAVI@P16 ANICIDEM M16 ANICIDEMP26 AKINHET M26 AKINHET

P46/36 ,OVTSJNIDOPSOGOVTSJITEMK

M46/36 ,OVTSJNIDOPSOGOVTSJITEMK

P56 TEMORP,ANIVOGRT M56 TEMORP,ANIVOGRTP3.186 OVTŠINLANU^AR M3.186 OVTŠINLANU^ARP96/66 ITRBO,AJIRTSUDNI M96/66 ITRBO,AJIRTSUDNI

P7 TROPŠ,TSONTEMU M7 TROPŠ,TSONTEMUP08 EJVOLSOKIZEJ M08 EJVOLSOKIZEJ

P0.28 ANIVODOGZANRARETIL M0.28 ANIVODOGZANRARETILP19/809 SIPEJLMEZ M19/809 SIPEJLMEZ

P29 EJIFARGOIB M29 EJIFARGOIBP39/09 KEVIRATS,ANIVODOGZARP M39/09 KEVIRATS,ANIVODOGZARP

P49 KEVIVON,KEVIJNDERS M49 KEVIVON,KEVIJNDERSPBON49 ANJOVANVOTEVS.2 MBON49 ANJOVANVOTEVS.2

111

ljene v skladu s sistematiko UDK v okviru posameznih starostnih stopenj voddelku za otroke in mladino, posebej P stopnja in posebej M stopnja. V prvemprimeru so posebej postavljene tudi strokovne knjige za predšolske otroke, kiso označene s posebnim barvnim trakom. Primerjava postavitvenih skupin UDKpokaže razliko pri skupnem številu; v prvem primeru je skupaj 27, v drugemprimeru pa 23 različnih postavitvenih skupin. Največja razlika je v okviru sku-pine UDK 5, kar je povezano z velikostjo zbirke (v prvem primeru gre za knjižnicoII. tipa, v drugem pa III. tipa) in pri skupini UDK 9, za kar so vzroki predvsemlokalni, saj ima knjižnica v drugem primeru podrobnejšo delitev gradiva s po-dročja zemljepisa in zgodovine, ker je na geografsko in zgodovinsko zelo izpostav-ljenem območju.

Leposlovje je najbolj natančno predstavljeno področje v okviru mladinskih od-delkov. V vseh oddelkih je osnova za postavitev starost otrok in s tem povezanadelitev knjižničnega gradiva, primernega za različna starostna obdobja. Okvirnadelitev je precej enotna, običajno se deli na tri obdobja, starostne meje pa so zelorazlično postavljene.

Starostne razmejitve za posamezna obdobja:

Stopnja C

Tabela 3: Starostne razmejitve v okviru C stopnje

vetijemzaR ejnpotsCtsoratS olivetŠcin`ijnk

ekanzO

:ajemajnrogZtsorats-

derzar-

atel.9oD 01 C,egijnkCC,2-C,1-C,CS-C,inabicicC,ejvolsopel

inabicicC,ecinakilsinabicicekilevecinakils ~ zS-C,ekr

,eknotrakk-C,ijobazecinakilsacilebe^be^-C

a~edr:akanzoanvraB

aderzar.3oD 2atel.9od,atel.5odekortoaZ 1

:ejbodbOtsorats-

derzar-

atel.01od0dO 1ecne~uniekortoekslo{derpaZ

ŠOaderzar.3,.2,.11


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

112

Stopnja P

Tabela 4: Starostne razmejitve v okviru P stopnje

vetijemzaR ejnpotsPtsoratS olivetŠcin`ijnk

akanzO


atel.21oD 1 Pardom:akanzoanvraB

:ejbodbOtsorats-

derzar-

tel21od9dO 2tel31od9dO 1tel21od01dO 2

atel.31od.01dO 2

atel.41od.01dO 1tel41od11dO 1

ŠOderzar.6od.4 1

:ajemajndopStsorats-

tel01daN 2

Stopnja M

Tabela 5: Starostne razmejitve v okviru M stopnje

:vetijemzaR ejnpotsMtsoratS olivetŠcin`ijnk

akanzO


tel51oD 1 Man~ilojiv:akanzoanvraB

:ejbodbOtsorats-

derzar-

atel.51od.31dO 3ŠOderzar.9,.8,.7 2atel.51od.41dO 1

:ajemajndopStsorats-

tel21daN 2tel31daN 3

motel.41daN 1tel51daN 1

V prvi starostni skupini (C-stopnji) je največ knjižnic določilo zgornjo starostnomejo, v srednji (P-stopnja) je določeno obdobje primernosti, v tretji skupini (M-stopnja) pa je najpogosteje postavljena samo spodnja starostna meja. Pri poseb-nih oznakah, ki jih uporabljajo knjižnice za označevanje knjig, je največ različnihoznak na C-stopnji, kar potrjuje potrebo po dodatni diferenciaciji znotraj te sku-pine (Novljan, 1996). Posebej se označuje predvsem gradivo, ki je namenjenopredšolskim otrokom. L – ljudsko slovstvo je v večini knjižnic postavljeno pose-bej. V eni od knjižnic starostne oz. bralne stopnje označujejo tudi z barvnim tra-kom na hrbtu knjige: C-stopnja z rdečo, P-stopnja z modro, M-stopnja z vijolično,L – ljudsko slovstvo z rumeno.

113

- Oddelki za odrasle

Oddelki za odrasle se delijo v pododdelke oz. območja za strokovno gradivo inleposlovje, slednje je ločeno glede na jezik na slovensko in prevodno terleposlovje v tujih jezikih, časopisno ali/in študijsko čitalnico ter v okviru čital-nice še na zbirko serijskih publikacij, priročno zbirko, domoznansko in posebnezbirke ter e-knjižnico. V nekdanjih pokrajinskih in študijskih knjižnicah soohranili poimenovanje »študijski oddelek«, ki pomeni v dveh primerih hkratitudi oddelek za odrasle, v enem primeru je študijski oddelek ločen, knjižničnazbirka je postavljena v skladišču po skladiščnem sistemu, oddelek za odrasle pase imenuje splošni oddelek.

Strokovna literatura je v vseh splošnih knjižnicah urejena po sistemu UDK, ra-zen v eni knjižnici, ki je v letu 2007 uvedla novo »besedno sistematiko« postavitvegradiva. Postavitveni vrstilci UDK zajemajo različno podrobno razdeljena stro-kovna področja. V treh primerih knjižnice pri razporeditvi posameznih strok upo-rabljajo tudi barvno označitev tematskih sklopov, ki jo uporabljajo pri označe-vanju na knjigah, knjižnih policah in informativnih usmerjevalnih tablah.

Leposlovje se razporeja po literarnih zvrsteh, ki so del sistema Univerzalne deci-malne klasifikacije: poezija, dramatika, kratka proza, novele, romani, eseji, spo-mini, pisma, dnevniki, potopisi, izbrana in zbrana dela. Romani so razvrščeni potipih v skladu s sistemom UDK na: psihološke, družbene, vojne in zgodovinske,potopisne, satirične in humoristične, fantastične in znanstveno-fantastične, vohun-ske in kriminalne ter biografske. Leposlovje se nadalje razporeja tudi glede na je-zik besedila in v nekaterih knjižnicah dodatno še glede na narodnost pisatelja.

3.2 Nove rešitve

Piktogrami

V dveh knjižnicah imajo na spletni strani predstavljene piktograme oz. slikovneoznake za leposlovne zvrsti. Obe knjižnici uporabljata tudi piktogram za večji tisk,s katerim označujeta knjige za uporabnike s posebnimi potrebami (slabovidni).


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

114

Tabela 6: Piktogrami oz. slikovne oznake za leposlovje (1. primer)

PROZNA DELA slovenskih avtorjev so na policah postavljena skupaj ne gledena zvrst. V pomoč pri iskanju so na hrbtih knjig nalepke s slikovnimi oznakami(piktogrami), ki ponazarjajo vsebino (književno zvrst).

V mladinskem oddelku so poleg zgornjih piktogramov za književne zvrsti doda-ni še:

hilaviòinamoR .utrop{oinamoR

inamorinebùrdniinbaùrD–EKANZOZERB

Vir: Knjižnične zbirke. (2007). Ljubljana: Knjižnica Bežigrad. Pridobljeno 12. 4. 2008s spletne strani http://www.lj-bez.sik.si/zbirke/izbira_2/izbira_2_1.aspx.

inamorinjovniiksnivodogZ iksfargoibniiksfargoibotvAinamor

.inamorin~iritaS.romuH inamoriksvolotsuP

iksnuhovniinlanimirKinamor

.inamorin~itsatnaF.akitsatnafanevtsnanZ

.imseP .emarD

.imakr~imij~evzegijnK

115

Tabela 7: Piktogrami oz. slikovne oznake za leposlovje (2. primer)

Za lažjo izbiro leposlovja (romanov) – oznake literarnih tipov:

Vir: Oznake gradiva. (2008). Trebnje: Knjižnica Pavla Golie. Pridobljeno 7. 3. 2008s spletne strani http://www.tre.sik.si/Main/gradivo/oznake.html

Obe knjižnici sta se odločili, da uporabnikom s pomočjo piktogramov oz. sliko-vnih oznak približata vrstilce UDK za književne zvrsti. Tudi simbolna motivikaje podobna, le da v enem primeru ni piktograma za družabni in družbeni roman,sta pa v uporabi piktograma za pesmi in za drame, v drugem primeru pa je s pik-togrami opremljena le proza, dodana pa sta piktograma za ljubezenski in družbeniroman. Avtorja piktogramov uporabljata različni likovni tehniki; v enem primeruso piktogrami barvni, v drugem črno-beli. Osnovni namen pa je enak – pomagatiuporabnikom pri samostojni izbiri leposlovja.

Besedna sistematika

Nova, t. i. besedna sistematika gradivo za odrasle razvršča v pet območij, znotrajobmočij v podrobnejše skupine in znotraj skupin v še podrobnejše podskupine(Leban, Grilc in Tomšič, 2007).

iksnezebujL ineb`urD

iksnuhov,inlanimirK in~itsirutnava,iksvolotsuP

romuh,in~iritaS injov,iksnivodogZ

anevtsnanz,in~itsatnaFakisatnaf

utrop{oinamoR

hilavi`oinamoR ekr~ej~eV


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

116

Tabela 8: Nova besedna sistematika postavitve gradiva

Novi postavitveni sistem razvršča gradivo za odrasle v 5 območij, ki so označe-na z barvo in črko.

V DEVESVD TSONTEMUNIAB@URDN AKINHETNIAVARANZ SA^ITSORPNIEJVARDZK TSONVE@IJNK

Območja so razdeljena na skupine, ki zajemajo posamezna strokovna področja,označena so z barvo in besedno oznako, npr.

FILOZOFIJAPSIHOLOGIJASOCIOLOGIJAVERSTVA IN DUHOVNOSTPOLITIKA IN VOJNE VEDE

Skupine se delijo v ožja strokovna področja - podskupine. Označene so z besed-no oznako, ki je napisana z malimi tiskanimi črkami, npr.

politika splošnoPolitični sistemiSlovenska politikamednarodni odnosiStranke in gibanjanarodne manjšine

Vir: Knjižnično gradivo in postavitev. (2008). Kranj: Osrednja knjižnica Kranj. Pri-dobljeno 11. 4. 2008 s spletne strani http://www.kr.sik.si/knjiznica/oddelki/splosni_oddelek/gradivo_postavitev/

Iz primerov je razvidno, da lahko besedno sistematiko prevedemo v sistem Uni-verzalne decimalne klasifikacije. Kot primer lahko navedemo t. i. skupine inustrezne vrstilce UDK.

117

Tabela 9: Primerjava besedne sistematike in vrstilcev UDK

akitametsisandeseB KDUiclitsrV

AJIFOZOLIF 1

AJIGOLOHISP 9.951

AJIGOLOICOS 3

TSONVOHUDNIAVTSREV 2

EDEVENJOVNIAKITILOP 953/553+23

Nova postavitev ukinja številčni del sistematike UDK in ga nadomešča z besed-no sistematiko ter kombinira različne skupine UDK med seboj. Pri povezovanjune upošteva več številčnega desetiškega zaporedja. A kljub temu še vedno upo-rablja vsebinsko analizo, ki jo je uveljavila Univerzalna decimalna klasifikacija.

4 Uveljavljeni modeli postavitve knjižnične zbirkev prostem pristopu

Slovenske splošne knjižnice imajo knjižnično gradivo postavljeno v prostempristopu. Prvi kriterij postavitve so potencialni uporabniki. Vse splošne knjižnicedelijo knjižnično zbirko v oddelke za odrasle ter oddelke za otroke in mladino.Znotraj osnovne delitve glede na uporabnike pa se knjižnično gradivo razporejaglede na funkcionalno zvrst na leposlovje in strokovno gradivo, nato pa še na-dalje v okviru posameznih območij na manjše postavitvene skupine, ki upošte-vajo sistematiko UDK oz. novo besedno sistematiko.

V oddelkih za otroke in mladino se zaradi starostne delitve oz. različnih bralnihstopenj pri leposlovju – v nekaterih primerih tudi pri strokovnem gradivu –knjižnično gradivo dodatno deli še na tri skupine, posebej je postavljeno ljudskoslovstvo.

Le v enem primeru je predstavljen nov »besedni sistem«, ki temelji na tematskipostavitvi, izraženi z barvo in črko ter obsega pet območij. Znotraj območij sedeli na posamezna strokovna področja, označena z barvo in besedo, ta področjapa se nadalje delijo na podskupine oz. ožja strokovna področja. Iz predstavljenesistematike je razvidno, da sicer uporablja besedna poimenovanja, a v osnovi ševedno temelji na vsebinski analizi, ki jo uporablja Univerzalna decimalna klasi-fikacija, le da posamezne oddelke oz. skupine UDK različno kombinira pri te-matskih postavitvi v prostoru knjižnice.


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

118

Iz pregledanih dokumentov lahko združimo posamezne prvine v tipično organi-zacijo knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah, posebej za oddelek za odrasle inposebej za oddelek za otroke in mladino:

Tabela 10: Uveljavljeni model postavitve knjižnične zbirke v prostem pristopu voddelku za otroke in mladino

Pri analizi postavitve knjižničnih zbirk v prostem pristopu se je pokazalo, dasplošne knjižnice veliko skrb namenjajo prav postavitvi gradiva. Z organizacijozbirke v dva oddelka – oddelek za odrasle in oddelek za otroke in mladino – ure-sničujejo zakonsko določilo, da zagotavljajo posameznikom in skupinam upo-rabnikov dostopnost ter uporabo gradiva (Zakon, 2001, 6. člen). Uporabnikov sposebnimi potrebami (Zakon, 2001, 7. člen) pri postavitvi zbirke v splošnihknjižnicah še ne upoštevajo dovolj, v nekaterih knjižnicah je posebej označenole gradivo, ki je primerno za slabovidne (piktogram s povečevalno lupo). Vsesplošne knjižnice pa omogočajo uporabnikom preko neposredno dostopnegakataloga vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu (Uredba, 2003, 3. člen).Knjižnice tudi preko spletne strani seznanjajo uporabnike z načini uporabe gradi-va (Uredba, 2003, 6. člen).

V splošnih knjižnicah se je uveljavila ločena postavitev gradiva za mladino odgradiva za odrasle, ločena postavitev domoznanske zbirke ter prosti dostop doreferenčne zbirke (Pravilnik, 2003, 13. člen). S predstavitvijo knjižnične zbirkena spletnih straneh splošne knjižnice uresničujejo Resolucijo o nacionalnem pro-gramu za kulturo (2004), ki je v ospredje postavila razvoj splošnih knjižnic v lokal-

:ekribzen~inìjnkvetivatsopazijiretirKikinbaropU

)ikleddo(onrivkoanibesVejosopzini~an+

)aj~ombo(

onbordopanibesV)enipuksenevtivatsop(

inìjnkanejna~{rvzaRicilop

ekortoazkeleddO/onidalmni

/onidalmiksrinoip/edalm

keleddo

ejvolsopeL ajnpots-Cajnpots-Pajnpots-M

ovtsvolsoksdujl–Lalidesebkizej-

)ijut,iksnevols(avidargatsrv-

)onìjnken,onìjnk(

nieksrotva(adecebA)ecinèanzenravts

onvokortSovidarG

KDUiclitsrvinevtivatsoPavidargatsrv-

)onìjnken,onìjnk(

nieksrotva(adecebA;ecinèanzenravts

–ejifargoib)rotvainejlvatsderp

acinlati^ akribzan~orirPKDUiclitsrvinevtivatsop-

ejicakilbupeksjireSkizejiksnevols-

ikizejijut-

nieksrotva(adecebA;ecin~anzenravts

-vatsderp–ejifargoibivolsan;rotvainejl)jicakilbuphiksjires

119

na informacijska in kulturna središča, ki vzpodbujajo informacijsko opismen-jevanje uporabnikov. Knjižnice uresničujejo standardna določila o dostopnostiin urejenosti knjižnične zbirke s tem, da razporejajo strokovno in leposlovnogradivo v skladu s sistemom UDK (Standardi, 2005) in le v enem primeru uvaja-jo nov sistem postavitve, ki je v skladu s strokovnimi priporočili uporabnikomtudi posebej predstavljen.

V mladinskih oddelkih se je dosledno uveljavilo razvrščanje leposlovnegaknjižničnega gradiva po starostnih stopnjah. V raziskavi postavitve se je izkaza-lo, da je potreba po štirih starostnih stopnjah pri postavitvi leposlovja rešena narazlične načine. Nekatere knjižnice uvajajo novo skupino za otroke do 5. letastarosti, druge pa problematiko rešujejo z dodatnimi oznakami na gradivu, ki soše posebej raznolike v okviru C-stopnje. S tem se je tudi v praksi potrdila potreba,ki so jo izrazile nekatere mladinske knjižničarke (Novljan, 1996), čeprav je bilatakrat še večina mnenja, da tri stopnje (C, P in M stopnja) popolnoma ustrezajopotrebam mladih uporabnikov. Knjižnično gradivo je namenjeno posameznimrazvojnim obdobjem, pri tem na knjižnem trgu izstopata produkcija za najmlaj-še in mladostnike, zato je potreba po dodatni diferenciaciji toliko večja.

Glede na velike razlike pri starostnih opredelitvah za posamezna obdobja (Tabe-le 3, 4, 5) bi bilo bolje, da starosti ne bi uporabljali kot okvir za postavitevleposlovnega gradiva. Bolj primerno bi se bilo osredotočiti na bralne stopnje, kisledijo logičnemu zaporedju v razvoju bralnih sposobnosti (Pečjak, 1999). Bral-nih stopenj ne moremo povezovati s starostjo oz. z razredi, ker je napredovanjeindividualno in odvisno od številnih dejavnikov.

5 Zaključne ugotovitve

V knjižnicah se je s postavitvijo knjižnične zbirke v prosti pristop pričelo obdobjek uporabnikom usmerjene knjižnične dejavnosti. Različne potrebe uporabnikovso razlog za organizacijo oddelkov v splošni knjižnici, ki od uveljavitve prostegapristopa v 60. letih prejšnjega stoletja upošteva delitev uporabnikov na dve večjiskupini: odrasle uporabnike ter otroke in mladino. Poleg razvojno-starostne de-litve, ki se znotraj mladinskih oddelkov podrobneje deli še v tri podskupine, se zapostavitev v obeh oddelkih uporablja vsebinska delitev na leposlovno in strokov-no knjižnično gradivo. Splošne knjižnice uporabljajo Univerzalno decimalno kla-sifikacijo, alternativni klasifikacijski sistem postavitve so pričeli uvajati le v eniknjižnici, ki je pripravila t. i. »besedno sistematiko« postavitve gradiva.

Pri raziskavi postavitve knjižnične zbirke v prostem pristopu smo ugotovili, daje največ pozornosti knjižničarjev usmerjene v razporeditev gradiva v oddelkih


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

120

za otroke in mladino. Iz predstavljene prakse bi lahko strnili predlog razporeditveleposlovnega knjižničnega gradiva v (delovno poimenovana) štiri bralna obdob-ja: predbralno obdobje (CC), začetno bralno obdobje (C), samostojno branje (P),kritično branje (M).

Postavitev v oddelkih za odrasle še vedno temelji na predpostavki, da so odraslikot skupina homogeni. Starostno zajema dolgo obdobje odraslih od 18. leta dalje,zato bi bilo potrebno razmisliti, ali se potrebe znotraj skupine razlikujejo do temere, da bi lahko vplivale na postavitev knjižnične zbirke za posamezne sku-pine odraslih uporabnikov. Izjema so sedaj le uporabniki s posebnimi potrebami;med njimi se pri postavitvi gradiva upoštevajo slabovidni, za katere imajo vnekaterih splošnih knjižnicah na razpolago tudi posebne naprave za povečevan-je tiska. Ustanove znotraj širšega območja lokalne skupnosti se v splošnihknjižnicah ne upoštevajo kot kriterij za postavitev gradiva v prostem pristopu.

Z nenehnim prilagajanjem in vzpostavljanjem odnosa med postavitvijo gradivain uporabniki dvigujemo kvaliteto knjižničnih storitev (Pinter, 2004). Splošnaknjižnica je namenjena vsem prebivalcem na svojem območju – od predšolske-ga, preko šolskega in aktivnega do tretjega življenjskega obdobja, zato je potreb-no pri postavitvi knjižničnega gradiva v prosti pristop stalno spremljati prev-ladujoče potrebe posameznih skupin uporabnikov in jih pri postavitvi gradivaupoštevati.

Navedeni viri

1. Borko, T., Zabukovec, V. & Južnič, P. (2006). Pričakovanja uporabnikov ostoritvah splošne knjižnice. Knjižnica, 50 (4), 93–105.

2. Dimec, Z. (1994). Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSU.Knjižnica, 8 (3–4), 75–92.

3. Hainz, D., & Kernel, I. (1996). Knjižnica Otona Župančiča in njeni uporabniki.Knjižnica, 40 (3–4), 261–276.

4. Isaković, N. Novljan, S. (1997). Priporočila za obdelavo in ureditevknjižničnega gradiva v mladinskih knjižnicah. Knjižničarske novice, 7 (5), 4–6.

5. Gorenc, J. (1997). Pomen uporabe kvalitativnega raziskovanja za delo prireferenčnem procesu. Knjižnica, 41 (2/3), 217–233.

6. Grubar, N. (2006). Spletne strani splošnih knjižnic in vsebine za mladostnike od12. do 15. leta (3. triada OŠ). Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta,Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

121

7. Leban, V., Grilc, A. & Tomšič, N. (2007). Nova postavitev gradiva v Osrednjiknjižnici Kranj. V: M. Ambrožič (Ur.), Knjižnice za prihodnost: napredek insodelovanje: Zbornik posvetovanja ZBDS (str. 193–208). Ljubljana: ZBDS.

8. Ločniškar Fidler, M., Tomšič, N., Lavrenčič Vrabec, D. & Zadravec, V. (2006).Postavitev in oprema monografskih publikacij v mladinskih oddelkihsplošnih knjižnic. Knjižnica, 50 (3), 105–125.

9. Manifest Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic inknjižničarstva. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.Pridobljeno 17.3. 2008 s spletne strani http://www.zbds-zveza.si/manifest.asp

10. Milić, I. (1998). Strokovni UDK katalog v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.Knjižnica, 42 (1), 127–134.

11. Naprudnik, Z. (1961). Prosti pristop in vprašanje katalogov v ljudskiknjižnici. Knjižnica, 5 (1), 62–73.

12. Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. (1987). Poročevaleckulturne skupnosti Slovenije, 6 (28), 70–78.

13. Novljan, S. (1996). Vsebinska obdelava in ureditev knjižničnega gradiva zamlade uporabnike. Knjižnica, 40 (3–4), 135–148.

14. Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica, 46 (4), 7–24.

15. Novljan, S. (2003). Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivireferenčni vir. Knjižnica, 47 (1–2), 69–83.

16. Novljan, S. & Žumer, M. (2004). Web pages of Slovenian public libraries:evaluation and guidelines. Journal of Documentation, 60 (1), 62–76.

17. Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja. Ljubljana: Znanstveni inštitutFilozofske fakultete.

18. Petek, M. (1998). Vrednotenje knjižničnih katalogov s stališča uporabnika.Knjižnica, 42 (4), 127–147.

19. Piano, J. (1989). UDK in prosti pristop. Knjižnica, 33 (3/4), 143–146.

20. Pinter, A. (2002). Knjižnice kot dejavnik oblikovanja javnosti: pogledsodobnih teorij. Knjižnica, 46 (4), 25–42.

21. Pinter, A. (2004). Od zadovoljnega k uspešnemu uporabniku knjižnic:konceptualni in metodološki elementi raziskovanja uporabnikov. Knjižnica,48 (3), 33–58.

22. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.(2003). Uradni list RS, 73.

23. Pregelj, B. (1959). Svobodni pristop in pultni sistem. Knjižnica, 3 (1–4), 27–40.

24. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007. (2004). Ljubljana:Uradni list RS, 28.


Knjižnica 53(2009)1-2, 99–122

122

25. Rijavec, J. (1958). Stvarni katalog v ljudskih knjižnicah. Knjižnica, 2 (1), 39–49.

26. Saye, J. D. & Šauperl, A. (2002). Išče se: učinkovit in preprost katalog.Knjižnica, 46 (3), 129–141.

27. Slokar, R. (1996). Uporabnikovo vrednotenje splošnih knjižnic. Knjižnica,40 (3–4), 211–220.

28. Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. (2002).Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

29. Standardi za splošne knjižnice: za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015. (2005).Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.

30. Šauperl, A. (2000). Klasifikacija knjižničnega gradiva. Ljubljana: Filozofskafakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo.

31. Urbanija, J. (1996). Uporabniki in njihove knjižnice. Knjižnica, 40 (3–4), 11–16.

32. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list RS, 29.

33. Vovk, A. (2004). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic v primerjavi s priporočiliza izdelavo spletnih strani. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta,Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

34. Zakon o knjižničarstvu. (2001). Uradni list RS, 87.

35. Žaucer, M. (1996). Ali se knjižničarji dovolj potrudimo za svoje uporabnike?Knjižnica, 40 (3–4), 17–25.

36. Žaucer, M. & Fabjan, U. (1998). Meritve uspešnosti knjižnic in študijbibliotekarstva. Knjižnica, 42 (4), 105–125.

37. Žnidar, A. (1961). Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjižnicah. Knjižnica,5 (1), 74–83.

Marija Kobal, bibliotekarka, je zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana.Naslov: Pšatnik 13, 1211 Ljubljana ŠmartnoNaslov elektronske pošte: [email protected]

123

PARADOKSI BRANJA IN ZNANJA VSLOVENIJI

Miha Kovač

Oddano: 15. 4. 2009 – Sprejeto: 22. 5. 2009

Strokovni članek

UDK 028(497.4)

UDK 655.41

Izvleček

V pričujočem besedilu želimo predstaviti in umestiti v analizo koncept porabe knjigein slovensko porabo knjige postaviti v evropski kontekst. Pokazali bomo na številneprobleme, vezane na evropske knjižne statistike, zaradi katerih je ugotavljanje razšir-jenosti in uporabe knjige v različnih evropskih družbah zelo oteženo. V tem kontekstubomo poskušali analizirati bralne navade v Sloveniji in utemeljiti tezo, da je Slovenijaglede tega v poprečju evropskih držav, da pa ima precej visoko knjižnično izposojo. Vdrugem delu članka bomo problematiko branja obravnavali v širšem družbenemkontekstu, tudi v povezavi z vzgojno-izobraževalnim sistemom; postavili bomo tezo, daso v evropskih državah, v katerih učenci dosegajo na mednarodnih raziskavah (Timss,Pisa) najboljše dosežke, najbolj razvite bralne navade. V besedilu postavimo nekajraziskovalnih vprašanj in hipotez, ki jih bo potrebno preveriti z nadaljnjimi empirični-mi raziskavami.

Ključne besede: knjiga, založništvo, knjižničarstvo, e-knjiga, bralne navade, PISA,TIMMS.

Professional article

UDC 028(497.4)

UDC 655.41

Abstract

The paper introduces the concept of book usage and puts Slovenian book usage intothe context of the European Union. It stresses the limits of European book statistics,

KOVAČ, Miha. Paradoxes of reading and knowledge in Slovenia. Knjižnica, Ljubljana52(2009)1–2, p. 123–140

modeli postavitve knjiŽniČnega gradiva v slovenskih sploŠnih … · 2015. 2. 2. ·...

Documents