metodološko gradivo popis kme-dec podjetja

STATISTIČNO RAZISKOVANJE

POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV TER

ŽIVINOREJA IN POSEJANE POVRŠINE V JESENSKI SETVI, 2020

METODOLOŠKO GRADIVO

Ljubljana 2020

2 Metodološko gradivo

Oseba za stik za vsebinska vprašanja:

Oddelek za statistike kmetijstva, gozdarstva, ribištva in lova

Aleš Krajnc

Tel.: (01) 234 07 48

[email protected]

Metodološko gradivo 3

KAZALO

I. UVOD .............................................................................................................................. 4

Kaj zbiramo? .................................................................................................................... 4

Kdo nam posreduje podatke? .......................................................................................... 4

Pravna podlaga in zaupnost podatkov ............................................................................. 4

II. OSNOVNE DEFINICIJE IN POJASNILA ......................................................................... 6

III. IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA .................................................................................. 8

SKLOP 1: ŽIVINA TER BIVALNI OBJEKTI ZA ŽIVINO ................................................... 9

SKLOP 2: RAVNANJE Z GNOJILI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU ................... 16

SKLOP 3: RABA ZEMLJIŠČ .......................................................................................... 19

SKLOP 4: DELOVNA SILA ............................................................................................ 21


I. UVOD

Statistično raziskovanje Popis kmetijskih gospodarstev 2020 sodi med osnovna statistična raziskovanja na področju kmetijstva. Izvajamo ga v dveh različicah: vsaka tri leta kot vzorčno raziskovanje, vsakih deset let pa kot popis kmetijstva (zadnji tak popis je bil leta 2010). Raziskovanja s podobno vsebino izvajajo v vseh državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju EU), pa tudi v drugih državah. Rezultati raziskovanja so tako primerljivi na mednarodni ravni. Hkrati bomo tako zbrane podatke uporabili tudi za redno letno statistično raziskovanje Živinoreja in posejane površine v jesenski setvi. Pridobljene podatke bomo nadalje uporabili tudi za pripravo vzorčnih okvirov in adresarjev za druga raziskovanja.

Kaj zbiramo?

V statističnem raziskovanju »Popis kmetijskih gospodarstev« ter »Živinoreja in posejane površine v jesenski setvi« bomo zbrali naslednje podatke, in sicer z enim vprašalnikom:

o številu živine, obsegu živinoreje ter bivalnih objektih za živino;

o uporabi gnojil na kmetijskem gospodarstvu in ravnanju z njimi;

o površinah, posejanih v jesenski setvi 2020 z žiti in oljno ogrščico ter z naknadnimi posevki;

o delovni sili ter dopolnilnih dejavnostih na kmetijskem gospodarstvu.

Kritični (referenčni) datum za to statistično raziskovanje, tj. datum, na katerega se bodo nanašali zbrani podatki, je:

- Obdobje od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 (zadnjih 12 mesecev) za podatke o bivalnih objektih za živino, o ravnanju z gnojili, o delovni sili ter dopolnilnih dejavnostih;

- 1. december 2020 za število živine;

- Pri rabi njivskih površin se upošteva naknadni posevek in jesenska setev v letu 2020;

Kdo nam posreduje podatke?

Na Statističnem uradu RS si prizadevamo, da bi kmetijska gospodarstva čim manj obremenjevali z zahtevami po podatkih, zato skušamo za statistična raziskovanja v čim večji meri uporabiti podatke, ki so že zbrani v različnih administrativnih zbirkah podatkov.

Podatkov ne bomo zbirali na vseh družinskih kmetijah, temveč le na tistih, ki so bile izbrane v vzorec. Popisali bomo naključno izbrane družinske kmetije, skupaj približno 20.000 družinskih kmetij.

V raziskovanje so vključena tudi vsa kmetijska podjetja. Ta posredujejo podatke po pošti.

Kot dopolnilni vir bomo uporabili tudi podatke, ki so že zbrani v različnih podatkovnih zbirkah. Tako bomo uporabili tudi podatke iz registra kmetijskih gospodarstev, evidence rejnih živali, zbirnih vlog, evidence ekoloških pridelovalcev in predelovalcev, evidence o podporah za razvoj podeželja in druge.

Zbiranje podatkov bo potekalo v skladu s priporočili Statističnega urada Evropske skupnosti (Eurostata). Tudi vse uporabljene definicije in klasifikacije so usklajene z njegovimi priporočili, zato bodo rezultati raziskovanja primerljivi z rezultati drugih evropskih držav.

Pravna podlaga in zaupnost podatkov

Zbiranje teh podatkov je za države članice EU obvezno!

Raziskovanje se izvaja v skladu z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) in na podlagi Letnega programa statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 68/19 in 106/20) ter Uredbe Evropskega


parlamenta in Sveta (ES) št. 2018/1091. Raziskovanje je obvezno za vse države članice Evropske unije, sodelovanje kmetijskih gospodarstev (fizične osebe) pa je prostovoljno (za pravne osebe je obvezno). Vse v tem raziskovanju pridobljene podatke obravnavamo kot zaupne in jih skrbno varujemo, uporabili pa jih bomo le za statistične namene; tj. za zagotavljanje in izkazovanje zbirnih podatkov o množičnih pojavih – v skladu z Zakonom o državni statistiki; ta v 50. členu določa, da se smejo statistični podatki objavljati samo v agregatni obliki, torej samo v obliki združenih podatkov (npr. kot povprečja, vsote, deleži), in tako, da iz njih ni mogoče prepoznati enote, na katero se podatki nanašajo.

Morebitna vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov lahko kmetijska gospodarstva ali drugi naslovijo na [email protected].


II. OSNOVNE DEFINICIJE IN POJASNILA

1. DEFINICIJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena.

(a) H kmetijski dejavnosti spada:

- pridelovanje kmetijskih rastlin:

- pridelovanje žit in drugih poljščin ter travinja,

- pridelovanje zelenjadnic, okrasnih rastlin,

- pridelava semen in sadik,

- pridelovanje grozdja, sadja in oljk,

- gojenje gob;

- reja živine:

- goveda,

- prašičev,

- perutnine,

- drobnice,

- konj,

- gojenje čebel,

- drugih živali, namenjenih človeški prehrani (npr. jelenjadi in kuncev).

- predelava grozdja v vino (pretežno) iz lastnega grozdja ter oljk (buč) v olje (pretežno) iz lastnih oljk (buč),

- vzdrževanje lastnih kmetijskih objektov in opreme, vzdrževanje kmetijske krajine.

(b) H kmetijski dejavnosti ne spada:

- predelava kmetijskih pridelkov, pridelanih in/ali kupljenih na kmetijskem gospodarstvu

- opravljanje kmetijskih storitev za druge,

- gozdarstvo,

- ribogojstvo in ribištvo,

- reja konj za športne namene, če je vsa krma kupljena.

(c) Kmetijsko gospodarstvo je enotno vodeno, če je enotno vodeno pri delitvi dobička in izgub, ne glede na to, koliko oseb ga vodi. Če je upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med družinske člane, vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to eno kmetijsko gospodarstvo. Na kmetijskem gospodarstvu lahko gospodari fizična ali pravna oseba.

(č) Gospodar/upravitelj kmetijskega gospodarstva je fizična ali pravna oseba, ki vodi kmetijsko gospodarstvo za svoj račun.

2. KMETIJSKA GOSPODARSTVA, ZAJETA V TO RAZISKOVANJE

V vzorčno raziskovanje so zajeta kmetijska gospodarstva v Sloveniji, ki po zadnjih statističnih podatkih ustrezajo naslednjim merilom:

- uporabljajo najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali pa

- uporabljajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč in ob tem:

- uporabljajo najmanj 10 a kmetijskih zemljišč in 90 a gozda ali

- uporabljajo najmanj 30 trajnih nasadov ali

- uporabljajo najmanj 10 a vinogradov ali

- redijo najmanj 2 glavi velike živine (GVŽ) ali

- uporabljajo 15 do 30 a vinogradov in redijo 1 do 2 glavi velike živine ali

- imajo 50 panjev čebel ali

- so tržni pridelovalci zelenjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob ter cvetja in okrasnih rastlin.


Enote

Vse površine prikažite v zahtevanih merskih enotah, ki so navedene vprašalniku/aplikaciji.

Površine zemljišč:

1 hektar = 10.000 m2 = 100 m x 100 m

1 hektar = 100 arov

1 ar = 100 m2 = 10 m x 10 m

Posek lesa:

1 prostorninski meter drv = 0,75 m3 okroglega lesa

1 klaftra = 4 prostorniski metri = 3 m3 okroglega lesa

1 nasuti meter polen = 0,5 m3 okroglega lesa

1 nasuti meter sekancev = 0,33 m3 okroglega lesa


III. IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA

Vprašalnik je sestavljen iz več vsebinsko zaokroženih sklopov vprašanj:

Sklop I: Živina ter bivalni objekti za živino

Sklop II: Ravnanje z gnojili na kmetijskem gospodarstvu

Sklop III: Zemljišča

Sklop IV: Delovna sila


SKLOP 1: ŽIVINA TER BIVALNI OBJEKTI ZA ŽIVINO

ŠTEVILO ŽIVALI NA 1. DECEMBER 2020 Referenčni datum. tj. datum, na katerega se nanašajo podatki je 1. december. To je pomembno zaradi trgovanja z živino med kmetijskimi gospodarstvi. Če bi na primer prvi kmet prodal kravo 12. decembra, popisan pa bi bil 3. decembra, bi bila ta krava najprej popisana pri njem. Kmet, ki bi kravo kupil, bi bil na primer popisan 13. decembra. Takrat bi bila krava že pri njem in tako popisana tudi tam. Ta krava bi bila tako šteta dvakrat. Upoštevajte vso živino, ki jo ima kmetijsko gospodarstvo v hlevu, ne glede na lastništvo.

Tabela A. GOVEDO, stanje na 1. 12. 2020 A2. in A4. Teleta, stara manj kot 1 leto, za zakol pred 1 letom starosti (bikci, teličke)

Vpišite število telet, starih manj kot 1 leto, ki so namenjena za zakol, in sicer število bikcev in število teličk. Upoštevajte samo teleta, ki bodo zaklana, preden bodo stara 1 leto. A3. in A5. Teleta, stara manj kot 1 leto, za nadaljnjo rejo (bikci, teličke)

Vpišite število telet, starih manj kot 1 leto, ki so namenjena za nadaljnjo rejo (za pleme ali za zakol po enem letu starosti), in sicer ločeno število bikcev in število teličk. A6 in A7. Mlado govedo, 1-2 leti, plemenske telice

Vpišite število plemenskih telic, starih od 1 do pod 2 leti, in sicer ločeno število nebrejih in brejih plemenskih telic. A8. Mlado govedo, 1-2 leti, telice za pitanje

Vpišite število telic za pitanje, starih od 1 do pod 2 leti. A9. Mlado govedo, 1-2 leti, biki, voli

Vpišite število mladih bikov in volov ne glede na namen reje, starih od 1 do pod 2 leti. Tu upoštevajte tudi plemenske bike, stare manj kot 2 leti. A10. in A11. Govedo, staro 2 leti ali več, plemenske telice

Vpišite število plemenskih telic, starih 2 leti ali več, ločeno na breje in nebreje. A12. Govedo, staro 2 leti ali več, telice za pitanje

Vpišite število telic, starih vsaj 2 leti, in sicer ločeno število brejih in število nebrejih telic. A13. Govedo, staro 2 leti ali več, krave dojilje, rejnice

Vpišite število krav rejnic, dojilj. To so krave, ki jih redijo pretežno za vzrejo telet. Sem spadajo tudi presušene krave rejnice oziroma dojilje. A14. Govedo, staro 2 leti ali več, krave molznice

Vpišite število krav molznic, katerih mleko se pretežno uporablja za človeško prehrano ali za predelavo v mlečne izdelke. Upoštevajte tudi trenutno presušene krave molznice. A15. Govedo, staro 2 leti ali več, plemenski biki

Vpišite število plemenskih bikov, starih 2 leti ali več. A16. Govedo, staro 2 leti ali več, biki in voli za pitanje

Vpišite število bikov in volov za pitanje, starih 2 leti ali več. A17. Govedo - skupaj

Vpišite seštevek vsega goveda (seštevek vrstic A2 do A16).


Tabela B. BILANCA KRAVJEGA MLEKA

B2. Prodaja mleka mlekarnam, zadrugam, oziroma drugim registriranim odkupovalcem

Vpišite količino mleka (v litrih), ki je bilo prodano registriranim odkupovalcem mleka ( zadruge in podobno). B3. Neposredna prodaja mleka na domu, tržnicah, sejmih, od vrat do vrat, porabljeno za kmečki turizem

Vpišite količino mleka v litrih (predelanega mleka ne upoštevajte), ki ste ga prodali neposredno na kmetijskem gospodarstvu, tržnici, v prodaji od vrat do vrat, v obliki priložnostne prodaje na sejmih ali drugih prireditvah ali pa za kmečki turizem. Na gospodarstvu predelanega mleka ne upoštevajte. B4. Poraba mleka za krmo

Vpišite količino mleka (v litrih), ki je bilo namolzeno in nato pokrmljeno živalim (tudi kolostrum). Mleka, ki so ga teleta posesala pri kravah, ne upoštevajte! B5. Poraba mleka za hrano na gospodarstvu

Vpišite količino mleka (v litrih), ki ste ga porabili za človeško prehrano na kmetijskem gospodarstvu. Običajna poraba mleka je do 200 litrov/osebo/leto. Na gospodarstvu predelanega mleka ne upoštevajte. B6. Predelano na gospodarstvu

Vpišite količino mleka (v litrih), ki ste ga na kmetijskem gospodarstvu predelali v mlečne izdelke. Vpišite le mleko, ki ste ga predelali v končne mlečne izdelke (skuto, sir, smetano, maslo in druge izdelke (jogurt, kislo mleko in drugo)). Če imate podatek o količini mlečnih izdelkov, si pri preračunu tega podatka v podatek o količini mleka, ki je bila potrebna za navedeno količino mlečnih izdelkov, pomagajte z naslednjimi faktorji: 1 kg sladke smetane = 8 litrov mleka 1 kg kisle smetane = 5 litrov mleka 1 kg masla = 22,5 litrov mleka 1 kg skute = 8 litrov mleka 1 kg sira = 12 litrov mleka 1 kg jogurta, kislega mleka = 1 liter mleka B7. Prireja mleka v letu 2020

Vpišite količino vsega mleka (v litrih), ki je bilo namolzeno na kmetijskem gospodarstvu v letu 2020 ne glede na to, za kaj se je mleko porabilo. (seštevek vrstic B2 do B6).

Tabela C: Bivalni objekti goveda C2/C9. Povprečo število živali:

Število živali, ki so bile v letu 2020 na kmetiji. Ta številka je, če ima kmet npr. samo krave molznice, lahko enaka številu govedi na dan 1. december, ni pa nujno. Primer: Povprečno število prašičev=6 mesecev * 10 prašičev / 12 mesecev = 5 prašičev Kapacitete: Za različne sisteme reje sprašujemo po kapacitetah, ki jih bivalni objekti imajo. Število mest pomeni kapaciteto objekta za 'trajno' nastanitev živine. Število mest na prostem je mišljeno kot običajno število živali, ki bi jih s kmetijskimi površinami lahko preživeli (obtežba nekje 2 glave velike živine na hektar kmetijskih zemljišč).

Vse navedene količine mleka se nanašajo na namolzeno kravje mleko na kmetijskem gospodarstvu v letu 2020. Ker bo anketiranje potekalo že pred koncem decembra je potrebno oceniti količino do konca leta 2020. Celotno namolzeno količino kravjega mleka razdelite po oblikah porabe. Seštevek vseh količin po posameznih oblikah porabe se mora ujemati z vsoto prirejenega kravjega mleka. Količine mleka vpisujte v litrih. Vkolikor imate podatke v kilogramih jih v litre pretvorite če delite s faktorjem 1,03.


Bivalni objekti goveda Pri sistemih reje goveda ločimo:

- V hlevu / del leta na prostem / z dostopom do ograd na prostem / vedno na prostem - Privezane/proste - Sistem z gnojem/sistem z gonjevko

Govedo se lahko redi v sistemih: C3/C10. Govedo v hlevih (z gnojevko), v katerih je živina privezana

Govedo je privezano (grabnarjeva naveza), izločki se odstranjujejo v tekočem stanju (gnojevka se odstranjuje preko rešetk na tleh). C4/C11. Govedo v hlevih (s hlevskim gnojem), v katerih je živina privezana

Govedo je privezano (grabnarjeva naveza), izločki se odstranjujejo v trdi obliki (gnoj). C5/C12. Govedo v hlevih (z gnojevko), v katerih je živina prosta

Govedo se prosto giblje po hlevu, izločki se odstranjujejo v tekočem stanju, kot je reja na rešetkastih tleh, ali reja na polnih tleh z odstranjevanjem gnojevke s strgali ali traktorsko desko. C6/C13. Govedo v hlevih (s hlevskim gnojem – tudi globoki nastilj), v katerih je živina prosta

Govedo se prosto giblje po hlevu (ograjenih objektih z nastiljem), izločki se odstranjujejo v trdi obliki (gnoj). Rejo na globokem nastilju (tudi kompostni hlev), ali reja s sprotnim odstranjevanjem gnoja v trdi obliki. C7/C16. Govedo delno na prostem

Je govedo, ki je del leta na prostem (na paši). Sprašujemo po času, ko je govedo na prostem se paša vsaj 2 ure na dan šteje kot pašni dan. C8/C17. Govedo, ki ima dostop do ograd na prostem

Ograde na prostem so zunanji ograjeni prostori (betonirana tla ali travnik), kamor lahko živali iz hleva prosto prihajajo. Da/ne Pri drugem govedu (ne pa pri kravah molznicah) se pojavlja tudi: C14. Drugo govedo v drugih vrstah bivalnih objektov (boksi ali igluji za teleta)

Boksi ali igluji so lahko samostojni, ali skupinski. Pred iglujem je po navadi ograjen izpust, kjer se teleta lahko prosto gibljejo, iglu/boks pa jim nudi zavetje. C15 Drugo govedo, ki je vedno na prostem (poleti in pozimi)

Drugo govedo ki je brez zavetja in so zunaj na odprtem čez celo leto (tudi pozimi).

Tabela D. PRAŠIČI, stanje na 1. 12. 2020

D2. in D3. Pujski, težki pod 20 kg

Vpišite število pujskov, težkih manj kot 20 kg, ne glede na spol in namen reje, in sicer navedite posebej število sesnih in posebej število drugih (odstavljenih) pujskov. D4. Mladi prašiči, težki od 20 do pod 50 kg

Vpišite število mladih prašičev, težkih od 20 do pod 50 kg, ne glede na spol in namen reje. D5. Prašiči v pitanju, težki od 50 do pod 80 kg

Vpišite število prašičev v pitanju, težkih od 50 do pod 80 kg. D6. Prašiči v pitanju, težki od 80 do pod 110 kg

Vpišite število prašičev v pitanju, težkih od 80 do pod 110 kg.


D7. Prašiči v pitanju, težki 110 kg ali več

Vpišite število prašičev v pitanju, težkih 110 kg ali več. D8. Plemenski prašiči, težki 50 kg ali več, merjasci

Vpišite število merjascev, to je samcev za pleme, težkih 50 kg ali več. D9. Plemenski prašiči, težki 50 kg ali več, nebreje mladice

Vpišite število nebrejih mladic, težkih 50 kg ali več. Nebreje mladice so samice, odbrane za pleme, ki še niso prasile niti še niso breje. D10. Plemenski prašiči, težki 50 kg ali več, breje mladice

Vpišite število brejih mladic, težkih 50 kg ali več. Breje mladice so samice, ki so prvič breje. D11. Plemenski prašiči, težki 50 kg ali več, nebreje plemenske svinje

Vpišite število nebrejih plemenskih svinj, to je svinj, ki so prej vsaj enkrat že prasile, na referenčni datum pa niso bile breje. D12. Plemenski prašiči, težki 50 kg ali več, breje plemenske svinje

Vpišite število brejih plemenskih svinj, to je svinj, ki so prej vsaj enkrat že prasile in so bile breje tudi na referenčni datum. D13. Prašiči - skupaj

Vpišite seštevek vseh prašičev v hlevu, uhlevljenih 1. 12. 2020 (seštevek vrstic D2 do D12).

Tabela E. BILANCA PRAŠIČEV od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020

E2. Stanje na 1. 12. 2019

Vpišite skupno število vseh uhlevljenih prašičev po stanju na 1. 12. 2019. E3. Uhlevljeni, kupljeni/vzeti v kooperacijo

Vpišite število vseh prašičev, kupljenih ali vzetih v kooperacijo v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. E4. Uhlevljeni, rojeni

Vpišite število vseh v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 rojenih pujskov. E5. Uhlevljeni, živorojeni

Vpišite število živorojenih od vseh v istem obdobju rojenih pujskov. E6. Izhlevljeni, mrtvorojeni

Vpišite število mrtvorojenih od vseh v istem obdobju rojenih pujskov. E7. Izhlevljeni, poginuli

Vpišite število vseh v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 poginulih prašičev. E8. Izhlevljeni, zaklani na gospodarstvu

Vpišite število vseh prašičev v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 zaklanih na gospodarstvu. E9. Izhlevljeni, oddani v klavnico

Vpišite število vseh prašičev v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 oddanih v klavnico. E10. Izhlevljeni, drugače izločeni (prodani, premik s kmetije)

Drugače izločeni so lahko prašiči, ki so bili prodani, izločeni prašiči, ki so bili pitani v kooperaciji .


E11. Stanje na 1. 12. 2020

Vpišite skupno število vseh po stanju na 1. 12. 2020 uhlevljenih prašičev (E2 + E3 + E4 – E6 – E7 – E8 – E9 – E10). Podatek v vrstici E11 mora biti enak podatku v vrstici D13.

Tabela F: Bivalni objekti prašičev Sprašujemo ločeno za plemenske svinje in druge prašiče F3/F10. Plemenske svinje/ drugi prašiči v hlevih na popolnoma rešetkastih tleh F4/F11. Plemenske svinje/ drugi prašiči v hlevih na delno rešetkastih tleh F5/F12. Plemenske svinje/ drugi prašiči v hlevih na polnih tleh (brez globokega nastilja) F6/F13. Plemenske svinje/ drugi prašiči v hlevih na polnih tleh, kjer je celotna površina globok nastilj F7/F4. Plemenske svinje/ drugi prašiči na prostem (prosta reja)

Za prosto rejo štejemo tudi rejo, pri kateri je za živali na zunanjem ograjenem prostoru poskrbljeno za zavetje. Število mest pri reji na prostem (obore) je mišljeno kot običajno število prašičev, ki bi jih s kmetijskimi površinami lahko preživeli (obtežba približno 2 glavi velike živine na hektar kmetijskih zemljišč). Čas na prostem za plemenske svinje

F8. Zanima nas, koliko mesecev v letu 2020 so bile plemenske svinje na prostem v primeri, da imajo sistem proste reje. Za druge prašiče tega ne sprašujemo. Dostop do ograd na prostem za druge prašič F15. Drugi prašiči, ki so imeli dostop do ograd na prostem

Ograde na prostem so zunanji ograjeni prostori (betonirana tla ali majhen ograjen travnik ob hlevu), kamor lahko živali iz hleva prosto prihajajo in od koder se vračajo v hlev. Pašniki se ne upoštevajo (Da/ne).

Tabela G. PERUTNINA, stanje na 1. 12. 2020 V vrstice G2 do G8 vpišite število kljunov posameznih vrst perutnine, uhlevljenih na gospodarstvu, po stanju na 1. 12. 2020. G2. Kokoši nesnice G3. Pitovni piščanci G4. Druge kokoši (petelini, jarkice) G5. Purice in purani G6. Goske in gosaki G7. Race in racmani G8. Druga perutnina

Vpišite število kljunov perutnine, uhlevljenih na gospodarstvu, po stanju na 1. 12. 2020, ki niso bili popisani (upoštevani) v nobeni od vrstic G2 do G8. Med drugo perutnino štejemo pegatke, prepelice, jerebice, fazane, noje … Vpiše se oz. upošteva se samo perutnina, ki jo na kmetijskem gospodarstvu redijo zaradi prireje mesa (okrasne perutnine torej ne upoštevamo). G9. SKUPAJ perutnina

Vpišite skupno število kljunov perutnine, uhlevljenih na gospodarstvu, po stanju na 1. 12. 2020 (seštevek vrstic G2 do G8).


Tabela H. BILANCA KOKOŠJIH JAJC - INTENZIVNA REJA –več kot 350 kokoši nesnic

H2. Povprečno število kokoši nesnic

Vpišite povprečno število kokoši nesnic, ki so nesle jajca (valilna in konzumna jajca) v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. H3. Prodana in podarjena konzumna jajca (po pogodbi, odkup, podarjena ali dana kot plačilo v naravi …)

Vpišite število konzumnih jajc od skupne prireje jajc, ki so bila v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 porabljena za prodajo po pogodbi, odkup, neposredno prodajo (na kmetijskem gospodarstvu, ali na tržnici, ali v prodaji od vrat do vrat, ali v obliki priložnostne prodaje na sejmih ali drugih prireditvah ali pa ste jih porabili za lastni kmečki turizem) ali pa ste jih podarili ali dali kot plačilo za opravljeno delo. Sem ne vpisu jte valilnih jajc (prodana valilna jajca vpišite pod H4). H4. Jajca za vzrejo piščancev (valilna jajca za vzrejo piščancev)

Vpišite število v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 znesenih valilnih jajc za vzrejo pitovnih piščancev oziroma za vzrejo kokoši nesnic. Sem štejete vsa valilna jajca (tudi prodaja in izguba valilnih jajc). H5. Predelava konzumnih jajc

Vpišite število predelanih konzumnih jajc, namenjenih za humano prehrano. Sem ne vpisujte industrijskih jajc, ki niso namenjena za humano hrano. H6. Izgubekonzumnih jajc

Vpišite število konzumnih jajc, ki v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 pomenijo izgubo. Pod izgube štejemo:

strta konzumna jajca – to so jajca, ki so se strla (utrla), vendar so bila lahko za humano prehrano še uporabna (strta konzumna);

umazana konzumna jajca - so jajca, ki so bila umazana in zato neprimerna za prodajo;

izgube med transportom – to so konzumna jajca, ki so se poškodovala ali razbila;

industrijska jajca – tista jajca, ki niso namenjena za humano prehrano. H7. Prireja jajc, od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020

Vpišite količino znesenih jajc v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 (seštevek od H3 do H6). Običajno znese kokoš od 160 do 330 jajc na leto, odvisno od intenzivnosti reje. Odmik od te količine je mogoč, vendar številke znova preverite.

Tabela I: Bivalni objekti kokoši nesnic I2. Kokoši nesnice v hlevih z globokim nastiljem (talna reja)

Kokoši so v hlevu na tleh z nastilem. I3. Kokoši nesnice na prostem (prosta reja), ali hlev z izpustom na pašnik I4. Kokoši nesnice v hlevih s sistemom voljere (brez nastilja)

Voljere: hlevska, prosta talna reja v več nivojih, sestavljena je iz pritličja in vsaj ene ali več ravni perforiranih ploščadi, iz katerih gnoj ne more pasti na kokoši, ki so spodaj. Če ima hlev, kjer so voljere, izpust na ograjen zunanji prostor, potem tak sistem reje štejemo pod I3 (prosta reja). I5. Kokoši nesnice v kletkah - s trakovi za gnoj

Vse količine jajc se nanašajo na kokošja jajca, ki so bila prirejena na kmetijskem gospodarstvu. Vse

razpoložljive količine je treba razdeliti po oblikah porabe. Seštevek vseh jajc po oblikah porabe se mora ujemati s prirejo jajc SKUPAJ. Vprašanja izpolnjujejo samo kmetijska gospodarstva, kjer redijo 350 ali več kokoši nesnic!


I6. Kokoši nesnice v kletkah - z globokimi jamami (gnoj se pod kletkami skladišči) I7. Kokoši nesnice v kletkah - z globokimi jamami (gnoj se pod kletkami redno odstranjuje)

Tabela J. OVCE, stanje na 1. 12. 2020 Pri drobnici določite, ali so plemenske živali mlečne ali »druge« glede na namen reje. Če večino mleka pomolzete, uvrstite plemenske živali med mlečne, če pa večino mleka posesajo kozlički oziroma jagnjeta, pa jih uvrstite med »druge«. J2. Jagnjeta in mlade ovce

Vpišite število jagnjet in mladih ovc obeh spolov (mlade ovce, ki še niso ločene po namenu reje – za pleme ali za pitanje), starih manj kot eno leto. Število prvič pripuščenih mladih ovc vpišite v ustrezno polje J3 ali J4, glede na namen reje. J3. – J6. Plemenske ovce

Vpišite število ovc, ki so: J3 - prvič pripuščene in so namenjene za prirejo mleka. Sem štejte tudi breje mlade ovce, stare manj kot 1 leto; J4 - prvič pripuščene in niso namenjene za prirejo mleka. Sem štejte tudi breje mlade ovce, če so stare manj kot 1 leto; J5 - že jagnjile in so namenjene za prirejo mleka; J6 - že jagnjile in niso namenjene za prirejo mleka. J7. Ovni

Vpišite število ovnov, uhlevljenih na kmetijskem gospodarstvu. J8. Ovce – skupaj

Vpišite število vseh ovc, uhlevljenih na kmetijskem gospodarstvu (seštevek vrstic J2 do J7). Tabela K. KOZE, stanje na 1. 12. 2020 K2. Kozlički in mlade koze

Vpišite število kozličkov in mladih koz obeh spolov (mlade koze, ki še niso ločene po namenu reje - za pleme ali za pitanje), starih največ eno leto. Število prvič pripuščenih mladih koz vpišite v ustrezno polje K3 ali K4, glede na namen reje. K3. – K6. Plemenske koze

Vpišete število koz, ki so: K3 - prvič pripuščene in so namenjene za prirejo mleka. Sem štejte tudi breje mlade koze, če so stare manj kot eno leto; K4 - prvič pripuščene in niso namenjene za prirejo mleka. Sem štejte tudi breje mlade koze, če so stare manj kot eno leto; K5 - že kotile in so namenjene za prirejo mleka; K6 - že kotile in niso namenjene za prirejo mleka. K7. Kozli

Vpišite število kozlov, uhlevljenih na kmetijskem gospodarstvu.

K8. Koze – skupaj

Vpišite število vseh koz, uhlevljenih na kmetijskem gospodarstvu (seštevek vrstic od K2 do K7).


SKLOP 2: RAVNANJE Z GNOJILI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU

Tabela L. Objekti in zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil

Živinska gnojila so: Hlevski gnoj: iztrebki domačih živali (blato in urin), pomešani s steljo (z nastiljem).

Gnojnica: urin domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz urina zaradi naravne presnove.

Gnojevka: je mešanica iztrebkov domačih živali brez stelje/nastilja, vsebuje lahko tudi nekaj vode.

Delež

Delež in zmogljivost se nanaša na obdobje od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 (12 mesecev).

Vsa živinska gnojila, ki jih skladiščijo na kmetijskem gospodarstvu, predstavljajo 100 % in so lahko skladiščena

v različnih objektih. Skupno količino se po deležih (%) razdeli po objektih, kjer se skladišči. Vsota mora biti 100

%.

L2 Gnoj na kupih (gnojiščih)

Začasno odlaganje na travniških površinah je vključeno. L3 Gnoj v sistemu globokega nastilja

Je gnoj, ki je skladiščen v globokem nastilju) L4 Gnoj, ki se kompostira (zagotovljeno zračenje in strojno obračanje na nepropustni podlagi) L5 Gnojevka / gnojnica, skladiščena v jamah pod hlevi L6 Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih z neprepustnimi materiali L7 Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih s prepustnimi materiali

Plavajočimi elementi ali skorja, spodbujena z dodajanjem slame. L8 Skladiščenje gnojnice/gnojevke v nepokritih prostorih

Lagune, bazeni, ki niso pokriti Zmogljivost v mesecih

Zmogljivost objektov za skladiščenje živinskih gnojil (gnoj, gnojevka, gnojnica) je opredeljena kot število mesecev, v katerih lahko objekti za skladiščenje zadržijo živinska gnojila, proizvedena na kmetijskem gospodarstvu, ne da bi bilo nevarno, da bi odtekala ali da bi jih bilo treba občasno prazniti. L3 Gnoj na kupih (gnojiščih)

Lahko so pokrita ali nepokrita. Zmogljivost začasnega odlaganja za kmetijska zemljišča niso vključena, saj je tam lahko zmogljivost »neomejena« oz. z zakonom določena do največ dveh mesecev. L3 Gnoj v sistemu globokega nastilja

(zmogljivost v mesecih) L4 Gnoj, ki se kompostira (zagotovljeno zračenje in strojno obračanje na nepropustni podlagi)

(zmogljivost v mesecih) L5 Gnojevka / gnojnica, skladiščena v jamah pod hlevi

(zmogljivost v mesecih) L6 Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih z neprepustnimi materiali

(zmogljivost v mesecih)


L7 Skladiščenje gnojnice/gnojevke v prostorih, pokritih s prepustnimi materiali

(zmogljivost v mesecih) L8 Skladiščenje gnojnice/gnojevke v nepokritih prostorih

(zmogljivost v mesecih)

Tabela M. Organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil: Sprašujemo po uporabi organskih gnojil in gnojil iz odpadkov, razen živinskih gnojil v tonah. To so komposti, digestati, blato čistilnih naprav, bio odpadki, stranski produkti in ostanki prehrambne in druge industrija ostanki hrane, ostanki rastlin za energetsko rabo. Organska gnojila → industrijsko predelana živinska gnojila (peleti, briketi) Gnojila iz organskih odpadkov (kompostirani organski odpadki)

Tabela N. UVOZ ALI IZVOZ živinskih gnojil Zanima nas količina živinskega gnojila, uvožena na kmetijsko gospodarstvo ali z njega v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 N2. Količina GNOJA (m3), uvoženega na kmetijsko gospodarstvo za kmetijske namene (gnojenje)

UVOZ: količina gnoja, pripeljanega na gospodarstvo, za uporabo v kmetijstvu (upošteva se tudi digestat iz bioplinarn). Lahko je plačan ali podarjen. N3. Količina GNOJEVKE ALI GNOJNICE (m3), uvožene na kmetijsko gospodarstvo za kmetijske namene (gnojenje)

UVOZ: količina gnojevke in gnojnice, pripeljane na gospodarstvo za uporabo v kmetijstvu (upošteva se tudi digestat iz bioplinarn). Lahko je plačana ali podarjena. N5. Količina izvoženega GNOJA (m3)

Količina proizvedenega gnoja na kmetijskem gospodarstvu, in izvoženega (odpeljanega) na drugo gospodarstvo, podarjenega sosedom, odpeljanega v bioplinarno, itd. Lahko je plačan ali podarjen. N6. Količina izvožene GNOJEVKE ALI GNOJNICE (m3)

Količina proizvedenega živinskega gnojila na kmetijskem gospodarstvu, ter izvoženega (odpeljanega) na drugo gospodarstvo, podarjene sosedom, odpeljanega v bioplinarno, itd. Lahko je plačan ali podarjen.

Tabela O. TEHNIKE NANAŠANJA GNOJA, GNOJEVKE IN GNOJNICE Zanima nas delež nanesenega živinskega gnojila (od skupne količine živinskih gnojil) s posamezno tehniko nanosa v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. Skupna količina gnoja, gnojevke ali gnojnice proizvedena količina + UVOZ (pripeljana količina) – IZVOZ (odpeljana količina). Poznamo tri tehnike nanosa živinskih gnojil: 1. trosenje gnoja ali nanašanje gnojevke/gnojnice povprek (O2, O3, O4) 2. nanašanje gnojnice ali gnojevke v pasovih (O5, O6) 3. vbrizgavanje gnojnice ali gnojevke v tla (O7, O8) O2-O4. Trosenje gnoja ali nanašanje gnojevke/gnojnice povprek, razdeljeno glede na hitrost zadelave v tla

Upošteva se gnoj, ki so ga potrosili s trosilcem (ali na roke), in tudi razprševanje gnojevke in gnojnice s cisterno za gnojevko z razpršilno ploščo.


O2. Trosenje (gnoja) ali nanašanje povprek (gnojevka in gnojnica): oranje najkasneje v 4 urah

Zanima nas delež živinskega gnojila, ki je bil nanesen na njive, in ki je bil zadelan (oranje) najkasneje v 4 urah. Oranje je mogoče le na njivah. O3. Trosenje (gnoja) ali nanašanje povprek (gnojevka in gnojnica): oranje po 4 urah, vendar prej kot v 24 urah

Zanima nas delež živinskega gnojila, ki je bil nanesen na njive, in ki je bil zadelan (oranje) po 4 urah in najkasneje v 24 urah. Oranje je mogoče le na njivah. O4. Trosenje (gnoja) ali nanašanje povprek (gnojevka in gnojnica): oranje po enem dnevu ali brez zadelave v tla

Zanima nas delež živinskega gnojila, ki je bil nanesen na njive, in ki je bil zadelan (oranje) po 24 urah ali sploh ni bil zadelan (brez oranja). Travnikov in trajnih nasadov se ne orje, kar pomeni, da ni zadelave v tla (takšno trosenje na travnike in trajne nasade je upoštevano tukaj). O5. Nanašanje gnojnice ali gnojevke v pasovih: vlečene cevi

Nanašanje živinskega gnojila poteka s pomočjo cisterne za gnojevko (gnojnico); ta ima posebne razdelilnike, ki gnojevko nanesejo na površino tal v pasovih skozi posebne cevi, katerih konci so zelo blizu tal ali se celo vlečejo po njih. Cevi so nameščene v razmiku od 20 do 40 centimetrov, v povprečju pa na 30 centimetrov. Gnojevka se pri teh razdelilnikih ne razprši v drobne kapljice kot pri razpršilni plošči, ampak se odloži na tla s curkom, širokim od 5 do 10 centimetrov. Takšen sistem omogoča zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Takšen sistem nanosa gnojevke ali gnojnice je mogoč na njivah, travnikih in trajnih nasadih. O6. Nanašanje gnojnice ali gnojevke v pasovih: vlečene sani

Sistem nanašanja živinskih gnojil je enak kot pri vlečenih ceveh (O5), le da so cevi na koncu cevi ojačene s kovinskimi drsniki (sanke), ki razgrnejo travno rušo (rastline) in drsajo po tleh. Ta sistem omogoča odlaganje gnojevke v curku neposredno na tla, ne pa na same rastline. Tak sistem nanosa gnojevke ali gnojnice je mogoč na njivah, travnikih in trajnih nasadih. O7. Vbrizgavanje gnojnice ali gnojevke v tla: plitvo/z odprtimi režami

Nanašanje živinskega gnojila poteka s pomočjo cisterne za gnojevko (gnojnico), ki ima posebne razdelilnike ter injektorje, ki gnojilo vbrizgajo neposredno v zemljo. Pri plitvem vbrizgavanju je globina vbrizgavanja (injiciranja) običajno do 5 cm. Reže lahko po vbrizgavanju ostanejo odprte ali zaprte. Tak sistem nanosa gnojevke ali gnojnice je verjeten samo na njivah. O8. Vbrizgavanje gnojnice ali gnojevke v tla: globoko/ z zaprtimi režami

Nanašanje živinskega gnojila poteka s pomočjo cisterne za gnojevko (gnojnico), ki ima posebne razdelilnike ter injektorje, ki gnojilo vbrizgajo neposredno v zemljo. Pri globokem vbrizgavanju je globina vbrizgavanja (injiciranja) običajno do 15 cm. Reže so po vbrizgavanju zaprte. Tak sistem nanosa gnojevke ali gnojnice je verjeten samo na njivah.

Tabela P. Pognojena površina kmetijskih zemljišč v uporabi (njive in travniki in trajni nasadi) P2. Površina, pognojena z minrealnimi gnojili (npr NPK, KAN, UREA,…) P3. Površina, pognojena z živinskimi gnojili (gnoj, gnojekva, gnojnica)


SKLOP 3: RABA ZEMLJIŠČ

V tem sklopu vprašanj želimo zbrati podatke o površinah posejanih v jesenski setvi in površinah

naknadnih posevkov v letu 2020.

Tabela R. Zemljišča, posejana v jesenski setvi v letu 2020

Vpišite podatek o površini zemljišč, posejanih v jesenski setvi v letu z ozimnimi žiti (z ozimno pšenico, ozimno

piro, ozimno ržjo, ozimnim ječmenom, ozimno tritikalo ali ozimnim ovsom) in z oljno ogrščico. Podatke prikažite

v hektarjih (ha) in arih (a).

Med ozimnimi žiti upoštevajte le žita, ki so bila posejana jeseni 2020, z namenom, da bo zrnje pridelano v

naslednjem letu, torej v letu 2021, ne glede na to, ali bo pridelano zrnje prodano, porabljeno v gospodinjstvu (za

moko), pokrmljeno živalim ali porabljeno za seme.

Pazite, da v polje za oljno ogrščico ne boste vpisovali podatkov o krmni ogrščici (te podatke vpišite v tabelo V,

če ste pridelek pospravljali že v tem letu) ali oljni ogrščici za podor. V polje R8 vpišite le podatek o oljni ogrščici,

namenjeni za pridelovanje jedilnega olja ali za pridelovanje goriva (biodizel).

R2. Pšenica – ozimna

R3. Pira – ozimna

R4. Rž – ozimn

R5. Ječmen – ozimni

R6. Tritikala – ozimna

R7. Oves - ozimni

R8. Oljna ogrščica

Tabela S. Naknadni posevki poljščin za krmo, pospravljeni v letu 2020 Naknadni posevki so posevki, ki se sejejo (sadijo) po spravilu glavnih posevkov (npr. pšenice, ječmena, rži, ovsa, tritikale, oljne ogrščice, zgodnjega krompirja). V tabelo S vpišite podatke o površini z naknadnimi posevki, ki so bili posejani ali posajeni v času od junija do septembra in so bili že jeseni 2020 v celoti pospravljeni. S2. Ajda S3. Proso S4. Repa S5. Krmne korenovke (koleraba, pesa, korenje) S6. Krmna žita in mešanica stročnic in žit za zeleno krmo

Vpišite podatek o površini, ki je bila zasejana kot naknadni posevek z žiti, in to o površini s posameznimi žiti (z ječmenom, ovsom, s pšenico), o površini z mešanico žit ter o površini z mešanico stročnic in žit in iz katere je bil pridelek v celoti pospravljen že jeseni 2020 za zeleno živinsko krmo. S7. Silažna koruza in pitnik S8. Detelje S9. Lucerna S10. Trave in travne mešanice (vključno s sudansko travo)


Vpišite podatek o površini s posameznimi vrstami trav (npr. z ljuljko) in travnih mešanic (npr. z mešanico ljuljke in pasje trave), ki so bile posejane kot naknadni ali strniščni posevek, in podatek o tem, katerih pridelek je bil v tem letu vsaj enkrat pospravljen (pokošen, popasen). V to kategorijo spada tudi sudanska trava. S11. Deteljno-travne in travno-deteljne mešanice

Vpišite podatek o površini z deteljno-travnimi mešanicami in travno-deteljnimi mešanicami, ki so bile posejane kot naknadni ali strniščni posevek in katerih pridelek je bil v tem letu vsaj enkrat pospravljen (pokošen, popasen). S12. Krmni ohrovt S13. Krmna ogrščica in repica

Vpišite podatek o posejani površini z določeno kulturo, če je bila že jeseni 2020 v celoti uporabljena za zeleno krmo.


SKLOP 4: DELOVNA SILA V sklopu Z bomo zbrali podatke o delovni sili v kmetijskih podjetjih. Vsi podatki se nanašajo na obdobje od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020, v navedenih (sporočenih in vpisanih) podatkih pa se upošteva le delo, ki je bilo opravljeno za kmetijske namene. H kmetijski dejavnosti spada: - pridelovanje kmetijskih rastlin:

- pridelovanje žit in drugih poljščin ter travinja,

- pridelovanje zelenjadnic, okrasnih rastlin,

- pridelava semen in sadik,

- pridelovanje grozdja, sadja in oljk,

- gojenje gob;

- reja živine:

- goveda,

- prašičev,

- perutnine,

- drobnice,

- konj,

- gojenje čebel,

- drugih živali, namenjenih človeški prehrani (npr. jelenjadi in kuncev).

- predelava grozdja v vino (pretežno) iz lastnega grozdja ter oljk in buč v olje (pretežno) iz lastnih oljk

ali buč,

- vzdrževanje lastnih kmetijskih objektov in opreme, vzdrževanje kmetijske krajine.

- organizacija delo in vodenje (administrativno delo v kmetijstvu itd.) H kmetijski dejavnosti ne spada: - predelava kmetijskih pridelkov, če so vsi pridelki kupljeni;

- opravljanje kmetijskih storitev za druge;

- gozdarstvo;

- ribogojstvo in ribištvo;

- reja konj za športne namene, če je vsa krma kupljena. Redno zaposlene osebe. To so tisti, ki so v kmetijskem podjetju delali v zadnjih 12 mesecih vsak teden, ne glede na to, koliko ur na teden so delali, in tisti, ki so zaradi določenih razlogov delali redno le del tega obdobja, npr. zaradi počitnic, bolezni, porodniškega dopusta, nesreče ali smrti, začetka ali prenehanja delovnega razmerja v zadnjih 12 mesecih, prenehanja del zaradi naravnih nesreč (poplav, požarov idr.). Z1. Spol

Z ustrezno šifro označite spol direktorja podjetja (1 = moški, 2 = ženski). Z2. Leto rojstva

Vpišite rojstno letnico direktorja – direktorice. Z3. Najvišja dosežena kmetijska izobrazba direktorja podjetja

Če direktor podjetja nima kmetijske izobrazbe, potem označite prvi ali drugi odgovor (1 = samo praktične izkušnje, 2 = tečaji iz kmetijstva). Pri najvišji doseženi stopnji kmetijske izobrazbe upoštevamo najvišjo stopnjo kmetijske ali podobne smeri (veterinarska, vrtnarska, gozdarska) izobrazbe, ki jo je oseba pridobila s končanjem redne šole ali izobraževanja ob delu. Dosežena stopnja izobrazbe se določa z uspešno končano šolo. Nižja in srednja poklicna izobrazba se pridobita po končanem izobraževanju z opravljenim zaključnim izpitom (dve - ali triletni program). Srednja strokovna izobrazba pa se pridobi z opravljeno poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita (štiriletni program).


Z4. Ali se je direktor oz. direktorica podjetja v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 poklicno ali strokovno usposabljal oz. usposabljala v povezavi s kmetijsko dejavnostjo?

Poklicno usposabljanje izvaja institucija za usposabljanje, katere glavni cilj je izkazovanje novega znanja, povezanega s kmetijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom. Z5. – Z9. Število redno zaposlenih oseb v podjetju in število delovnih ur, opravljenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 za kmetijske namene.

- Vpišite število redno zaposlenih oseb in število delovnih ur, ločeno na moške in ženske.

- Upoštevajte, da delovno leto obsega 1800 opravljenih delovnih ur, kar ustreza 225 delovnim dnem (8 ur na dan).

- Število oseb in število delovnih ur ločite tudi glede na število delovnih ur, ki jih je posamezni delavec opravil v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 za kmetijske namene!

1. PRIMER: Osebo, ki v podjetju ves delovni čas nameni kmetijskim dejavnostim, prikažite pod E9 in ji pripišite število delovnih ur. 2. PRIMER: Če je oseba 9 mesecev delala v proizvodni hali (podjetje se ukvarja tudi s proizvodnjo krmil), potem to osebo prikažemo pod Z5, saj je ta oseba za kmetijske namene delala le 3 mesece (manj kot 450 ur)! Z10. Število ur, ki so jih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 opravili za kmetijske namene najeti delavci s stroji

Vpišite število delovnih ur, ki so jih opravili najeti delavci s stroji. Ta dela so na primer: obdelava tal, setev in sajenje, gnojenje, varstvo rastlin, zkop krompirja, obiranje hmelja, žetev strnih žit in koruze za zrnj, spravilo silažne koruze, košnja in spravilo trave, baliranje sena ali travne silaže, prevozi s traktorji… Ne upoštevajte delavcev in ur, porabljenih za vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije. Ti delavci in njihove ure bodo zajeti pri vprašanju Z11. Z11. Število ur, ki so jih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 opravili najeti delavci za vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije.

Z12. Število opravljenih delovnih ur, ki so jih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 opravili za kmetijske namene sezonski delavci.

Če so v kmetijskem podjetju v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020 delali za kmetijske namene tudi drugi delavci (sezonski delavci za obiranje hmelja, jabolk, ameriških borovnic itd.), navedite (vpišite) skupno število delovnih ur. Z13. Varnostni načrt podjetja

V podjetju se je izvedlo oceno tveganja na delovnem mestu z namenom zmanjšati nevarnosti, povezane z delom, kar je privedlo do pisnega dokumenta (na primer ''varnostni načrt na kmetiji'').

metodološko gradivo popis kme-dec podjetja

Documents