mentorsko delo in komuniciranje na …univerza v mariboru - fakulteta za organizacijske vede...

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega tudijaSmer: Organizacija dela

MENTORSKO DELOIN KOMUNICIRANJE

NA PRIMERU TUDIJA NA DALJAVO

Mentor: izred. prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Marko Coti

Kranj, februar 2007

ZAHVALA

Zahvaljujem se gospe mentorici dr. Evi Jereb za pomo in smernice pri nastajanjupri ujo e diplomske naloge.

Hvala gospe magistri Mateji Geder, direktorici razvoja in vodji tudija na daljavo priEvropsko poslovno izobra evalnem sredi u DOBA – Maribor, za pomo in dostopdo internih gradiv ter nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvala gre tudi gospe Viljenki avli, avtorici priro nika za mentorje – E-tutor, ki mije omogo ila uporabo in dostop do celotnega gradiva.

Nalogo je pregledal in lektoriral prof. slovenskega jezika Bo tjan Debelak, za karsem mu e posebej hvale en.

Posebna zahvala gre mojim bli njim, ki so imeli z mano potrpljenje in me podpirali vasu tudija in e posebej v asu nastajanja diplomske naloge.

POVZETEK

Pri ujo a diplomska naloga posku a razjasniti in opredeliti pomen in vlogo mentorjapri tudiju na daljavo oziroma bolj konkretno v virtualni u ilnici. Skozi nalogo sopredstavljene zna ilnosti tudija na daljavo, njegove prednosti in delno primerjava sklasi nim na inom tudija. Pod drobnogled so vzeti predvsem subjekti, med katerimipoteka komunikacija in interakcija pri takem na inu tudija. Poleg teoreti nih zapisovo tudiju na daljavo v doma i in tuji literaturi, je uporabljen konkreten model potekaonline tudija na Vi ji strokovni oli DOBA – Maribor, kjer je avtor pri ujo e naloge vvlogi online mentorja. Analize in zaklju ki so izvedeni na osnovi odgovorovtudentov v anketah, ve letnega spremljanja tudija na daljavo s strani DOBE,

intervjujev in pettedenskega poteka online tudija pri konkretnem predmetu.Ugotovitve ka ejo, da je mentor pri tudiju na daljavo nepogre ljiv in klju negapomena za uspe nost takega na ina tudija, ne glede na tehnologijo in razli nemultimedijske pristope. Iz raziskave je prav tako razvidno dejstvo, da so trendi natam podro ju glede na razvoj in splo no dostopnost tehnologije neustavljivi in vodijov kombiniran (me an) na in tudija, emur s tujko pravimo "blended learning".

KLJU NE BESEDEtudij na daljavo, e-u enje, online u enje, kombinirano u enje, e-mentor

ABSTRACT

The present diploma thesis is an attempt to clarify and determine the role and theimportance of mentor in distance learning, namely in a virtual classroom.Throughout the paper, features of distance education and its advantages arepresented and a rough comparison with traditional face-to-face teaching is added.Special interest has been paid to the participants involved in communication andinteraction which is taking place during the course of distance learning studies. Inaddition to theoretical records on distance learning, retrieved from literary sourcespublished home and abroad, a practical model case of online learning at DOBA –Vi ja strokovna ola Maribor is observed and evaluated as the author of this paperhas been experiencing himself the role of a mentor in an online course. Analysis andconclusions have been carried out on the basis of: surveys using questionnaires andinterviews addressed to students, student performance and satisfaction as well asthe work of teachers monitored and regularly evaluated by DOBA in the past fewyears, and a five-week online course insight of a particular subject. According to theresults of the study the analysis leads to the following conclusions: the element ofkey importance for students to achieve learning outcomes in an online learningcourse is mentor while the effective use of technology and a huge variety ofmultimedia facilities are tools. The results of this research reflect also some obvioustrends in the field of pedagogical approaches enabled by generally accessibleadvanced technological support. Its impact on learning environment will result in acombined (mixed) type of learning known as blended learning.

KEYWORDSDistance learning, e-learning, online learning, blended learning, e-tutor

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................2

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE ...........................................................3

3 TUDIJ NA DALJAVO........................................................................................4

3.1 Zna ilnosti ................................................................................................43.2 Definicija ...................................................................................................73.3 Zgodovina.................................................................................................83.4 V Sloveniji.................................................................................................9

4 TUDIJ NA DALJAVO NA DOBI MARIBOR.....................................................11

4.1 Model pou evanja in u enja....................................................................144.2 Net etika .................................................................................................164.3 Interakcija in komunikacija ...................................................................... 184.4 Subjekti pri tudiju na daljavo..................................................................21

4.4.1 tudent ...............................................................................................224.4.2 Predavatelj.......................................................................................... 244.4.3 Mentor ................................................................................................25

5 RAZISKAVA MENTORJEVE VLOGE PRI TUDIJU NA DALJAVO NA VI JISTROKOVNI OLI DOBA MARIBOR............................................................... 29

5.1 Opis raziskovalnega problema................................................................295.2 Namen in cilji raziskave ..........................................................................295.3 Metodologija raziskovanja....................................................................... 305.4 Analiza raziskave....................................................................................30

5.4.1 Analiza anketnih vpra alnikov DOBE..................................................305.4.2 Lastna analiza ankete ob zaklju ku konkretnega predmeta.................325.4.3 Analiza intervjujev ...............................................................................39

6 UGOTOVITVE IN VIZIJA..................................................................................42

7 ZAKLJU EK.....................................................................................................45

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................48

KAZALO SLIK ........................................................................................................ 51

KAZALO GRAFIKONOV ........................................................................................51

KAZALO TABEL.....................................................................................................52

POJMOVNIK..........................................................................................................52

PRILOGE...............................................................................................................53

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega tudija

Marko Coti : Mentorsko delo in komuniciranje na primeru tudija na daljavo stran 2 od 53

1 UVOD

ivimo v asu hitrih sprememb. Tako so le-te nastopile tudi v izobra evanju. Vpraksi se edalje bolj uveljavlja tudij brez klasi ne u ilnice – tudij na daljavo, zatone moremo ve uporabljati fraze, da se ola ni spremenila od asov Marije Terezije.

tudij na daljavo je dandanes v fazi razcveta. Zahvala gre predvsem zadostnotehnolo ko podprtemu prenosu podatkov preko interneta v zadnjih letih, ko soanalogni modemski internet s prenosom do 56 Kb na sekundo1 ali kasnej i digitalniISDN2 do 128 Kb na sekundo, zamenjale nove tehnologije, ki omogo ajoprena anje podatkov stokrat hitreje in ve . Ti prenosi, ki se merijo v nekajMegabitih3, omogo ajo gladko multimedijsko komuniciranje tudi od doma. Ne greve samo za elektronsko po to ali po iljanje datotek, temve za ogledmultimedijskih vsebin na daljavo. Za posameznika ali dru inski prora un tak dostopdo interneta ne predstavlja ve velikega finan nega bremena.

Pri tudiju na daljavo nastopa ve subjektov. Na eni strani je tudent v vlogiodjemalca, na drugi strani predavatelj, ki pripravi gradivo, snov predstavi – poda intudenta kon no oceni, ter mentor, ki tudenta usmerja in vodi ves as trajanja

predmeta do kon nega cilja, ki je, uspe no opravljene vse obveznosti pri predmetu.

Ti subjekti se med seboj pri tudiju na daljavo praviloma ne sre ujejo v ivo. Nikakorne moremo mimo dejstva, da je na "koncu ice" zmeraj lovek. Ocenjujemo, da jelove ki stik pri tudiju na daljavo, to je v virtualnem okolju, enako pomemben kot v

klasi ni u ilnici. Vzpostavljanje le-tega ima druga ne, svojstvene zakonitosti, ki jih jepotrebno upo tevati za doseganje elenega pedago kega cilja.

Pomen in vlogo enega od subjektov v procesu tudija na daljavo, to je lovekamentorja, posku amo raziskati in osvetliti v pri ujo i diplomski nalogi. Pri raziskavi jebila uporabljena deskriptivna metoda s tudijem doma e in tuje literature, od katereje velik del objavljen na internetnih straneh. Za ugotavljanje obstoje ega stanja inobdelavo podatkov sta kot instrument raziskave uporabljena anketa in intervju. Pravtako so pomemben doprinos izku nje avtorja pri ujo e diplomske naloge,pridobljene na podlagi lastnega sodelovanja v procesu mentorstva pri tudiju nadaljavo.

1 56 Kb na sekundo – enota za prenos podatkov (glej tudi pojmovnik).2 ISDN – standard v digitalni telefoniji (glej tudi pojmovnik).3 Megabit je tiso krat ve ja enota kot kilobit.



2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Namen naloge je raziskati vlogo in pomen enega od subjektov pri tudiju na daljavo,to je mentorja kot e-moderatorja4. Pri tem so predstavljena tako teoreti na izhodi avloge mentorja pri tudiju na daljavo kakor tudi pri ujo e prakti no izvajanjementorstva, podprto z obdelavo anket, izvedenih med tudenti po pettedenskemtudiju konkretnega modula na Vi ji strokovni oli DOBA, ki deluje v okviru Evropsko

poslovno izobra evalnega sredi a DOBA – Maribor (v nadaljevanju DOBA) Vraziskavo so vklju ene analize ve letnega spremljanja tudija na daljavo na DOBI inintervjuji z nekaterimi subjekti:

o s tudentko DOBE,o s tudentom DOBE, ki je opustil tudij,o z eno od mentoric na DOBI,o z vodjo tudija na daljavo na DOBI.

Prav tako je bilo v nalogo vsebinsko smiselno vklju iti in ovrednotiti kak en inkolik en je pomen sre anja v ivo vseh subjektov. Na DOBI se sre anje izvedeobi ajno enkrat med trajanjem posameznega predmeta.

Cilj diplomske naloge bo tako dose en, v kolikor bo raziskan in opredeljen pomenmentorstva pri tudiju na daljavo.

Pri tem bomo poskusili odgovoriti zlasti na slede a vpra anja:

o Ali je mentor sploh potreben?o Kak no vlogo ima mentor pri tudiju na daljavo?o Kolik en je pomen mentorja?o Kolik en je pomen sre anja v ivo?o Kaj o mentorstvu menijo tudentje?o Kaj meni mentor?o Kaj pomeni "dober mentor"?

4 Izraz izhaja iz elektronskega moderiranja pouka (Salmon, 2000).



3 TUDIJ NA DALJAVO

V sodobni izobra evalni praksi se vse bolj uveljavljajo razli ne nekonvencionalneoblike tudija, ki jim je skupno, da sku ajo v proces posredovanja in pridobivanjaznanja vnesti ve pro nosti. To na primer omogo a dejstvo, da sta u itelj in tudentv izobra evalnem procesu prostorsko lo ena. Gre za tudij na daljavo. e samabesedna zveza " tudij na daljavo" pove, da pou evanje poteka na daljavo, torej ninujno so asno in na istem kraju, kot je to obi aj pri tradicionalnem izobra evanju,kjer pouk poteka v razredu in sta u itelj ter tudent fizi no prisotna ob istem asu vistem prostoru in pri tem u itelj posreduje snov tudentom v ivo (face to face). EvaJereb (Jereb in drugi, 1999), ugotavlja, da se zdi, da je tak na in tudija sodobnemuloveku pisan na ko o. Na daljavo organiziran na in tudija mu namre omogo a,

da lahko tudira doma in to v asu, ki mu osebno najbolj ustreza. tudira lahko tudiv primeru, da ivi in dela relativno dale od najbli jega izobra evalnega sredi a.

3.1 Zna ilnostitudij na daljavo ni nekaj novega, res pa je, da je v Sloveniji dobil nove razse nosti

nekje v za etku devetdesetih let 20. stoletja z razmahom interneta. Nana a se nazelo razli ne pojavne oblike izobra evanja, ki jim je skupna prostorska lo enost med

iteljem in u encem v procesu izobra evanja. Posledica raznolikosti pojavnih oblikso tudi razli ne opredelitve tudija na daljavo. elja ali pa tudi potreba po obstojutake vrste tudija, kot je tudij na daljavo, je tudi v Sloveniji iz dneva v dan ve ja.Tudi pri nas so ljudje, ki se zaradi razli nih razlogov ne morejo izobra evati klasi no,ali pa jim je sam na in takega izobra evanja pravzaprav ustreznej i, doma pa imajotehnologijo, ki tak tudij omogo a. Kot pravi Suzana Cergol (2003), se namre tuoblikuje neavtoritativno socialno okolje, kjer lahko u i svobodno izmenjujejo svojeznanje in izra ajo svoja stali a.

Izpostavimo nekaj prednosti tudija na daljavo:o omogo a ve je mo nosti za izobra evanje,o omogo a ve jo svobodo izbire kraja, asa in tempa tudija,o ima ekonomske prednosti,o prispeva k ve ji samostojnosti u enja,o izbolj uje pedago ki proces,o izbolj uje kakovost izobra evanja na tradicionalnih visoko olskih

institucijah,o izbolj uje kakovost u benikov na tradicionalnih visoko olskih institucijah,o pospe uje vklju evanje multimedijskega pristopa v tradicionalno

izobra evanje,o prispeva k intenzivnej emu meduniverzitetnemu sodelovanju.

tudij na daljavo se lo i od samostojnega privatnega tudija, ko se posameznik samizobra uje preko razli nih vrst gradiv. Za tudij na daljavo je zna ilno, da za celotenproces izobra evanja skrbi izobra evalna organizacija. Izobra evalna organizacijaplanira, organizira, izvaja, vodi in kontrolira celoten izobra evalni proces od vpisatudentov do podelitve diplome oz. potrdila o opravljenem izpitu za posamezentudijski program. Vpliv izobra evalne organizacije se ka e predvsem v dolo anju

vpisnih pogojev ( e niso ti e zakonsko dolo eni), v planiranju in pripravi na rtovtudijskih programov, v pripravi tudijskih gradiv in njihovi distribuciji, v zagotavljanju



razli nih dodatnih oblik pomo i tudentom pri tudiju (organizacija svetovanja,razli ne oblike tutorstva …), v ocenjevanju znanja tudentov itd. tudij na daljavo je,tako kot tradicionalno izobra evanje, institucionalizirana oblika izobra evanja, ki galahko ponujajo javne ali privatne ustanove. Pri tudiju na daljavo so zna ilnatudijska gradiva, za konvencionalni tudij pa predavanja, razredi in klasi ni u beniki

(Bregar, 1995)

Za tudij na daljavo je zna ilna vodena didakti na konverzacija (guided didacticconversation). Komunikacija je lahko resni na ali simulirana. tudijska gradiva sopripravljena tako, da tudenta vodijo skozi proces izobra evanja. Simuliranakomunikacija (konverzacijski stil avtorja) je e vsebovana v tudijskih gradivih. Le-tavsebujejo vse tisto, kar bi tudentom u itelj povedal na predavanjih (npr. nasveti,kako naj tudent tudira, katera snov je pomembnej a, kak ni so cilji predmeta,katera je dodatna literatura, o em naj kriti no razmisli …). Sem sodijo tudi nalogeza samoocenjevanje v elektronskih gradivih. Pri notranji konverzaciji gre zakonverzacijo tudenta s samim seboj, v zvezi s snovjo, ob tem ko tudent tudira iztudijskih gradiv, prirejenih za tudij na daljavo. Relacije pri tudiju na daljavo so

prikazane na sliki 1.

Slika 1: Relacije pri tudiju na daljavo

Vse bolj je prisotno prepri anje o nujnosti integriranja metod in pristopov, ki so seprvotno razvili pri tudiju na daljavo, v tradicionalne izobra evalne programe. Vsebolj prodira spoznanje o konvergenci (stapljanju) tudija na daljavo intradicionalnega izobra evanja. Zato se pojavljajo pobude in predlogi, naj se izraztudij na daljavo, ki ima svoje korenine v socialno, ekonomsko in tehnolo ko

druga nih okoli inah, nadomesti z vsebinsko ustreznej imi izrazi, kot na primerintegralni tudij, aktivni tudij, fleksibilni tudij in podobno.

Pozorni moramo biti na kar nekaj pasti, ki se pojavljajo pri tudiju na daljavo:o tudent je v vlogi pasivnega sprejemnika informacij,o nevarnost enosmerne komunikacije,o socialna izoliranost tudentov,o nevarnost velikega osipa,o problemi z dostopnostjo medijev, ki gredo v dveh smereh:

problem fizi nega dostopa do medijev inproblemi v zvezi s pomanjkanjem izku enj pri uporabljanju tehni neopreme v izobra evalne namene (Bregar, 1995).

tudijsko gradivo

Mentor (e-moderator)Profesor (tutor)

Samostojni tudijtudenta



tudent pri tudiju na daljavo:i se mora biti torej visoko motiviran, samodiscipliniran in vztrajen. Poleg tega je

potrebna dobra organizacija in razporeditev asa med razli ne obveznosti. tudij nadaljavo se je tako pokazal kot najbolj ustrezen za izobra evanje ljudi, ki sozaposleni, imajo deljen delovni as ali delajo v izmenah, in za tiste, ki ivijo vgeografsko oddaljenih ali slabo dostopnih podro jih, za invalide, matere z majhnimiotroki itd. Prav tako je primeren za nezaposlene. V zadnjem asu je v porastu tevilotudentov, ki med tradicionalnim tudijem izbirajo smeri, ki omogo ajo delni ali

celotni tudij na daljavo. Deloma zaradi novosti in "mode", deloma iz ekonomskihrazlogov.

Prav zato ume amo tudij na daljavo med netradicionalne na ine u enja: u i senamre nastopa v u nem procesu ve ino asa samostojno, rpa iz razli nih virov,kot so npr. elektronski mediji, avdio kasete, videokasete, pisno gradivo in podobno.To navadno po ne v doma em okolju. Torej pri tovrstnem tudiju je znanjeposredovano ve inoma z elektronskimi mediji preko interneta, zato je tudij nadaljavo oblika indirektnega izobra evanja. Za slovensko okolje so e vednopomembna natisljiva gradiva, posebej pripravljena za tudij na daljavo, naameri kem podro ju pa se bolj uveljavlja me anica tehnologije in pou evalnih metodbrez papirja.

Vpisani v izobra evanje na daljavo si sam izbira as, kraj in hitrost tudija, to paseveda zahteva od njega veliko discipline in samostojnosti pri tudiju ter dobroorganizacijo lastnega dela. Fazi pou evanja in u enja sta pri tradicionalnemizobra evanju zdru eni, u itelj pri pouku znanje posreduje, tudentje pa gasprejemajo. To je seveda potrebno zagotoviti tudi pri tudiju na daljavo. Namre ,ele takrat, ko pride do zdru itve faz pou evanja in u enja, lahko govorimo o tudiju

na daljavo (Bregar, 1995).

Profesor v vlogi tutorja:tudijska gradiva za tudij na daljavo pripravijo za posamezen predmet redni

univerzitetni profesorji, nekateri med njimi so profesorji na tradicionalnih univerzah,drugi so zaposleni na ustanovi tudija na daljavo. Njihova primarna naloga jerazvijanje posameznih tudijskih predmetov in priprava primernega gradiva, neukvarjajo pa se s tudenti. O samem poteku tudija jih seznanjajo mentorji. Da bidobili dolo ene povratne informacije iz prve roke, torej od tudentov, ki so tudijskogradivo dejansko uporabili v izobra evalni namen, vodijo ob asna sre anja v oblikineobveznih delavnic s tudenti dolo enega predmeta (Bregar in Zagmajster, 1995).Odgovorni so tudi za oceno tudenta, ki je pridobljena na druga en na in kot priklasi nem tudiju.

Mentor kot e-moderator:Uspe no online5 u enje je odvisno od e-moderatorja, ki poleg osnovnih tehni nihznanj obvladuje predvsem nove spretnosti elektronskega moderiranja pouka(Salmon, 2000). Dober mentor lahko odlo ilno vpliva na potek osvajanja u ne snoviin hkrati tudi na tudentovo motiviranost za delo. Pomembno je, da ima mentordolo ene osebnostne lastnosti, ki tudenta vzpodbujajo v elji po znanju in so mu prisamostojnem tudiju v pomo . Na ve ini visoko olskih institucij tudija na daljavo sozaposleni pogodbeno ali honorarno, redno pa najve krat delajo na tradicionalnih

5 Izraz online izvira iz asov telegrafa in pomeni biti povezan "neposredno po ici".



univerzah, imajo lastna izobra evalna podjetja oziroma delajo v okviru drugihizobra evalnih ustanov ali pa so mladi, perspektivni diplomanti, ki imajo smisel inveselje za akademsko kariero. Vsi so za delo s tudenti na daljavo predhodnoprimerno usposobljeni. S tudenti komunicirajo na daljavo ali preko ob asnihdirektnih stikov. Lea Bregar in Margerita Zagmajster (1995) menita, da je polegpomo i, ki jo nudijo v zvezi s snovjo, izredno pomembna tudi psihi na oporatudentu. Le-ta zahteva poseben posluh e-moderatorja za tudente. Mora znati

pomiriti nervozne tudente, kajti v izolaciji, s katero se soo ajo tudentje na daljavo,se nervoza ali pomanjkanje samozavesti le e stopnjujeta. Tako Eva Jereb (2005)imenuje mentorje: vodniki na poti do znanja skozi u ne vire.

Osnovne zna ilnosti nove izobra evalne paradigme v primerjavi s tradicionalno sopovzete v tabeli 1.

Tabela 1: Tradicionalna in nova izobra evalna paradigma(E-izobra evanje v Sloveniji, "Pou evanje in u enje na daljavo", 2005)

TRADICIONALNAPARADIGMA

NOVAPARADIGMA

Zaprti model: tudij posami nihpredmetov oz. programov), znatan no dolo eno vsebino in pogojinapredovanja

Fleksibilni model: tudijski program jefleksibilen; predpostavlja sistemtudijskih modulov in kreditnega

to kovanja programovIndustrijski model; v sredi u jeizobra evalna ustanova, sprevladujo im enakim pristopom do

encev

Sredi e izobra evalnega procesa jeenec; zavest o nujnosti

vse ivljenjskega izobra evanja

Izobra evanje poteka v glavnemznotraj izobra evalne ustanove, brezpovezave z okoljem

Aktivno sodelovanje in vklju evanjeokolja v izobra evalni proces

Izobra evanje omejeno na u ilnice vzgradbi in z nadzorom izobra evalneustanove

Odprti model izobra evanja, kiuporablja razli ne tehnolo kemo nosti za pridobivanje inposredovanje znanja in zaprilagajanje razli nim izobra evalnimpotrebam

3.2 Definicija

tudij na daljavo (Distance learning) nima enozna nega pomena in je pravzapravgeneri ni pojem, ki se v praksi ka e v razli nih pojavnih oblikah. Ta raznolikostpojavnih oblik tudija na daljavo odra a tudi pestrost izrazov, ki se povezujejo studijem na daljavo. Tako na primer Angle i, ki so med vodilnimi na tem podro ju,

lo ijo od "Distance learning" e bolj specifi ni "Online learning" ali "Open learning".Z uporabo dolo enega izraza se praviloma poudarjajo ali izpostavljajo dolo enezna ilnosti tudija, kot na primer:

o aktivna in osrednja vloga tudenta v tudijskem procesu,o pomembna vloga tudijskih pripomo kov v procesu u enja,o pro nost metod,o na in komuniciranja itd.



Keegan (1996) je na osnovi prou evanja ve razli nih definicij predlagal naslednjointerpretacijo tudija na daljavo: tudent je le redko ali celo nikoli v neposrednemstiku z u iteljem (quasi-permanent separation), pomembna pa je tudi vlogaizobra evalne ustanove pri zagotavljanju razli nih oblik pomo i tudentom. V tem setudij na daljavo pomembno razlikuje od tradicionalnega (face to face)

izobra evanja. U itelj posreduje znanje tudentom posredno, s pomo jo u nihpripomo kov kot na primer tiskana gradiva, audiokasete, videokasete, ra unalni kiprogrami itd. Pou evanje se v konceptu tudija na daljavo odvija "oddaljeno" od

enca. S tem odpadejo nekateri zaviralni dejavniki, ki jih vsiljuje tradicionalnopou evanje: obvezna udele ba pri pouku v razredu, ob to no dolo enem asu, nato no dolo enem mestu. Komunikacija med u iteljem in tudentom potekapraviloma s pomo jo razli nih medijev; tudentje tudirajo praviloma sami.Dan Barron (2002) pravi, da je tudij na daljavo izobra evanje v okolju, v kateremsta u enec in u itelj lo ena v prostoru in asu, povezana pa s tehnologijo inzavzetostjo.Margerita Zagmajster (1998) meni, da naj za celotni izobra evalni proces ve inomaskrbi izobra evalna ustanova, ki tudi organizira ob asna neobvezna tudijskasre anja u encev z u itelji.Po Bregarjevi (Bregar in Zagmajster, 1995) so sre anja v skupini le ob asna innamenjena socializaciji tudentov, priporo ljiva pa so tudi iz didakti nih razlogov.

3.3 ZgodovinaZametke tudija na daljavo lahko po nekaterih virih (npr.: Vikipedija, 2006) i emoe v osemnajstem stoletju6, ko je razvoj po tnih storitev in tiskanih gradiv omogo il,

da so se ljudje v odmaknjenih krajih severne Amerike izobra evali samostojno, neda bi jim bilo potrebno obiskovati klasi ne izobra evalne ustanove. Na ta na inpridobljeno znanje je imelo z ustreznimi spri evali tudi formalno veljavo. V ve jemobsegu se je tudij na daljavo za el pojavljati v drugi polovici devetnajstega stoletjaz ustanavljanjem dopisnih ol v ZDA, Nem iji, na vedskem in v Veliki Britaniji7.

V novej i zgodovini je tudij na daljavo dosegel prvi vrh v osemdesetih letih zustanovitvijo Open University v Veliki Britaniji leta 1983, ki so ji po uspe nih za etkihsledile odprte univerze na Nizozemskem, v paniji, Nem iji in na Portugalskem. Popodatkih EADTU8 (2006), ki zdru uje 20 dr av evropskega prostora, danes tudirana teh ustanovah pribli no dva milijona odraslih. Za primerjavo naj povemo, da jebilo po istem viru za leto 1997 vklju enih pol milijona ljudi (Tr ek in drugi, 2005).

V zadnjem desetletju je tehnolo ki napredek zlasti na podro ju informatike intelekomunikacij odprl tudiju na daljavo e dodatne razvojne mo nosti. Lea Bregar(1995) tako razmi lja, da proces irjenja in uveljavljanja tudija na daljavo edodatno spodbujajo tudi nekateri demografski in dru beni trendi, kot so staranjeprebivalstva v razvitem svetu, nove zahteve na trgu dela, uveljavljanje znanja kotosnovnega proizvodnega dejavnika v informacijskih dru bah itd. Eva Jereb (Potokar

6 20. marca leta 1728 je v izdaji "Boston Gazette" Caleb Phillipps objavil oglas: "Teacher ofthe New Method of Short Hand," z dodatnim pojasnilom: "Any Persons in the Countrydesirous to Learn this Art, may by having the several Lessons sent weekly to them, be asperfectly instructed as those that live in Boston."

7 Podrobnej i zgodovinski pregled najdemo na primer na internetnih straneh "Seniornet"http://www.seniornet.org/php/default.php [11.11.2006].

8 EADTU - European Association of Distance Teaching Universities.

http://www.seniornet.org/php/default.php



in Jereb, 2004) napoveduje, da bodo informacijsko telekomunikacijske tehnologije vnaslednjih dvajsetih letih najhitreje rasto i sektor, ki bo spodbujal rast celotnegaizobra evanja, kar posledi no pomeni investicijo v ve anje love kega kapitala.

3.4 V SlovenijiV na i de eli je izvajanje tudija na daljavo v porastu. Glede na svetovni razvoj, jesodelovanje Slovenije v graditvi evropske infrastrukture za izobra evanje na daljavostrate kega pomena (Potokar in Jereb, 2004). Nenazadnje to omogo a tudizakonodaja, v kateri je tudij na daljavo v Sloveniji opredeljen kot ena od mo nihoblik tudija (poleg rednega in izrednega tudija). tudij na daljavo je uradno priznankot enakovreden drugim oblikam tudija istega programa, kar se izra a z enakimivpisnimi pogoji, z enako zahtevnostjo izpitov in drugih oblik preverjanja znanja, zenakimi pogoji za napredovanje v vi ji letnik in z enakovrednostjo diplom. Posledicatega je zagotovljen vsaj enak nivo kakovosti tudija na daljavo, kot ga dosegamo pridrugih oblikah tudija. Vendar izbira in odlo itev posameznika, katera ponudba jeprava, ni lahka. e namre napi emo v internetni brskalnik " tudij na daljavo" alikatero od sopomenk, se nam izpi e cela vrsta internetnih naslovov, ki se seveda izdneva v dan spreminja oziroma dopolnjuje. Pri tem obstaja klasi en internetniproblem verodostojnosti (ustreznosti) informacije. Te ko je namre ugotovitikakovost na ina tudija, e manj pa kakovost tudijskega programa oziromapridobljenih znanj po zaklju ku tudija. Zaradi relativno kratkega obdobja prisotnostitakega na ina tudija v slovenskem prostoru9 se tudi "glas ljudstva" o kvalitetinekega programa e ni mogel povsem izoblikovati. Po raziskavi RIS10 za leto2004/05 je stanje v Sloveniji tako:

o E-izobra evanje v dolo eni obliki nudi 13 zavodov, le 5 od teh jih tudijna daljavo nudi hkrati pri dolo enih predmetih kakor tudi pri dolo enihtudijskih programih v celoti.

o V primerjavi z razvojem EU Slovenija na tem podro ju zaostaja.

Po podatkih RIS za leto 2005/06 je stanje slede e: v zimskem semestru 2005/06 jebila med 85 zavodi tercialnega izobra evanja izvedena pisemska anketa o e-izobra evanju, na katero je odgovorilo 79 zavodov. Med vsemi 85 zavodi sicerprevladujejo javni zavodi v okviru univerze, kljub temu pa imamo 34 enot tercialnegaizobra evanja v organizacijah izven fakultet oziroma univerz, 24 zasebnih in 36vi je olskih zavodov. Ugotovitve ankete so:

o Zavodi visoko ocenjujejo neizkori eni potencial informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj menijo, da bi intenzivnej a uporabaIKT lahko bistveno izbolj ala raziskovalno, pedago ko in poslovnodejavnost; na skali 1-5 so vse ocene okoli 4,0. Pri tem - glede naklasifikacije zavodov - izraziteje izstopajo Univerza v Mariboru, vi je olskizavodi in zasebni zavodi. Opazno pri tem zaostaja humanistika.

9 Ministrstvo za olstvo in port je leta 1994 v okviru projekta Phare Programme for Multi-country Cooperation in Distance Education ustanovilo Nacionalno projektno enoto za tudijna daljavo (National Contact Point - NCP) - nacionalnega koordinatorja na podro ju tudijana daljavo. Vanj je bil vklju en tudi projekt uvajanja tudija na daljavo znotraj Ekonomskefakultete v Ljubljani.

10 RIS – Raba Interneta v Sloveniji je akademski neprofitni projekt Centra za metodologijo ininformatiko znotraj fakultete za dru bene vede v okviru Univerze v Ljubljani. Poteka od leta1996 in prou uje dru boslovne vidike informacijske tehnologije, predvsem interneta inmobilne telefonije.



o Da je e-izobra evanje zanje izjemnega strate kega pomena, ocenjujetretjina zavodov (povpre je na skali 1-5 je 3,6). Izstopajo predvsemzasebni in vi je olski zavodi, izrazito pa zaostaja Univerza v Ljubljani incelotna humanistika.

o Razmeroma visok dele predmetov (12 %), ki na povpre nem zavoduuporablja virtualno u no okolje (izstopa Moodle), izhaja iz Univerze vMariboru (16 %) in enot v organizacijah (21 %), povsod drugje je ta delepod 5 %. Kot obi ajno na podro ju e-izobra evanja tudi v tem pogleduizstopajo e zasebni zavodi, vi je olski zavodi ter podro je ekonomije,delno tudi tehnike.

o Tretjina (30 %) vseh zavodov z e-izobra evanjem e nadome a (vsajdelno) neposredna sre anja s tudenti (predavanja in vaje); najve jidele takih zavodov je na Univerzi Mariboru (46 %) in Univerzi naPrimorskem (40 %), najmanj pa na Univerzi v Ljubljani (17 %). Medenotami tercialnega izobra evanja pa je ta dele 33 %. (RIS, 2006)

Smiselno je omeniti nekaj izrazov, ki se pri nas uveljavljajo na tem podro ju:o e-izobra evanje ima naj ir e opredeljen pomen in zajema celotno

izobra evanje s pomo jo elektronskih medijev,o e-u enje ima bolj splo en, manj definiran pomen, ki pomeni "zgolj" u iti

se oziroma pridobivati znanje s pomo jo e-medijev,o internetni tudij, ki bolj specifi no nakazuje, da bo tudij potekal preko

interneta,o online tudij, ki sam po sebi izvira iz direktne povezanosti z ostalimi

udele enci tudijskega procesa, pomeni, da je udele enec vklju en vposebno virtualno11 okolje,

o virtualno okolje, oziroma e-okolje, ki mu lahko re emo tudi virtualnailnica ali e-u ilnica, je praviloma del ra unalni ko podprtih

komunikacijskih sistemov (RPKS), ki so jih razvile univerze same ali paso zakupljene od komercialnih ponudnikov na tr u (WebCT, FirstClass, Lotus notes, Blackboard, SITOS, E-CHO … in odprtokodniMoodle, Manhattan, Atutor ...).

Glede e-okolja velja za Slovenijo podobna situacija kot drugje v svetu. Kot praviViljenka avli v priro niku E-tutor ( avli, 2005), je izbira okolja v veliki meri odvisnaod zahtev e-izobra evanja, ciljne skupine, ki se izobra uje, vsebine in cene. Zato jepriporo ljivo, da pred odlo itvijo za dolo eno e-okolje dobro premislimo, kajpotrebujemo za dolo eno obliko e-izobra evanja, kaj elimo, da e-okolje nudi,funkcionalnost in prijaznost uporabe orodij v njem, hitrost, dostopnosti insprejemljivost stro kov. Tako se za e-izobra evanje uporabljajo (v danem trenutku)virtualna okolja na primer pri Ministrstvu za olstvo in port: Moodle, Manhattan inelSitos (preizkusno) ter E-CHO (doma e okolje12); v primeru Evropsko poslovnoizobra evalnega sredi a DOBA Maribor pa komercialni WebCT (Geder, 2003b).

11 Virtualno okolje – mo no, potencialno, tudi navidezno (SSKJ).12 E-CHO razvija Laboratorij za telekomunikacije Fakulteti za elektrotehniko (LTFE.org).



4 TUDIJ NA DALJAVO NA DOBI MARIBOR

Poslovna skupina DOBA (slika 2) je najve ji zasebni ponudnik izobra evalnihprogramov in programov usposabljanja za mladino in odrasle v Sloveniji. e od leta1990 nenehno razvija in neguje proces vse ivljenjskega u enja. Vodilni so napodro ju razvoja novih vi je olskih in visoko olskih tudijskih programov, uvajanjae-izobra evanja in blended learninga13, razvijanja in evalviranja novih pedago kihpristopov ter razvoja novih strokovnih znanj na podro ju poslovanja. Za uspe entudij tudentov in udele encev izdajajo knjige, priro nike in tudijska gradiva,

opravljajo svetovalno delo, v In titutu za raziskave in razvoj pa razvijajo noveprograme, oblike in metode izobra evalnega dela (Vodi za tudij na daljavo priDOBI, 2006/07, str. 5).

Slika 2: Prikaz dejavnosti Poslovne skupine DOBA(http://www.doba.si/vseodobi/vseodobi.asp [27.11.2006])

13 Blended learning pomeni kombinirano u enje e-u enja in klasi nega u enja.



In kot se sami pohvalijo na internetnih straneh DOBE: "Na a vrata je prestopilopreko 87 000 udele encev in tudentov. Njihovo zadovoljstvo je pokazatelj kakovostina ega dela." Sledenje na elom vse ivljenjskega u enja, evropski standardi,prakti na naravnanost, irjenje dostopnosti in individualizacija izobra evanja sovplivali na to, da si je DOBA pridobila ugled visoko kakovostne ole, poznane poinovativnih pedago kih pristopih in postala je ena izmed najuglednej ihizobra evalnih ustanov v Sloveniji. Danes je DOBA idealna izbira za vse tiste, kielijo nadgraditi svoje znanje ali pridobiti nova znanja in poklic – s iroko ponudbo

evropsko naravnanih, prakti nih programov z edinstvenim e-u enjem. Je nosilkasprememb pri uvajanju kompeten nega modela tudija in e-izobra evanja.Oblikovali so mre o ve kot 375 predavateljev, u iteljev, mentorjev –- izvrstnihstrokovnjakov. Za u inkovito izvajanje izobra evalnega programa so namrenajpomembnej i dobri predavatelji in mentorji. Zahteve za delo predavateljev inmentorjev temeljijo na natan no opredeljenih standardih kakovosti.(http://www.doba.si/vseodobi/vseodobi.asp [27.11.2006])

Z razvojem modela online tudija na daljavo so na DOBI za eli leta 1999 in tako seje v olskem letu 2000/01 v vi je olski strokovni program Poslovni sekretar, vpisalaprva generacija 40 rednih in izrednih tudentov v Sloveniji (Geder, 2003a). V onlinetudij je bilo do danes vklju enih e 1262 tudentov. Grafikon 1 prikazuje

kumulativno rast vpisanih tudentov pri online tudiju.

Grafikon 1: Kumulativna rast vpisanih tudentov po letih(http://www.doba.si/snd/vss/uspesnost.asp [27.11.2006])

Po izku njah Mateje Geder (2003a) ka e model tudija na daljavo, oblikovan naDOBI, da omogo a doseganje ciljev programa, tudenti dosegajo dobre tudijskerezultate. V ospredju so organizacijski in pedago ki vidiki tudija na daljavo, karomogo a, da tak na in tudija vse bolj postaja tudi orodje za izvajanjevse ivljenjskega u enja. Dodatno prilagajanje modela ciljni skupini, razvijanje novihpedago kih pristopov in prenos znanja ter izku enj na druga podro ja so glavnerazvojne usmeritve ole v prihodnosti.

tudijski proces na daljavo je organiziran v te ajno-modularni obliki. Predmet trajaod 5 do 8 tednov, pri vsakem predmetu so organizirana tudijska sre anja v ivo. Po



zaklju ku predmeta je razpisan izpitni rok. tudenti opravljajo izpite na tradicionalnina in – v ivo, v tudijskem sredi u ali na sede u ole. Posamezen predmet jerazdeljen v tedenske obvezne in dodatne aktivnosti. tudenti v virtualnem u nemokolju dostopajo do splo nih informacij o predmetu, razporedu tudijskih aktivnosti,potrebnega gradiva, povezav za tudij, testov za samopreverjanje znanja, slovar kain medsebojnih komunikacijskih orodij (Geder, 2003b). tudente pri delu spremljamentor. Pred pri etkom tudija za tudente organizirajo uvodni dan s ciljem,seznaniti jih z na inom tudija, virtualnim u nim okoljem, u nimi tehnikami in drugimiposebnostmi tudija na daljavo. Uvodni dan, ki poteka v ivo, v ra unalni ki u ilnici,se nadaljuje v virtualni uvodni teden, ki je simulacija tudijskega procesa prifiktivnem predmetu.

Vpra anje, ki si ga zastavlja vedno ve pedagogov v sodobni informacijski dru bi, aliso novi mediji "per se" porok za u inkovito u enje, je spodbudilo k iskanju ustreznihodgovorov tudi strokovnjake na DOBI. Tako Suzana Cergol (2003) razmi lja oustreznosti modela tudija na daljavo na DOBI z vidika participacije14, kolaboracije15

in komuniciranja v virtualnem okolju. V istem prispevku je citiran Manninen (2003):Posameznik ni le pasiven len, ki spremlja socialno – kulturno dogajanje. Samposega vanj in ga preko soudele enosti sooblikuje – to je neke vrste interaktivnimodel, ki predpostavlja, da je participacija socio-psiholo ki proces interakcije medposameznikom in okoljem (konec citata). Aktivni pristop se bistveno razlikuje odpasivnega v tem, da sprejemanje in osvajanje znanja ne poteka individualno, temvese dogaja skozi komunikacijo z drugimi. U enje je torej aktivno in interaktivno in takotudi bolj u inkovito.

Komunikacija in kolaboracija se obi ajno ne razvijeta sami od sebe. Vlogospodbujevalca v enem in drugem interaktivnem procesu lahko prevzamejo u isami, vendar pod tem pogojem le-ta ni ciljno usmerjen in ne poteka v smislukonstruktivnega pridobivanja in oblikovanja znanja. Zato je potrebno vpeljati e enpomemben element v podporo u inkovitemu u enju, to je u itelja. Salmon (2000)pravi, da je uspe no e-u enje odvisno od u itelja oziroma e-moderatorja. Ta se morazavedati vpliva novih tehnologij na u enje, jih obvladati, biti naklonjen delu z njimiin jih dovolj spodbudno predstaviti tudi u im. Najpomembnej a vloga e-moderatorja je oblikovanje in spodbujanje skupin in s tem skupinskega dela.

V nadaljevanju Suzana Cergol (2003) pojasnjuje, zakaj so se na DOBI odlo ili zauporabo izraza online mentor oziroma e-mentor kot najprimernej ega: "E-u iteljnaj bi imel tiri vrste kompetenc: metodi no-didakti no, medijsko-tehni no, strokovnoin socialno (povzeto po Gierke in drugi, 2003). V ospredje vsekakor ne smepostavljati nove tehnologije, temve svojo socialno in love ko kompetenco. Pravzato smo se na DOBI odlo ili za izraz e-mentor: kdor z nasveti, pojasnili usmerja,vodi mladega, neizku enega loveka; vodja, svetovalec (SSKJ). Vloga mentorjapri u enju se je v praksi izkazala za eno izmed vodilnih – mentor je strokovnisvetovalec, ki u e motivira za aktivnej o participacijo v strokovnih diskurzih,spodbuja njihovo socializacijo preko interakcije z ostalimi u imi in skrbi zapozitivno u no klimo."

14 Participacija je po SSKJ "udele ba, sodelovanje".15 Kolaboracija v angle ini "collaborative learning" pomeni sodelovalno u enje.



4.1 Model pou evanja in u enja

Enega zanimivej ih modelov pou evanja v e-okolju (slika 3) je razvila Gilly Salmon.Oblikovala je model petih korakov pri pripravi e-tutorjev na e-izobra evanje oziromamentorjev pri tudiju na daljavo. Vsak posamezni korak predvideva razvojspecifi nih spretnosti e-mentorjev in koli ino interakcije z udele enci. Le-te je trebaupo tevati pri pripravi mentorjev pri tudiju na daljavo, e preden na rtujemo inuvajamo tako obliko izobra evanja. Na teti koraki so vkomponirani tudi v tudij nadaljavo na DOBI.

Predstavitev modela e-izobra evanja v petih korakih po Gilly Salmon:

Slika 3: Primer modela e-izobra evanja v petih korakihavli, 2005, prevedeno po Salmon, 2002)

1. korak: Dostop do e-okolja ter motivacija za delo (Access & Motivation)Na prvi stopnji poteka namestitev sistema, usposabljanje za dostop inmotivacija za uporabo sistema. E-mentor zagotovi zanesljiv dostopter prijazno sprejme in ohrabri u enca. Poraba asa in motiviranje zasodelovanje se pojavljata od vsega za etka. Motiviranje je bistvenielement procesa, ki udele ence vodi od prvih stikov s strojno opremoin programskimi sistemi do polne zavzetosti in pridobivanja znanja.E-aktivnosti na tej stopnji torej zahtevajo prijazen, a zanimiv uvod vuporabo tehnolo ke platforme ob upo tevanju ob utkov, ki spremljajo



uporabo tehnologije in spoznavanje novih ljudi v novem online okolju.Celo domnevno najbolj samozavestni na za etku potrebujejo pomo .

2. korak: Socializacija (Online socialization)Na tej stopnji se udele enci s pomo jo aktivnih in interaktivnih e-dejavnosti posvetijo predvsem ustvarjanju svoje lastne, posebneonline dru be. etudi bo delovala le nekaj tednov ali ve let, ponujaizjemno u no in pou evalno izku njo. Veliko sodelujo ih vznemirjamo nost izmenjave mnenj in dela z drugimi, a ugotavljajo, da je vresnici te ko za eti.E-mentor gradi mostove med kulturno, socialno in u no razli nimiokolji za vse udele ence.

3. korak: Izmenjava informacij (Information exchange)Na tretji stopnji lahko izmenjujemo informacije in izvajamo terre ujemo sodelovalne naloge. Ena od prednosti asinhrone16

komunikacije je, da lahko vsakdo sam zase preu uje informacije inse nanje odzove, e preden spozna poglede in interpretacije drugih.Udele enci vse bolj cenijo dostopnost informacij v e-okolju indejstvo, kako hitro in preprosto informacije potujejo in so vsemenako dosegljive. Koli ina informacij, ki jim je naenkrat na voljo, pajih lahko tudi prestra i. Razviti morajo posebne strategije, kako

inkovito obvladovati preobse ne informacije in selekcioniratigradiva po pomembnosti.Na tej stopnji prevladuje medsebojna interakcija udele encev ovsebini in na nivoju izmenjave informacij.

4. korak: Pridobivanje znanja (Knowledge construction)Na etrti stopnji za nejo sodelujo i pogosto prepoznavati enegaklju nih potencialov asinhrone besedne interakcije in prevzamejonadzor nad lastnim pridobivanjem znanja na nove na ine. Za nejodelovati drug z drugim na sodelovalen na in. Berejo spor ila, nanjeodgovarjajo in se vklju ujejo v aktivno u enje. Pri tem uporabljajo tudisinhrono17 komunikacijo.E-mentorji imajo na tej stopnji pomembno vlogo. Gradijo invzdr ujejo skupinsko dinamiko in njeno kohezivnost.

5. korak: Razvoj (Development)Na tej stopnji postanejo sodelujo i odgovorni za lastno u enje in za

enje skupine. Gradijo na zamislih, ki so jih pridobili z e-aktivnostmiin jih uporabljajo v lastnih kontekstih. Zdaj se oboji – udele enci inmentorji – ne udijo ve , da so z online sodelovanjem postali takozagnani in ustvarjalni.Udele enci samostojno preizku ajo izzive sistema, mentorjeva vlogase zmanj uje, pristop do u enja je konstruktiven.

16 Asinhrono – neisto asno, glej tudi poglavje 4.3 – Asinhrona komunikacija.17 Sinhrono – so asno, glej tudi poglavje 4.3 – Sinhrona komunikacija.



4.2 Net etika

Z uporabo ra unalnika kot komunikacijskega medija, ko se udele enci ne vidijo izi v o i in je govorica telesa prikrita, se oblikujejo posebna pravila obna anja,

posebna oblika etike, ki jo lahko imenujemo internetna etika ali kraj e net etika18.Udele ence je potrebno na ta pravila opozoriti in tako kot sledi v nadaljevanju, sooblikovali pravila net etike v Vodi u za tudij na daljavo na DOBI (2006/07, str. 50,povzeto po Shea, 1994).

Ko se sre ujemo s kakr no koli novostjo – internet kot u ni prostor je novost – smokot za etniki lahko "na dobri poti", da naredimo kak spodrsljaj. Tako se lahko zgodi,da v nov prostor vstopamo brez posluha za nova pravila. Lahko se nam zgodi, danehote prizadenemo ljudi, ko napi emo nekaj, kar bi sicer rekli v ali, a sporo ilaustrezno ne opremimo. V asih ne razumemo sporo ila in se nehote postavimo vbran ali pa pozabimo, da vzpostavljamo stik s pravimi ljudmi, ki niso leznaki na monitorju, ampak ljudje s svojimi lastnostmi in posebnostmi ...

1. pravilo: ivimo se v vlogo drugegaV online komunikaciji imamo za medsebojno sporazumevanje navoljo le besede, ne pa tudi gest, mimike, o esnega kontakta, glasu,tona sogovornika. Tako je mogo e v sporo ilih marsikaj spregledatiali druga e razumeti, kot je elel sporo iti po iljatelj sporo ila.Sogovornika tako ne moremo do iveti v celoti in zaradi tega lahkonjegova sporo ila napa no razumemo. Zato je zelo pomembno

ivljanje v vlogo drugega. Ne pozabimo, da komuniciramo z ljudmi inda nam tehnika pri tem le pomaga. Zapisana beseda ima veliko mo .

2. pravilo: Ostanimo zvesti svojim na elom tudi v online komunikacijiNa nekaterih podro jih virtualnega prostora so standardispo tovanja eti nih pravil mogo e druga ni, vsekakor pa ne ni ji kotv resni nem ivljenju. Tako je na primer tudi pri online komunikacijipomembno upo tevanje avtorstva besedil in sporo il, kot je topomembno izven virtualnega prostora.

3. pravilo: Prepoznavajmo svoj polo aj v internetuInternet ponuja razli ne mo nosti komuniciranja za razli ne namene.Za razli ne namene uporabljamo razli ne stile komuniciranja.Priporo ljivo je, da si polo aj, v katerem se nahajate, dobro ogledatein ele potem reagirate. Npr. v klepetu o TV programih veljajonekoliko druga na pravila kot v sporo ilih med strokovnjaki. Vrazli nih klepetalnicah na spletu si pogosto lahko privo imo tudigovorice, kar tako, kje drugje pa to ni dopustno. Malce previdnostitorej ne bo odve .Va a klepetalnica in forum sta namenjena utrjevanju znanja inizmenjavi mnenj, vezanih na program usposabljanja. Za to so odprtiposebni forumi. Prav je, da se pri pisanju prispevkov osredoto ite naaktivnosti, za druge teme pa poi ete druge komunikacijske poti alipa forum, ki je namenjen klepetu kar tako.

18 Net etika ima ustrezen angle ki izraz Netiquette.



4. pravilo: Spo tujmo as ljudi in internetne zmo nostiV dana njem asu strokovnjaki ugotavljajo, da imamo ljudje mnogomanj asa, kot so ga imeli kdaj koli prej. Pri po iljanju e-po te alidrugih online sporo il je upo tevanje tega dejstva izjemnopomembno, zato je priporo ljivo, da pi emo kratka in jasna sporo ilain drugim prihranimo nepotrebno izgubo asa.Prav tako je dobro, da se dr imo nekaterih pravil o velikosti sporo iloz. zapisih, ko nekomu po iljamo sporo ila. Pazimo torej, kako"te ek" dokument pripnemo k sporo ilu.Zavedajmo se, da nismo center virtualnega prostora. e smo se prinekem sporo ilu res izjemno potrudili, bi bilo zelo neumestnopri akovati, da nam bodo vsi takoj odgovorili in pokazali enako meronavdu enja, kot ga utimo sami. Tudi drugi ljudje imajo svoje naloge,s katerimi so zaposleni.

5. pravilo: Poka imo svoje dobre straniSprejmimo izziv, ki nam ga daje anonimnost. To ne pomeni, da sivirtualni prostor razlagamo kot hladen, neprijazen prostor mno iceljudi, ki vstopa v medsebojne odnose. Res je, da sogovornika nevidimo, ne sli imo in ne moremo zaznavati njegovih pomanjkljivosti,zato pa ga mnogo bolj do ivljamo skozi njegovo pisanje in njegovoobliko sporo il. Cenimo in spo tujemo ga po kakovosti njegovihsporo il. Bodimo pozorni na izbor besed, na slog in seveda tudi naupo tevanje slovni nih pravil.

6. pravilo: Izmenjujmo svoje znanjeIdeja interneta je zrasla iz potrebe znanstvenikov po izmenjavistrokovnega znanja, ki je na voljo nepredstavljivo velikemu teviluljudi. Le pe ica posameznikov doda svoje odgovore na nekovpra anje, pa se vrednost svetovnega znanja zelo pove a. Vklju itevv internet pomeni deliti znanje z vsemi, ki se tam sre ujejo in medseboj komunicirajo. Zato le pogumno, naj nas ne bo strah delitiznanja, ki ga imamo.

7. pravilo: Posku ajmo vsa ognjevita nasprotovanja spretno nadzorovatiasih nas pri vztrajnem zagovarjanju lastnega mnenja zanese

"ognjevitost", ki je odraz na e mo ne ustvene vpletenosti. Pri takihsporo ilih pogosto reagiramo na vedenje in ne na vsebino.Net etika ne prepoveduje ognjevitosti, saj je ta del tradicije onlinesporo anja. Ognjevitost v sporo ilih je pogosto zelo zabavna zatistega, ki jo v svoja sporo ila vna a in tudi za tiste, ki tak nasporo ila berejo. V asih je celo zelo pozitivno, da nekateri toognjevitost zaznajo. Net etika pa prepoveduje kakr no koli nekulturnoali celo jezno pisanje.

8. pravilo: Spo tujmo zasebnost drugihPrav tako kot pregledovanje obi ajnih pisem, ki so naslovljenaosebno na nekoga, tudi pri po iljanju e-po te velja, da spo tujemozasebnost in ne beremo e-po te drugih. To lahko naredimo le vprimeru, e imamo dovoljenje. Enako velja za nadaljnje po iljanje e-po te. e smo prejeli od nekoga e-po to, potem potrebujemo



njegovo privoljenje, da jo lahko po ljemo naprej. To pravilo sevedaupo tevamo, e gre za osebna sporo ila. V elektronski oblikisporo anja je namre vse zapisano in zabele eno in prav kmalu selahko znajdemo v neprijetnem polo aju.

9. pravilo: Ne izkori ajmo svojega polo aja ali mo ie online komunikacijo obvladamo bolj kot drugi, nam to e ne daje

pravice, da izkori amo svoj polo aj in posegamo v okolja, za kateranismo poobla eni (npr. razli na programska orodja ipd).

10. pravilo: Odpu ajmo drugim napakeVsi e niso imeli mo nosti spoznati pravil online komuniciranja, zatobodimo potrpe ljivi, e drugi postavljajo nenavadno dolga vpra anja,po iljajo nenavadno obse na sporo ila, se mogo e izra ajonerazumljivo in manj primerno. Preden reagiramo, raje dvakratpremislimo. e imamo sami izoblikovana ustrezna pravila, e nepomeni, da smo poobla eni, da lahko vse popravljamo.V primeru, da elimo nekoga popraviti, naredimo to z veliko merotakta in individualno, ne prek javnega prostora online komunikacije.Izogibajmo se aroganci in neustreznim izrazom.

4.3 Interakcija in komunikacija

Pri tudiju na daljavo nastopata dva tipa interakcije:o interakcija z vsebino ino interakcija med subjekti.

Oba sta klju nega pomena za uspe en tudij. U na gradiva v elektronski oblikimorajo biti tako zastavljena, da z njimi dose emo zastavljene cilje u enja prekoanalize, sinteze in vrednotenja z minimizirano koli ino u enja na pamet. Sodobnatehnologija z elektronskimi u nimi okolji omogo a tako interakcijo z vsebino kotinterakcijo o vsebini. Pri tem se uporabljajo razli ne kombinacije informacijskokomunikacijskih tehnologij (IKT) in medijev, ki so na voljo.

Interakcija med subjekti je lahko:o asinhrona (neodvisna od asa in kraja) alio sinhrona (so asna).

Asinhrona komunikacija poteka med subjekti ve ino asa tudija, ker si vsiudele enci procesa ( tudentje, mentorji in profesorji) individualno razporejajo astako za tudij kakor tudi za posredovanje in sprejemanje informacij ali izmenjavomnenj. Poleg tega asinhroni na in komuniciranja omogo a oddajanje nalog,prispevkov, postavljanje vpra anj …24 ur na dan, ne glede na vrstni red, hkrati panudi ve asa za razmislek pri odgovoru. Ker se zgodovina bele i, imajo vsa gradivatrajno vrednost in si jih lahko vsakdo po potrebi priredi ali dopolni kadarkoli.



Komunikacijska orodja, namenjena asinhroni komunikaciji, so:o forumi,o interna elektronska po ta,o klasi na elektronska po ta.

Sinhrona komunikacija pomeni, da interakcije potekajo so asno v ivo. Skupine aliposamezniki se dogovorijo za termin in nato izpeljejo razpravo ali pogovor nadolo eno temo ali samo neobvezni klepet. Komunikacijska kanala, namenjenasinhroni komunikaciji, sta:

o klepetalnica v virtualnem okolju ino sre anje v ivo.

Sre anje v ivo je obi ajno organizirano pred pri etkom predmeta ali/in med samimtrajanjem predmeta. Namenjeno je mo nosti neposrednega stika med tudentskimikolegi, z nosilcem predmeta (predavateljem) in z mentorjem.

Povedati moramo, da sta za celovitost elektronske komunikacije v uporabi tudinepogre ljiva e-referat in e-redovalnica.

V Vodi u za tudij na daljavo so na DOBI (2006/07, str. 56) podrobneje opisalinamen posameznega komunikacijskega orodja, kar povzemamo v nadaljevanju:

Forumiso osrednji prostor za va e delo v usposabljanju. Tukaj bosteizmenjevali izku nje, razpravljali na dano temo, oblikovali in oddajaliporo ila … Vsi prispevki v forumih bodo vidni ves as tudija pridolo enem predmetu. Prispevke si boste lahko natisnili, jih zdru ili ven dokument ali si jih nalo ili na ra unalnik.

Klepetalnicaje namenjena isto asni komunikaciji. Uporabljali jo boste ob asno zaonline govorilne ure, ima pa tudi funkcijo spro anja, motiviranja intudi preverjanja znanja.

Interna elektronska po taje namenjena predvsem dvosmerni komunikaciji med tudentom inmentorjem oziroma manj im tevilom prejemnikov. Priporo amo, daza vpra anja, vezana na vsebino predmeta, uporabljate forum, sajbodo tako vidna vsem tudentom. Na tak na in boste dobili izku njosodelovalnega u enja in u enja od kolegov ter bogatili va e izku nje.

Klasi na elektronska po taje za namene tudija uporabljena le redko. Prihajala bodo obvestila oorganizacijskih stvareh, povezanih s tudijem. Uporabil jo bo tudimentor v primerih tudentove dalj e odsotnosti

Sre anja v ivoso namenjena obravnavanju dolo ene teme, tudiju primerov,zagovoru seminarskih nalog ali demonstracijskim nastopom.

tudijska sre anja v principu niso obvezna, nanje se je potrebnoprijaviti, organizirana so, e je prijavljena najmanj tretjina tudentov.



Strokovnjaki na DOBI so izbrali za realizacijo tudija na daljavo okolje WebCT(2006) kot primerno virtualno okolje19. Po podatkih Vodi a za tudij na daljavo zaleto 2006/07 se WebCT (slika 4) uporablja za podporo razli nih oblik izobra evanjana daljavo v 81-ih dr avah v ve kot 2500 izobra evalnih ustanovah.

Slika 4: tudijsko okolje znotraj WebCT-ja(DOBA, 2006, mentorski dostop na portalu)

19 Glej tudi poglavje 3.4 "Tako se za e-izobra evanje uporabljajo …"



tudent

predavatelj e-mentor

4.4 Subjekti pri tudiju na daljavo

Akterji tudija na daljavo so obi ajno trije. Predavatelj – nosilec predmeta (e-tutor),mentor (e-moderator) in tudent (u i se, lahko bi rekli tudi e- tudent). Obstaja tudimo nost, da sta predavatelj in mentor zdru ena v isti osebi, kar pa ne vpliva navlogo dolo enega subjekta.

Med subjekti so vzpostavljene dvosmerne interaktivne komunikacijske poti kot ka eslika 5:

Slika 5: Interakcija med subjekti tudija na daljavo

Vsebina komunikacije med subjekti, ki je prikazana v tabeli 2, je razdelana pomodelu tudija na daljavo na DOBI:

Tabela 2: Vsebina komunikacije med subjekti

TUDENTßà PREDAVATELJ

Vpra anja v zvezi z vsebino inna inom tudija pri predmetu

Demonstracijski nastopi

Informacije o izpitu

TUDENTßà MENTOR

Vpra anja v zvezi z vsebino inna inom tudija pri predmetu

Informacije o testih

Informacije o seminarskih nalogah

Tehni na in organizacijska podpora

PREDAVATELJßà MENTOR

Organizacija in izvedba predmeta

Informacije o poteku predmeta

Informacije o uspe nosti tudentov



4.4.1 tudent

tudent je subjekt, kateremu je potrebno posvetiti veliko pozornosti in najve asa.Poleg dejstva, da se je neka oseba odlo ila za tudij in si tako za neko obdobjespremenila na in ivljenja, se mora soo iti z novim pristopom do uresni itve svojihambicij. Zato mora biti v naprej seznanjena z na inom tudija in se pripraviti natemeljna vpra anja:

o katere so splo ne zna ilnosti internetnega tudija,o kaj potrebuje za internetni tudij,o kako tudij poteka,o kje poteka tudij,o s kom, kdaj in kako komunicira v asu tudija.

Za uspe nej e online delo in u enje se mora tudent zavedati, da je internet postaldel njegovega ivljenja, da mora biti aktiven in samoiniciativen, samodiscipliniran inusmerjen k rezultatom. Na DOBI dodajo e osem nasvetov za uspe no na rtovanjeonline tudija:

o poi ite si svoj u ni koti ek in si uredite prostor za u enje,o poskrbite za pozitiven odnos do online tudija,o spodbujajte se, saj ste za lastne uspehe odgovorni predvsem sami,o uporabite svoje izku nje,o razli ni pristopi ugodno vplivajo na u enje,o dolo ite si as in naredite urnik za u enje,o dolo ite si as u enja glede na va bioritem,o u ite se, ko je tudi va mentor online.

Na teli bomo najpogostej a vpra anja tudentov, ki se pojavljajo med tudijem, vveliki meri so prisotna predvsem na za etku tudija:

o ob za etku tudija sem prejel uporabni ko ime in geslo, zakaj jupotrebujem,

o na katere elektronske naslove lahko naslavljam vpra anje v zvezi studijem na daljavo,

o kako oblikujem svoje vpra anje po e-po ti, da bo odgovor nanj hiter inustrezen,

o kdaj lahko pri akujem odgovor naslovljen na mentorja ali predavatelja,o nimam e-naslova, kaj naj naredim,o kdaj so govorilne ure,o kje najdem sprotne informacije pomembne za tudij,o kaj se zgodi, e sem odsoten ali bolan in ne morem opraviti obveznih

tudijskih aktivnosti v predvidenem roku,o kako do povratne informacije o izpitnem rezultatu,o kam in komu javim spremembe,o kako se preverja znanje pri tudiju na daljavo,o kako opravljam izpite,o kdaj so izpitni roki,o kje opravljam izpite,o na katere izpitne roke se lahko prijavim,o ali lahko opravljam izpite pred zaklju kom predmeta,o kako se prijavim na izpit,o kako se odjavim od izpita,o kako vem, da je bila prijava oziroma odjava uspe na,



o kaj se zgodi, e pozabim geslo za prijavo na izpit,o kako uveljavljam pravico do priznavanja izpitov opravljenih v drugih

tudijskih programih,o kam po ljem vlogo za priznavanje izpitov,o do kdaj je potrebno poslati vloge za tudijsko komisijo,o katera gradiva so vklju ena v olnino,o kako opravljam prakti no izobra evanje,o kateri so pogoji za vpis v vi ji letnik,o kateri so pogoji za dokon anje izobra evanja,o koliko asa bom porabil za delo na internetu,o kaj storim, e ra unalnik odpove,o do kdaj imam dostop do predmeta.

Odgovore nanje je mo no dobiti pri svetovalki tudija na daljavo, kamor lahkomentor napoti tudenta po natan no tolma enje, vendar je dobro, da jih pozna tudisam, saj je potrebno posredovati prvo informacijo v kratkih rokih, da tudenta nezagrabi panika oziroma da se tudent lahko v im ve ji meri posveti tudiju.

tudentje so s strani mentorja ve krat opozorjeni, naj posku ajo sami dobitiodgovore v virih, ki so jim na razpolago. Obi ajno jih mentor napoti bodisi na vodi ,splo ne informacije o predmetu, razpored tudijskih aktivnosti, obvestila o okoljuWebCT, spletne strani DOBE. Ve krat je potrebno tudente opomniti, naj obsplo nih na elih komuniciranja ne pozabijo na na ela komuniciranja v virtualnemokolju (net etika). V asu tudija poteka delo individualno ali/in v skupinah. Skupineoblikuje mentor. Pri strukturirani diskusiji posameznik tako nastopa v razli nihvlogah (Vodi za tudij na daljavo pri DOBI, 2006/07, str. 57):

Pobudnik diskusijenjegova vloga je, da napi e kratko sporo ilo, ki je oblikovano v skladuz nalogo in tako, da spodbudi ostale lane skupine h komentarjem.

Oponentnjegova vloga v diskusiji je, da zagovarja nasprotno mnenje. Zapobudnikom diskusije objavi sporo ilo, ki izra a nasprotno mnenje.Sporo ilo je podobne dol ine kot pobudnikovo in tako oblikovano, daspodbudi ostale lane skupine h komentarjem.

Moderatormoderatorjeva vloga je, da oblikuje ustrezno ozra je za diskusijo, daspodbuja skupino, da komentira za etni prispevek pobudnika inoponenta, da k sodelovanju spodbuja tudi tiste lane skupine, ki sobolj zadr ani in pasivni. Moderator prispevke med seboj povezuje inskrbi, da ima diskusija rde o nit.

Komentatorjito je vloga, ki jo ima vsak lan skupine, ne glede na to, ali mu jedodeljena tudi kak na druga vloga. Komentarji vsakega posameznikanaj prispevajo k razvoju diskusije in k njeni ve ji kvaliteti. laniskupine lahko tudi individualno i ejo nove vire, ki bodo obogatilidiskusijo. Vsi lani skupine so enako odgovorni za kon ni izdelekskupine.



Dokumentalistvloga dokumentalista je, da naredi povzetke lankov, ki so predvideniza diskusijo, v poudarkih izpostavi to ke, ki so zanimive za temodiskusije in na tak na in prispeva h kon nemu poro ilu ali povzetku.

Raziskovalece nove vire in lanke na spletu, v knji nici in s kraj imi povzetki ali

predstavitvami usmerja pozornost skupine na te dodatne vire.

Poro evalecpripravi povzetek diskusije z glavnimi ugotovitvami. Preden pripravikon no verzijo povzetka, ga predstavi skupini v forumu, ki ga lahko edopolni.

Eden od namenov dela v skupinah je, da ob koncu diskusije tudentje dose ejosporazum, na podlagi katerega oblikujejo poro ilo. To pomeni, da posku ajorazumeti poglede kolegov, pogledati stvari z njihovega zornega kota in oblikujejozaklju ke, ki so sprejemljivi za vse lane skupine, ne da bi pri tem vsiljevali svojelastne. Posebej moramo biti pozorni, da se v virtualnem u nem prostoru oblikujekonstruktivna in prijetna klima. Nujna posledica sodelovalnega u enja in interakcij vvirtualnem okolju je oblikovanje tako imenovane internetne identitete20, ki spremljaposameznika ves as trajanja tudija.

Takole pa pospremijo tudenta na izbrano pot pridobivanja novega znanja na DOBI:"Pot do va ega cilja je pot skupnega sodelovanja. Na tej poti je na a skupna naloga,da vam posredujemo taka znanja in vam pomagamo razviti take spretnosti inkompetence, ki vam bodo omogo ile ustrezno odzivanje na razli ne in vse boljkompleksne zahteve va ega delovnega okolja ter vam omogo ile sprejemanjepravih odlo itev ob pravem asu. Va a temeljna naloga je, da k tudiju pristopiteodlo no in resno ter ohranite eljo po novem ves as tudija" (Vodi za tudij nadaljavo pri DOBI, 2006/07, str. 2).

4.4.2 PredavateljSubjekt predavatelj se je moral z vstopom v novo izobra evalno paradigmo najboljprilagoditi. Poleg izpolnjevanja formalno-pravnih zahtev za univerzitetnegaprofesorja je moral spremeniti filozofijo pou evanja in klasi no pedagogikozamenjati s pedagogiko e-izobra evanja. avli (2005) pravi: "Klju razlik je vfleksibilnosti in zato ni mo no spretnosti in izku enj klasi ne pedagogike preprostopreslikati v e-izobra evanje." Novost je morda predvsem v nenehnem prilagajanju,dopolnjevanju in spreminjanju tako na ina podajanja snovi kot samih u nih vsebin.Poleg strokovnega znanja na svojem podro ju se mora permanentno usposabljatitudi za delo v virtualnem okolju, ki se spreminja in dograjuje z vrtoglavo naglico. Prioblikovanju u nih dejavnosti mora predavatelj upo tevati slede e zna ilnosti:

o pomanjkanje vizualne zaznavnosti, verbalne komunikacije in govoricetelesa,

o individualni pristop kljub oblikam skupinskega dela,o razli ne oblike interakcije,o specifi no pripravo gradiv gleda na virtualno okolje,o potrebo po refleksiji in nenehnem vzpodbujanju,o na in u enja je samou enje in sou enje.

20 Internetna identiteta - prepoznavni slog osebe, ki komunicira v virtualnem okolju.



V asu trajanja predmeta predavatelj na DOBI obi ajno ne komunicira s tudenti,izjema so tudijska sre anja, izvedena v ivo. Vsa potrebna komunikacija v virtualni

ilnici poteka preko mentorja.

4.4.3 Mentor

Mentor v virtualnem okolju je nov profil v pedago kem procesu, ki se je pojavil kotnujnost pri izvajanju e-izobra evanja. Predstavlja nepogre ljiv vmesni len med

nim okoljem in tudentom ter zagotavlja realizacijo in uspe nost tudija.Obvladovati mora nove tehnologije in pridobiti spretnosti elektronskega moderiranjapouka ter s svojim navdu enjem vplivati na ciljno skupino. Salmon (2000) gaimenuje e-moderator ali posrednik – mediator.

Razli ni avtorji opredeljujejo vlogo mentorja na razli ne na ine. Po funkciji, nalogahin pogojih, ki morajo biti za online izobra evanje zagotovljeni.

Tako deli Shephard (2002) vlogo po funkciji na tri podro ja: strokovnjak podro jaoziroma predmeta (prepoznava napredovanje v znanju, pojasnjuje nejasnosti,opozarja na dodatne vire), trener (spodbuja in zagotavlja redne in ustrezne povratneinformacije ter skrbi za rezultate) in ocenjevalec napredovanja v znanju (preverjadoseganje ciljev in standardov).

Rohfeld in Hiemstra (1995) poudarjata, da je najpomembnej a naloga zagotavljanjeinkovitega u enja in prevzemanja odgovornosti za vzdr evanje diskusije, priprava

posebnih prispevkov in misli, usmerjanje tudentov med diskusijo in tudijskovsebino ter ohranjanje skupinske harmonije.

Berge (1995) pa poudarja, da morajo biti za uspe no online u enje izpolnjeni tirjepogoji: pedago ki, motivacijski, organizacijski in tehni ni.

Za uspe no izpolnjevanje teh pogojev poglejmo podrobneje tiri vloge, s katerimimentor na DOBI zagotavlja doseganje u nih rezultatov udele encev:

Pedago ka vloga:Mentor spodbuja k diskusiji ali debati, da tudentje osvojijo novaznanja tako, da dodaja svoje predloge k re itvi problemov, svetujedodatne vire, ki so jim v pomo pri predelavi tudijskih vsebin,postavlja ustrezna vpra anja za razmi ljanje ipd. Mentor tudi izbiraustrezne metode in tehnike dela, ki so najprimernej e za obravnavoposamezne vsebine, vrednoti prispevke tudentov in jim dajepovratne informacije o njihovem napredovanju in doseganju ciljev.

Motivacijska vloga:Online mentor oblikuje prijateljsko klimo, ki je pogoj za uspe nomoderiranje skupine. Skrbi za pristne odnose, razvoj skupinskedinamike in povezanosti skupine ter za to, da udele enci med sebojsodelujejo in so v pomo drug drugemu. Online mentor si mora priudele encih pridobiti zaupanje. To dose e z natan nostjo,izpolnjevanjem obljubljenega, posredovanjem jasnih navodil za deloin posredovanjem ustreznih odgovorov na njihova vpra anja.



Organizacijska vloga:Online mentor prevzame vlogo organizatorja, ki postavlja ciljediskusije, asovne roke in pravila opravljanja posameznih nalog,organizira delo v manj ih skupinah ali v parih. Pri tem mora paziti, dainterakcijo usmerja v oblikovanje pozitivne sodelovalne inkonstruktivne klime.

Tehni na vloga:Online mentor mora poskrbeti, da se udele enci pri uporabi tehnikeoz. u nega okolja po utijo doma e. Za online mentorja je nujno, dadobro obvlada vse funkcije uporabe programskega orodja, ki gauporabljajo tudi udele enci, in jim zna njihovo uporabo po potrebirazlo iti (Naloge mentorja, 2005).

Poglejmo, kako in kdo lahko postane online mentor. Na DOBI imajo o tem pravilnik,ki natan no opredeljuje postopke in pot do online mentorja. Poleg pettedenskegaobveznega online izobra evanja z zaklju no nalogo in obvladovanjem potrebnihznanj ter spretnosti, je eno od osnovnih izhodi naklonjenost novemu mediju intakemu na inu izobra evanja. Na tejmo nekaj pomembnih znanj in osebnostnihlastnosti, ki jih mora imeti vsak, kdor eli postati e-mentor:

o strokovna izobrazba ustrezne smeri,o za elena pedago ko-andrago ka izobrazba,o izku nje z izobra evanjem odraslih,o opravljeno dodatno usposabljanje za tudij na daljavo,o znanje uporabe osebnega ra unalnika, interneta in e-po te,o sporazumevalno znanje angle kega jezika,o veselje do dela z ljudmi,o odprtost za novosti,o pozitivno spodbudno pisno izra anje,o spodbujanje dvosmerne komunikacije,o doslednost pri delu,o odgovornost,o prilagodljivost,o natan nost,o prakti nost,o komunikativnost,o kooperativnost.

V e-u nem okolju je mentor bolj ali manj le eden od aktivnej ih udele encev u negaprocesa, le vloga organizatorja je pri njem mo neje poudarjena kot pri ostalih.Mentor pravzaprav kmalu spozna pomen u inkovite interaktivne komunikacije indejstva, da u enje ni le enosmerna cesta. Obveznosti mentorja in delo na DOBIvklju uje:

o svetovanje o tudijskih vsebinah,o motivacija in svetovanje za aktivni tudij z uporabo online metod,o informiranje o dodatnih virih,o sodelovanje in izvajanje tudijskih sre anj,o dnevno spremljanje aktivnosti tudentov,o pregled seminarskih nalog in online zagovorov,o komunikacija z DOBO in strokovnimi delavci,o udele ba na evalvacijskih in razvojnih sre anjih.



Konkretna dela in naloge z rokovniki in komunikacijskimi kanali so prikazana vtabelah v nadaljevanju in so vsebinsko razdeljene na tri faze predmeta: ob za etkupredmeta (tabela 3), med izvajanjem predmeta (tabela 4), in ob zaklju ku predmeta(tabela 5). Prirejeno po internem gradivu Naloge mentorja (2005).

Tabela 3: Aktivnosti ob za etku predmeta

Zap. t. Naloga Rok Komunikacijskikanal

1. pripravapozdravnega pisna

vsaj en dan pred pri etkompredmeta forum

2. pregled seznamatudentov skupine pred pri etkom predmeta WebCT21

3. priprava nalog zaprvi teden pred pri etkom predmeta priponka v forum

4. priprava forumov vsaj en dan pred pri etkompredmeta WebCT

Tabela 4: Aktivnosti med izvajanjem predmeta


1. spremljanje delatudentov

dnevno;najmanj dvakrat tedensko WebCT

2. odgovori na dilemein vpra anja

v 24-ih urah oziromapo lastni presoji

forum; internae-po ta

3. pojasnila kvsebinam

po lastni presoji;najkasneje v treh dneh forum

4.priprava navodil in

nalog za teko iteden

na dan, ko se zaklju ujejoaktivnosti minulega tedna priponka v forum

5.pregled testov in

povratneinformacije

v petih dneh po roku zaopravljanje

WebCT;forum; interna

e-po ta

6.pregled nalog in

povratneinformacije

v sedmih dneh po roku zaoddajanje


e-po ta

7. motivacijskasporo ila

ob koncu tedna;po potrebi


8. organizacijskasporo ila

tri dni pred iztekom rokaoziroma do izteka roka


9. upravljanje zokoljem WebCT vsak teden glede na aktivnosti WebCT

10.sodelovanje na

tudijskemsre anju

po urniku v tudijskemsredi u

21 WebCT pomeni v konkretnem kontekstu mentorski dostop



Tabela 5: Aktivnosti ob zaklju ku predmeta


1. predizpitnaspodbuda

po potrebi individualno;po rokih za oddajo testov

oziroma seminarskih nalog


e-po ta

2. evidentiranjeopravljenih nalog

v sedmih dneh po roku zaoddajanje WebCT

3. zaklju no pismo po oddaji povratne informacijeo testih in nalogah forum

Takole seznanijo tudente z vlogo mentorja na DOBI v Vodi u za tudij na daljavo:

Mentor skrbi za dobro sodelovanjeo na za etku se vam predstavi in poskrbi za seznanitev z ostalimi tudenti,o v asu trajanja predmeta vas spodbuja in motivira,o razdeli vas v manj e skupine, kar vam omogo a stalno aktivnost pri

tudiju,o posreduje navodila za opravljanje tudijskih aktivnosti in nalog v

posameznem tednu.

Mentor organizira delo pri predmetuo posreduje navodila za opravljanje tudijskih aktivnosti v dogovorjenem

asu po e-po ti,o dolo i vodje skupin, njihove naloge in naloge ostalih lanov,o pripravlja na ine predelave vsebin in na ine komuniciranja (imena

forumov, na in poro anja v forumih ipd.),o zbira prijave za seminarsko sre anje pri predmetu,o preverja va e napredovanje v znanju in pregleduje TOM-e22 in NOM-e23

ter jih oceni;o usmerja k uporabi drugih u nih virov.

Mentor pomaga pri tehni nih vpra anjiho ob za etku tudijskega leta na DOBI Maribor za vse tudente online

tudija pripravimo uvodni dan. tudenti prejmete tudi Vodi za tudij nadaljavo, kjer so vam na voljo navodila za ustrezno uporaboprogramskega okolja WebCT. Mentor je tisti, ki poskrbi za dodatnorazlago pri navajanju na uporabo programskega orodja, e je topotrebno, oziroma obvesti vse tudente o morebitnih dodatnih mo nostih(Vodi za tudij na daljavo pri DOBI, 2006/07, str. 55).

22 TOM je Test, ki ga Oceni Mentor.23 NOM je Naloga, ki jo Oceni Mentor.



5 RAZISKAVA MENTORJEVE VLOGE PRI TUDIJUNA DALJAVO NA VI JI STROKOVNI OLI DOBAMARIBOR

5.1 Opis raziskovalnega problema

e se ozremo na izku nje e-izobra evanja po svetu, lahko re emo, da so e-mentorji(online mentorji) nekak en vmesnik med institucijo in udele encem v izobra evanju.Uspe ni e-mentorji razumejo in dobro poznajo e-okolje, v katerem izvajajo e-izobra evanje, kot tudi tehnike pou evanja, ki so u inkovite v takem okolju. Uspe noe-izobra evanje zahteva od e-mentorjev razumevanje uporabnosti in funkcij,specifi nih na novo oblikovanih e-okolij in orodij za komunikacijo v njih.

Izzivov za mentorja vsekakor ne manjka. Udele enci se lahko v e-izobra evanjudokaj hitro po utijo osamljeni in odmaknjeni od drugih udele encev in mentorja.Soo ajo se lahko s komunikacijskimi problemi, s problemi z drugimi udele enci, takos so olci kakor z mentorjem (na primer neprimeren odziv) ali z obojimi. Imajo lahkonegativen vtis o kakovosti interakcije, e zadeve ne te ejo po predvidenem na rtu,e naloge ne zmorejo ali pri delu niso dosledni. Posamezniki imajo te ave s

pravo asnim posredovanjem komentarjev, gradiv in delovnih prispevkov popredvidenem programu v e-u ilnici.

Nov medij in nov na in dela lahko mentorje navdu uje in prav je, da se tonavdu enje prena a na ciljno skupino. Vendar je potrebno upo tevati zna ilnosticiljne skupine in njeno predznanje. Neupo tevanje dolo enih pravil oblikovanja

nega procesa v virtualnem u nem prostoru lahko povzro i negativnoizobra evalno izku njo pri udele encih in kot posledico odstop. Prav tako si mentorjipridobijo znanje s podro ja u inkovitih online metod in tehnik pou evanja, a jesmiselno, da novosti pri ciljni skupini uporabljajo postopoma, da udele encev neutopijo v valu lastnega navdu enja, saj lahko s tem dose ejo nasproten u inek.

Raziskava je osredoto ena na mentorstvo pri tudiju na daljavo na DOBI. Zanimanas pomen in vloga mentorja, kdaj lahko re emo, da je mentor dober mentor, kajpomenijo tudijska sre anja v ivo za tudenta, kaj za mentorja? Odgovore smopoiskali z analizo anket izvedenih na DOBI, s pomo jo evalvacij tudija na daljavona DOBI, s pomo jo intervjujev in preko lastnih izku enj opravljanja mentorstva.

5.2 Namen in cilji raziskave

Raziskava ima osnovni namen podkrepiti tezo, ki izhaja iz do sedaj opisanihteoreti nih osnov in permanentnih evalvacij, naj bi mentor upo teval in spo tovalzakonitosti, ki veljajo pri tudiju na daljavo, e eli biti uspe en pri svojemmentorstvu. Namen je odgovoriti na vpra anja: ali je mentor e s samim dejstvom,da se je vklju il v e-mentorstvo, dober mentor, ali je dovolj elja postati mentor ali jenujno tudi ustrezno usposabljanje za mentorja? Poiskali bomo odgovor na dilemo, vkolik ni meri je priporo ljivo za tudenta, e e ne potrebno, udele iti se tudijskihsre anj? Kaj pomenijo za uspe no mentorstvo strokovna sre anja mentorjev na



DOBI? V kon ni fazi elimo dobiti odgovor tudi na vpra anje – kaj pomeni dobermentor?

Cilj raziskave je postavljen in jasno opredeljen. Skozi analizo anketnih vpra alnikov,intervjujev, evalvacij, mnenj pisca pri ujo e diplomske naloge v vlogi e-mentorja,odgovoriti na klju no vpra anje diplomske naloge – kak na sta vloga in pomenmentorskega dela pri tudiju na daljavo.

5.3 Metodologija raziskovanja

Same raziskave smo se lotili ve plastno. Prva faza zajema analizo anketnihvpra alnikov, ki jih izvajajo na DOBI – Vi ji strokovni oli – pri tudiju na daljavo odza etkov do danes. Podatki so javno dostopni ve inoma na internetnih stranehDOBE oziroma v pisnih gradivih.

Druga faza je analiza ankete ob zaklju ku izvedenega predmeta Ra unalni tvo ininformatika v jeseni leta 2005, prepletena z izkustvom mentorstva avtorja tediplomske naloge v konkretnem primeru. Anketa ima enajst vpra anj, od katerih jihje devet izbirnega tipa z izbiro ocene od 1 do 7, kjer je 7 najvi ja mo na ocena. tirivpra anja so dopolnjena s podvpra anjem odprtega tipa. Dve vpra anji sta samoodprtega tipa. Odgovori tudentov pri vpra anjih odprtega tipa niso lektorirani.Podrobneje smo se lotili obravnave tisti vpra anj, ki so relevantna za to nalogo.

Tretja faza je obdelava intervjujev. Smiselno je bilo pridobiti informacije tudi vosebnem stiku s subjekti, ki so udele eni v procesu tudija na daljavo. Tako so biliopravljeni intervjuji: s tudentko Vi je strokovne ole DOBA, s tudentom, ki je tudijna daljavo opustil, z eno izmed mentoric in z vodjo tudija na daljavo na DOBI.

5.4 Analiza raziskave

5.4.1 Analiza anketnih vpra alnikov DOBE

Po podatkih DOBE je najpogostej i predstavnik tudija na daljavo: tudentka, torejenska starosti med 30 in 35 let, zaposlena, mati vsaj enega otroka. Subjekt, ki si

torej asovno ne more privo iti obiskovanja klasi nih predavalnic, ker je ez danbodisi v slu bi bodisi z dru ino in si lahko najde as za tudij v no nih terminih, kogredo ostali lani dru ine spat, delno pa tudi znotraj delovnega asa.

Najpogostej i vzrok za odlo itev za tudij na daljavo je prikazan v tabeli 6, iz katereje razvidno, da je na prvem mestu "ve ja asovna fleksibilnost", da se trend skozileta v glavnem ohranja, razen pri zadnjem razlogu – "novost, alternativa", kjer jeskozi leta opaziti upadanje, kar si razlagamo kot normalno posledico pojma"novost".



Tabela 6: Razlogi tudentov za vklju itev v tudij na daljavo na DOBI(http://www.doba.si/snd/vss/razlogi.asp, [10.12. 2006])

Razlog 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07

ve ja asovnafleksibilnost 42 % 44 % 44 % 46 % 42 %

ve jasamostojnostpri tudiju

15 % 10 % 12 % 12 % 12 %

dru inskeobveznosti 18 % 21 % 12 % 23 % 13 %

oddaljenostod sredi a 7 % 7 % 8 % 4 % 5 %

slu beneobveznosti 11 % 15 % 20 % 14 % 25 %

novost,alternativa 7 % 3 % 4 % 1 % 3 %

V grafikonu 2 je prikazana povpre na ocena, ki so jo dali tudentje pri vodilnihpokazateljih zadovoljstva s tudijem na daljavo: informiranjem in svetovanjem,predavatelji in mentorji ter izvedbo programa. Primerjava je narejena za tudijskoleto 2004/05 in 2005/06. Ocene so prikazane na sedemstopenjski lestvici, kjer je 7najvi ja ocena.

5,85,76,1 6,3

5,76,16,1 6,3

0

1

2

3

4

5

6

7

z izvedboprograma

z informiranjem insvetovanjem

s predavatelji z mentorji

Primerljivi pokazatelji zadovoljstva tudentov - DOBA

Oce

na

leto 2004/05 leto 2005/06

Grafikon 2: Ocena zadovoljstva tudentov na 7-stopenjski lestvici(http://www.doba.si/snd/vss/uspesnost.asp, [10.12.2006])

Iz grafikona 2 tako razberemo, da se je zadovoljstvo pri tudiju na daljavo pove alopri informiranju in svetovanju, za kar so najverjetneje vzroki v naporih DOBE zaizbolj anje le-tega. Odseva pa tudi zadovoljstvo z mentorji, ki dosega medkategorijami najve jo vrednost (6,3), kar po na i oceni ka e na pomembnostmentorja pri tovrstnem tudiju.

http://www.doba.si/snd/vss/razlogi.asp



Grafikon 3 prikazuje oceno zadovoljstva s svojo vlogo in delom samih mentorjev.

6,1 6,3

6,9

0

1

2

3

4

5

6

7

z izvedbo predmeta z doseganjem ciljev s podporo DOBE

Primerljivi pokazatelji zadovoljstva mentorjev - DOBA

Oce

na

Grafikon 3: Ocena zadovoljstva mentorjev na 7-stopenjski lestvici

Mentorji so zadovoljni z izvajanjem predmetov, kar so v povpre ju ocenili s 6,1; zdoseganjem ciljev, ocena 6,3 in izredno zadovoljni s podporo DOBE, ocena 6,9, karje prav gotovo pomembnej i pokazatelj, ki vpliva na njihov pozitiven doprinos kizvajanju tudija na daljavo.

5.4.2 Lastna analiza ankete ob zaklju ku konkretnega predmeta

Analiza je izvedena na osnovi odgovorov tudentov na anketna vpra anja DOBE(priloga 5) znotraj tudijskega okolja WebCT po kon anem konkretnem pet-tedenskem predmetu RAI24 v letu 2005/06. Potrebno je poudariti, da je bil tapredmet na za etku tudija za konkretno skupino.

V nadaljevanju so v grafikonu 4 prikazane ocene prvih devetih vpra anj iz ankete,deseto in enajsto sta odprtega tipa. Odgovarjalo je 27 tudentov. Pri vpra anjih od 1do 9 so tudentje izbirali ocene od 1 do 7, kjer je 7 najvi ja mo na ocena.Povpre ne ocene so v osmih kategorijah nad 6, v kategoriji "lastna aktivnost" papride do malce ni je povpre ne ocene (5,5 – najni ji stolpec). To je najverjetnejeposledica samokriti nosti tudentov pri odgovarjanju in lastnih dvomov ali so "dovoljasa" posvetili vsem potrebnim aktivnostim.

V pozitivnem izstopa ocena mentorjevega dela, ki je na zavidljivem nivoju (6,7 –najvi ji stolpec), kar ni toliko sama posledica "odli nega" dela mentorja kotspoznanje tudentov, da bi brez njegovega vodenja te ko pri li do cilja.

24 RAI – Ra unalni tvo in informatika



Grafikon 4 prikazuje povpre no oceno prvih devet anketnih vpra anj.

6,3 6,35,5

6,46,16,06,5 6,76,4

0

1

2

3

4

5

6

7

zadovoljstvo v celoti (1)

uporabnost znanj (2)

doseganje ciljev (3)

gradivo (4)

tudijske aktivnosti (5

)

delo mentorja (6)

izvedba tudijskega sreanja (7)

lastna aktivnost (8)

na in preverjanja znanja (9)

Anketena vpra anja ob koncu konkretnega predmeta

Oce

na

Grafikon 4: Ocena zadovoljstva tudentov po vpra anjih na 7-stopenjski lestvici

Poglejmo pobli je zadovoljstvo tudentov pri konkretnem predmetu (grafikon 5) povpra anjih, ki so primerljiva s podatki DOBE za celoten tudij na daljavo (grafikon 2).

6,0

6,76,4

0

1

2

3

4

5

6

7

izvedba predmeta doseganje ciljev z mentorjem

Primerljivi pokazatelji zadovoljstva pri konkretnem predmetu

Oce

na

Grafikon 5: Ocena zadovoljstva tudentov primerljivo s podatki za celoten tudij(za primerjavo glej grafikon 2 v poglavju "Analiza anketnih vpra alnikov")

Primerjava stolpcev "izvedba predmeta" (grafikon 5) in "izvedba programa" (grafikon2) ter zadovoljstvo "z mentorjem" (grafikon 5) in "z mentorji" (grafikon 2) ka e, da jetrend enak, le ocena za konkretni predmet je pri obeh pokazateljih nekoliko vi ja.



V nadaljevanju sledi podrobnej a analiza posameznih relevantnih vpra anj.Ocena zadovoljstva z izvedbo predmeta:Odgovarjalo je 27 tudentov, ki je izrazilo svoje zadovoljstvo z izvedbo predmeta kotprikazuje grafikon 6. Na 7-stopenjski lestvici so prisotne samo vi je ocene:7 – estnajstkrat, 6 – estkrat in 5 – petkrat.

t. vseh tudentov predmeta je 27, ocene 4, 3, 2, 1 ni dal nih e

19 %

22 %

59 %

ocena 7

ocena 6

ocena 5

Grafikon 6: Ocena zadovoljstva z izvedbo predmeta v celoti, v odstotkih

Grafikon 6 ka e na izredno zadovoljstvo z izvedbo predmeta. Povpre na ocena je6,4. Kar 59 % tudentov je izrazilo najve je zadovoljstvo, 22 % je zadovoljstvoizrazilo z oceno 6 in 19 % z oceno 5. Nih e ni dal ni je ocene od 5.

Ocena doseganja ciljev pri predmetu:Odgovarjalo je 27 tudentov, in sicer so ocenili doseganje ciljev (grafikon 7) sslede imi ocenami: 7 – sedemkrat, 6 – tirinajstkrat, 5 – estkrat.

t. vseh tudentov predmeta je 27,ocene 4, 3, 2 ali 1 ni dal nih e

22 %

52 %

26 %

ocena 7

ocena 6

ocena 5

Grafikon 7: Ocena doseganja ciljev pri predmetu, v odstotkih

Kot je razvidno iz grafikona 7, je ve ina tudentov – 52 % dala oceno 6; 26 %najvi jo oceno in 22 % oceno 5. Povpre na ocena je tako 6,0; kar pomeni, da bi sedalo podro je doseganja ciljev pri predmetu e izbolj ati.



Ocena tudijskih aktivnosti pri predmetu:Odgovarjalo je 27 tudentov, in sicer so ocenili tudijske aktivnosti pri predmetu(grafikon 8) z ocenami: 7 – estnajstkrat, 6 – estkrat, 5 – tirikrat in 4 – enkrat.

t. vseh tudentov predmeta je 27, ocene 3, 2 ali 1 ni dalnih e

59 %

22 %

15 %

4 %

ocena 7

ocena 6

ocena 5

ocena 4

Grafikon 8: Ocena zadovoljstva z izvedbo tudijskih aktivnosti v odstotkih

Naj povemo, da ocena tudijskih aktivnosti dejansko pomeni, kako so se zna li vvirtualnem okolju z vsemi aktivnostmi vred. Kot je razvidno iz grafikona 8 je 59 %tudentov izredno zadovoljnih, 22 % jih je dalo oceno 6; 15 % oceno 5 in 4 % oceno

4. Ni je ocene od 4 ni dal nih e. Iz rezultatov ankete na to vpra anje se da sklepati,da so bili tudentje s tudijskimi aktivnostmi v glavnem zadovoljni, na kar ka e tudivisoka povpre na ocena 6,4. Dodatno so pojasnili svojo aktivnost, pri emer smopripombe razdelili na dva dela (odgovori so vzeti dobesedno iz ankete):

o Bila je zelo prijazna in delovna skupina. Sproti smo se vzpodbujali invsak je svojo nalogo pravo asno opravil.

o Mislim, da so aktivnosti zelo raznolike in jih moramo vsi iti skozi, eho na koncu pri dalj em dokumentu uporabit vsa orodja in to prav.

o Pestro, aktivno in dinami no.o Ves as te vzpodbujajo, da dela in ni asa odla ati - na temo "saj bom

jutri ... "o tudijske aktivnosti te prisilijo k sprotnemu delu. To se mi zdi super.o e se bom zaposlila kot poslovni sekretar, znanja, ki sen jih pridobila pri

predmetu, mi bodo pri la prav. Predmet je bil zelo zanimiv. Gradivo padostopno.

o tudijske aktivnosti nas prisilijo, da delamo sproti.o Ne morem se bolj natan no opredeliti, saj je tak na in tudija povsem

nekaj novega zame. Je pa v redu, saj spodbuja k aktivnosti insodelovanju.

o Mislim, da smo si veliko pomagali med seboj.o Na in dela zelo motivira.o Na in dela, komunikacija med tudenti, mentorjem ... je odli na in tudi

uspe na.------------------------------------------------------------------------------------------------------



o Mislim, da je gradivo preobse no in malce preve nalog, malenkostpreve .

o Gradivo se mi zdi za nekoga brez zadostnega predznanja delnonerazumljivo. Sam potek operacij pri dolo enih nalogah bi lahko bil boljnatan en.

o tudijske aktivnosti so mnogokrat preobse ne, tako da zmanjkuje asaza "klasi ni" tudij.

o Veliko obveznosti, veliko medsebojne pomo i s strani so olcev,mentorjevi odgovori v asih malo manj konkretni.

o Malo je vse skupaj prenatrpano, po eni strani je to dobro, ker te takospodbuja pri delu, po drugi strani pa mora kar naprej paziti na roke, daesa ne zamudi .

Ocena dela mentorja:Odgovarjalo je 27 tudentov (grafikon 9), ki je izrazilo svoje izredno zadovoljstvo zdelom mentorja, saj so na 7-stopenjski lestvici prisotne ocene: 7 – enaindvajsetkrat,6 – petkrat in 4 – enkrat.

t. vseh tudentov predmeta je 27,ocene 5, 3, 2 ali 1 ni dal nih e

4 %

19 %

77 %

ocena 7

ocena 6

ocena 4

Grafikon 9: Ocena zadovoljstva z mentorjem

Izredno visok odstotek maksimalne ocene v grafikonu 9, kar 77 % in e dodamo e19 % tistih, ki so pripisali oceno 6, pomeni skupaj 96 % tistih tudentov, ki vedo inrazumejo, kaj pomeni delo online mentorja in to priznavajo ter spo tujejo. Mnenja omentorjevem delu sledijo v dveh delih (odgovori so vzeti dobesedno iz ankete):

o Bil je korekten in pomagal nam je pri re evanju nalog.o Prijetno sodelovanje in dobro sodelovanje. Mentor dajal ob utek

sigurnosti in zanesljivosti ter zaupanja. V so mi njegovi hitri odgovori,pojasnila in navodila. eprav ga nisem videla in ga ne poznam, jedeloval, kot prijeten lovek.

o Mislim, da je njegovo delo opravil ne s 7 ampak z 10. Ko smo ga rabili jebil zraven, druga e je nadziral kako delo poteka in e si kaj pozabil te jespomnil po e-po ti. Pozdrav mentorju in hvala ...

o Mentor je zelo korekten, spodbujajo in pozitivno vpliva na moj tudij. Jezelo aktiven.

o Ves as je bil v pomo in je sledil na emu delu.



o Nimam pripomb. Zelo se je trudil in nam na vse mogo e na ine pomagal.o Mentor nam je bil v pomo pri sprotnem re evanju vaj, hiter pri odgovorih

skratka super.o Mentor je super! Zelo nam je pomagal in zmeraj odgovoril na na a

vpra anja. Prijazen je in vedno pripravljen pomagat!o Predvsem bi pohvalila mentorjev pozitiven, vzpodbuden pristop. Lepa

beseda in pohvala sta e kako pomembni sploh za za etek tudija, saj senam e tako ali druga e ivljenje postavi na glavo. Mentor pravi no slediin ocenjuje aktivnost vsakega tudenta posebej. Ga vzpodbuja in podajajasna navodila.

o Vedno prisko i na pomo , ko jo potrebuje .o Vsa ast mentorju, da nas tako spodbuja in pomaga pri u enju in

re evanju nalog.o Mentor je zelo uspe no vodil svoje tudente, jim dajal jasna navodila in

nenehno vzpodbujal. Skratka zelo uspe no vodi svojo ekipo.------------------------------------------------------------------------------------------------------o Mislim, da bi lahko bolje pojasnil tudentom stvari kako priti do re itve, e

so naredili nekaj narobe npr. kako se spoji dokument – postopek.o V asih je premalo pomagal s konkretnim odgovorom.

Ocenjujemo, da zadnja dva odgovora ka eta na dejstvo, da je bil to prvi predmet invsi subjekti " tudent" e niso v celoti spoznali, kaj pomeni samou enje insodelovalno u enje (4 % na grafikonu 9), kjer je mentorjeva naloga napotiti tudentana pot do re itve, ne pa re evati konkretne naloge namesto njega.

Ocena izvedbe tudijskega sre anja:Upo tevani so odgovori 22-ih tudentov (grafikon 10), ki so se udele ili sre anja vivo z mentorjem in predavateljem v tudijskem sredi u.

t. udele enih tudentov na tudijskem sre anju je 22,ocene 2 ali 1 ni dal nih e

5 %

5 %

5 %58 %

27 %ocena 7ocena 6ocena 5ocena 4

ocena 3

Grafikon 10: Ocena zadovoljstva s tudijskim sre anjem

Iz grafikona 10 kakor tudi iz mnenj anketiranih v nadaljevanju, se da razbrati, da sobili udele enci s sre anjem zelo zadovoljni. 58 % jih je sre anje ocenilo z najvi jooceno in 27 % z oceno 6, kar pomeni 85 % tistih tudentov, igar pri akovanja so se



na sre anju uresni ila. tevilo udele encev je relativno veliko, e upo tevamodejstvo, da je bilo organizirano v Kopru, obiskali pa so ga tudi tudenti iz Novegamesta, Nove Gorice in Ljubljane. Potekalo je v spro enem vzdu ju, ve inatudentov se je do sre anja poznala le preko internetne identitete. Pripravili so

predstavitev lastnih seminarskih nalog in dobili odgovore na svoja vpra anja tako sstrani predavatelja kakor tudi mentorja. 5 % udele encev je sre anje ocenilo zoceno 5. Z manj o oceno od 5 pa 10 %. Za teh 10 % ocenjujemo, da se njihovapri akovanja niso v celoti uresni ila. Mnenja iz ankete so zdru ena na tista, kiizra ajo izredno zadovoljstvo in ostala (odgovori so vzeti dobesedno iz ankete):

o Zelo prijetno sre anje, e ve bi bilo potrebno takih sre anj.o Sre anje je bilo odli no, sploh pa ker je bilo prvo. Glede profesorja in

mentorja pa lahko povem samo dobro. Kar si potreboval sta ti opisala inpodrobno razlo ila. al mi je, da nisem naredil predstavitve.

o tudijsko sre anje je zelo dobra stvar, saj se tako med so olci boljespoznamo. Na tudijskem sre anju smo dobili tudi precej koristnihinformacij in pojasnil v zvezi s predmetom.

o Lepo je, da spozna tudi obraze so olcev, izmenja mnenja ... tudi nekajkoristnih informacij glede vaj.

o Jih je bilo prav zanimivo sre ati v ivo!o Osebni stik, prijazen in spro en odnos mentorja, profesorice, mo nost

predstavitve – pridobitve to k.o Spoznali smo se med seboj in si izmenjali izku nje.o Spoznali smo se med seboj, s profesorico in z mentorjem. Dobili smo

predstavo o izpitu in dobili odgovore na konkretna vpra anja.o Oba mentorja sta bila pri svojem delu natan na, jasna in uspe no sta

izpeljala sre anje, kljub temu, da smo se prvi videli, je bilo vzdu jeprijetno in doma e.

------------------------------------------------------------------------------------------------------o Preve asa je bilo porabljenega za predstavitev informacijskega sistema

in premalo asa je ostalo za te ave, ki so se pojavljale ob re evanjuprakti nih vaj.

o Sre anje je bilo v bistvu v redu, spoznali smo svoje so olce, sepredstavili. Sem pri akovala, da bo profesorica kaj ve povedala osamem predmetu, da bomo li skupaj " ez" teorijo, da bo povedala, kaj jepomembno za izpit ... Se mi zdi, da od predstavljenih prispevkov nismokaj dosti odnesli.

Ocenjujemo, da zadnja dva odgovora ka eta eljo po konkretnih re itvahposameznih nalog in vaj, emur pa sre anje v ivo ni namenjeno, saj se te problemere uje znotraj virtualne u ilnice.

tevilo ur, ki jih tudentje namenijo tedensko za tudij predmeta:tudent nameni po tej anketi povpre no 12 ur na teden za tudij konkretnega

predmeta. Pri tem je potrebno omeniti, da je bil predmet, kot e omenjeno, nasamem za etku tudija, kar pomeni, da je v teh 12-ih urah zajet tudi as, potrebenza obvladovanje novega ra unalni kega okolja. Po podatkih DOBE, zbranih vpetletnem obdobju, je ta as med 7 do 10 ur tedensko.



Splo ne pripombe na koncu ankete:tudentje sporo ajo, da so s potekom tudija zadovoljni, da je tak na in e- tudija

izpolnil njihova pri akovanja in jim vlil zaupanje, da bodo uspe no dokon ali tudij.Sledijo odgovori, tudi tokrat razdeljeni v dve skupini (vzeti dobesedno iz ankete):

o Predmet mi je bil zelo v , veliko novega sem se nau ila in zvedela.Pohvaliti moram tudi mentorja, ki se je zares trudil in nam pomagal.Hvala!

o V kolikor bodo vsi predmeti sestavljeni na tak na in, se ne bojim, da olene bom zaklju il.

o Nau ila sem se veliko novih stvari, ki mi bodo e kako pri le prav primojem delu.

o e tako naprej, pa bomo u enci zmogli dose i zadani cilj.o Osebno sem zelo zadovoljna s tem predmetom, predvsem s prakti nim

delom, ker sem se nau ila veliko novega, kar bom s pridom uporabljala vslu bi in pri nadaljnjem tudiju.

o Zelo pomembno se mi zdi, da tudi v bodo e ostane predmetra unalni tvo in informatika, za etni oz. prvi predmet, saj vsebuje velikopomembnih stvari, katere se potrebuje pri vseh ostalih predmetih.

o Zaenkrat je vse OK.o Izpolnili ste moja pri akovanja.o Upam, da bo podobno pri ostalih predmetih.o Upam, da bo tudi pri naslednjih predmetih tako.o elim vam e veliko uspe nega dela naprej in hvala za mo nost

tak nega tudija, ker se sicer nikoli ne bi odlo ila za nadaljnji tudij.Sre no.

------------------------------------------------------------------------------------------------------o V za etku je bilo te ko, ker sem imela ob utek, da ne bom uspela

ni esar narediti do dolo enih terminov. Vendar, ko si zadevo"zorganizira " je vse la je.

o elela bi, da se skraj a gradivo, ker je preobse no.

Prav gotovo so odgovori na prvo vpra anje o lastnem zadovoljstvu tudentov spredmetom kot celota in peto vpra anje o tudijskih aktivnostih v tesni korelaciji sestim vpra anjem o delu mentorja. To trditev potrjujejo tudi odgovori na enajsto

vpra anje, kjer tudentje sporo ajo organizatorju tudija pripombe po lastni elji inse marsikatera nana a na tri omenjena vpra anja prete no v pohvalnem smislu.

5.4.3 Analiza intervjujevUvodoma povemo, da sta oba tudenta dobila informacije o tudiju na daljavo prekoLjudske univerze Koper, ki je eden od regijskih nosilcev ponudbe razli nihizobra evanj in tudi partner DOBE. tudent, ki je tak na in tudija opustil, seveda nibil zadovoljen in njegova pri akovanja niso bila izpolnjena (priloga 2). Zanimivo je,da se ni spomnil niti imena ole. Motilo ga je predvsem nenehno sprotno delo vforumih in prevelika koli ina gradiv, ki jih je moral natisniti v lastni re iji. Pripomnimo,da gre za leto 2000, kar pomeni za etke tudija na daljavo v Sloveniji. V dana njihvirtualnih u ilnicah se potreba po tiskanih gradivih zmanj uje, saj le-teganadome ajo razli ni multimedijski pristopi. Zahteva po sprotnih aktivnostih inasovnih obveznostih je temeljna za uspe en tudij, tudi klasi en. tudent, ki je v

konkretnem primeru tudij na daljavo opustil, je kasneje kon al klasi en tudij obdelu, druge smeri. tudentka, ki uspe no kon uje tudij na daljavo, pravi, da sonjena pri akovanja v celoti izpolnjena in tako tudi upravi eni vzroki oziroma



prednosti, ki so jo vzpodbudili k takemu na inu tudija. To so: mo nost razporejanjalastnega asa za u enje, samostojno odlo anje, kdaj bo tudirala in koliko asa boporabila za to, predvsem pa, ker ni potrebno hoditi nikamor na predavanja. Takna in tudija bi priporo ila vsakemu, ki se odlo a za nadaljevanje tudija (priloga 1).

Na vpra anje o pomenu mentorja v virtualni u ilnici sta si bila oba tudenta – tisti, kije tudij na daljavo opustil (glej priloga 2), kakor tudi ta, ki tudij na daljavo uspe nokon uje (glej priloga 1) – enotna, da je zelo velik, da sta imela pozitivno izku njo zmentorjem (mentorico), ki je znal svetovati in vzpodbujati ter je za to posku al najtitudi ustrezne na ine pristopa. Da je mentor v virtualni u ilnici nepogre ljiv, jeprepri ana tudi dolgoletna mentorica Zdenka Planin ek Nanut: "Poleg njegoveorganizacijske vloge, strokovne in tehni ne podpore tudentom, jim daje s svojoprisotnostjo in pri akovanji tudi ob utek varnosti, sprejetosti, gotovosti, da bododosegli zastavljene cilje. Nehote vzbuja ob utek odgovornosti tudentov dopri akovanj mentorja, kar jim pomaga pri samodisclipiniranju in rednem opravljanjutudijskih obveznosti" (priloga 3).

Takemu mnenju se pridru uje tudi magistra Mateja Geder, vodja tudija na daljavona DOBI, ki v intervjuju pravi: "Na e izku nje ka ejo, da ima mentor klju no vlogo pridelu s ciljno skupino v virtualnem okolju in je najpomembnej i element v sistemucelostne podpore tudentom na daljavo. Velikokrat se ob uvajanju e-izobra evanja,blended learninga … izpostavlja predvsem finan na u inkovitost, a pogosto sepozablja, da brez u inkovite podpore ni mogo e izvesti programaizobra evanja/usposabljanja v virtualnem prostoru – zagotovo ne, kadar gre zaformalno izobra evanje za pridobitev vi je stopnje izobrazbe. Mentorjeva vlogausmerjevalca, motivatorja, svetovalca, je klju nega pomena za uspe nost in

inkovitost tudentov pri tudiju. Od tukaj tudi izjemno visoke ocene, s katerimitudenti ocenjujejo mentorja. Lanska povpre na ocena pri 1000 tudentih je bila 6,3.

Tak no povpre je je ne samo te ko dose i, ampak te ko vzdr evati, zato se naDOBI zavedamo, da lahko le s stalnim delom z mentorji zagotavljamo dobretudijske rezultate tudentov" (priloga 4).

Prav tako imata oba tudenta podobno mnenje o sre anju v ivo, da je bilo koristno,da ima predvsem socializacijski pomen spoznavanja in dru enja in tako pripomore kbolj i komunikaciji v virtualnem okolju. tudentka z ve izku njami je mnenja, da jeeno sre anje na predmet ravno prav nje. Podoben pogled na sre anja v ivo imamentorica Zdenka Planin ek Nanut, ki dodaja: "Hkrati tak no sre anje zadostisocialnim potrebam tudentov in zapolni vrzeli v odnosu, ki nastajajo zaradiobjektivnih omejitev virtualnega okolja." Magistra Mateja Geder na vpra anje, ali jesre anje v ivo "pri predmetu" le komponenta tudija na daljavo ali ka e napovezanost s klasi nim tudijem, odgovarja: "V na em modelu tudija na daljavo jekontaktno sre anje komplementaren element modela, ki torej nadgrajuje, dopolnjujespletno podprte aktivnosti v virtualnem u nem prostoru in ni samo sebi namen.Zagotovo je cilj sre anj tudi krepitev socialnih stikov, ki so e kako pomembni primodelu tudija, ki temelji na konstruktivizmu in sodelovalnem u enju, kot je DOBINmodel, a moje mnenje je, da lahko dobro zastavljene aktivnosti in ustrezno izbranetehnologije kompenzirajo dobr en del kontaktnih sre anj – vsaj v programih, ki jih nadaljavo izvajamo na DOBI. A sre anja so pomembna, a bolj z vidika dru enjatudentov. Mislim, da bodo v prihodnosti sre anja v DOBINEM modelu imela vse

bolj zna aj dru enja tudentov za opravljanje tudijskih aktivnosti. Ob ciljni skupini,ki se nam vklju uje v tudij (zaposleni v tujini, portniki) in pa seveda ob vse



mo nej em trendu internacionalizacije, ki temelji na virtualni mobilnosti, se bomo ebolj usmerjali v virtualni prostor."

V nadaljevanju izpostavimo mnenje mentorice Zdenke Planin ek Nanut, dadana nja in povpre nemu loveku dostopna IKT tehnologija e zdale ni doseglasvojih razvojnih mo nosti in da si za zdaj ne moremo niti predstavljati, kako zelo bonapolnila in spremenila na in delovanja na vseh podro jih na ega ivljenja.Podobno prepri anje je izrazila, v odgovoru na vpra anje ali je na tem podro jusedanjost in trenutni trendi tudiranja na daljavo tudi perspektiva za bodo nost,mag. Mateja Geder: "Prav gotovo. ivimo v svetu hitrih sprememb, ki jih narekujejonove in nove tehnologije, ki od nas zahtevajo, da se jim prilagajamo, e elimoohraniti konkuren nost na trgu. Da lahko sledimo tem spremembam, se moramonenehno u iti in izobra evati. Vse ivljenjsko u enje dejansko postaja e na astalnica. U enje na zalogo, v stilu "just-in-case" je e preteklost. Veliko bolj kotkdajkoli nam tehnologije in mediji omogo ajo stalno, takoj njo izmenjavo znanj,oblikovanje novih znanj na podlagi sodelovanja – tudi v globalnem smislu. Tak no"u enje brez meja" na iroko odpira vrata virtualnemu tudiju. Pri tem pa seveda negre izpostavljati samo dostopnosti in fleksibilnosti izobra evanja v asovnem inprostorskem smislu. Vse bolj pomembno postaja dejstvo, da lahko z novimitehnologijami u ni proces oblikujemo po meri u ega in ga tako individualiziramo."

V intervjuju z vodjo tudija na daljavo na DOBI mag. Matejo Geder se nismo mogliizogniti vpra anju o trendih in primerjavi klasi nega tudija, tudija na daljavo inkombinacije obeh. Takole je predstavila svoj pogled na sedanjost in bodo nost:"E-izobra evanje s tudijem na daljavo resda postaja vse bolj trend – a samo zadolo en segment populacije. Vedno pa bo obstajal dolo en odstotek ljudi, ki se bodoodlo ali za t. i. klasi en na in izobra evanja, ker jim je ta medij bli ji ali pa bodozunanje okoli ine tak ne, da se bodo ob mo nosti izbire med enim in drugimna inom izobra evanja, lahko sami odlo ili, torej jim ne bodo npr. slu beneobveznosti narekovale, da izberejo bolj fleksibilen na in tudija oz. izobra evanja.Ker prodora novih tehnologij in medijev – z internetom na elu – ni mogo e vezaustaviti tudi na podro ju izobra evanja in usposabljanja, v prihodnje prakti nonobeno izobra evanje ne bo potekalo ve na povsem klasi en na in. Ve inauporablja termin blended learning ali kombinirano u enje kot termin, ki opredeljujekombinacijo klasi nega na ina pou evanja v predavalnici, s pou evanjem, ki jepodprto z novimi tehnologijami in mediji, kjer v ospredje stopa internet in spletnopodprte tehnologije. Vendar je to le delna definicija kombiniranega u enja. Prav paje, da na blended learning pogledamo s ir ega vidika, vidika, ki ne govori samo okombinaciji dveh medijev, torej kontaktnih sre anj in spletno podprtih aktivnosti,ampak o kombinaciji razli nih pedago kih pristopov, ki jih v nekemu modeluizobra evanja/usposabljanja uporabimo, da bi nagovarjali specifi ne potrebe ciljneskupine, pa je zagotovo prihodnost v tak nem blended learningu – ne glede namedij. Potreba po individualizaciji v izobra evanju in usposabljanju, oz. po t. i. "me-learningu"25 je vedno ve ja. Ne glede na to, kako opredeljujemo kombinirano u enje,je pri vsakem kombiniranem pristopu najpomembnej e vpra anje, kak na naj bo takombinacija ali me anica (ang. blend). Pri oblikovanju modelov moramo upo tevatitevilne dejavnike, kot so u ni cilji, ki jih elimo dose i, ciljna skupina, za elena

prilagodljivost programa ter razli ni viri ( love ki, finan ni, informacijskokomunikacijski viri …), ki jih imamo na razpolago."

25 Izraz "me-learning" pomeni individualizacijo v izobra evanju (glej tudi pojmovnik).



6 UGOTOVITVE IN VIZIJA

Dejstva, da je avtor pri ujo e diplomske naloge tudi sam udele enec procesa tudijana daljavo na DOBI v vlogi e-mentorja in da je bil pred tem izkustveno udele entiritedenskega pilotskega projekta – te aja – "Digitalna fotografija na daljavo" v

okviru projekta CRP26 2002-2004 ter pettedenskega izobra evanja za onlinementorje na DOBI, dajejo ugotovitvam dodaten verodostojen pomen.

Na vpra anje, ali je mentor sploh potreben, je odgovor nesporno pritrdilen, saj je vnalogi teza, da je mentor pri tudiju na daljavo nepogre ljiv oziroma, da je njegovavloga izjemnega pomena, potrjena v vseh fazah raziskave: v teoreti nih izhodi ihrazli nih avtorjev, v analizi anket DOBE, v intervjujih in v odgovorih tudentov vanketah. Po mnenju avtorja tudentje mentorje ocenjujejo z najvi jo povpre nooceno tudi zato, ker se zavedajo klju ne vloge mentorja v virtualni u ilnici – odorganizatorja, tehni nega in pedago kega svetovalca ter strokovnjaka dolo enegapodro ja, ki namesto klasi ne vloge posredovalca znanja prevzema vlogovzpodbujevalca znanja. tudentje vklju eni v e-aktivnosti kmalu spoznajodruga nost lastne vloge in priznavajo, da e-u enje postavlja pred njih in mentorjeposebne zahteve, ki so re ljive samo z ustrezno interakcijo. Podobna mnenja soizra ena v vseh intervjujih, celo mnenje tudenta, ki je tudij opustil, je, da jim jementorica "zelo stala ob strani".

Pomena e-mentorstva se zavedajo tudi na DOBI in v ta namen organizirajo najmanjdvakrat letno evalvacijska oziroma razvojna sre anja za mentorje, ki imajo polegstrokovnega pomena tudi pomen dru enja, medsebojnega spoznavanja, izmenjavemnenj in poenotenja kriterijev. Na DOBI delo mentorjev nenehno spremljajo, inprilagajajo smernice novostim na podro ju e-izobra evanja. Prav tako se zavedajopomembnosti finan ne stimulacije, saj navdu enje nad "novostjo" s asom minevain je potrebno mentorja stimulirati tudi z ustrezno finan no spodbudo. Tako imajotrenutno v veljavi sistem nagrajevanja po principu treh razredov – ABC.

Na vpra anje, kak en in kolik en je pomen sre anja v ivo, ugotavljamo, da greodgovor v dveh smereh. Najprej odgovor, ki je zgovoren za sedanjost in v Sloveniji(z avtomobilom se jo da prevoziti v treh urah), da je sre anje pomembno zarazjasnitev dolo enih nejasnosti in vpra anj v zvezi s tudijem in prav tako zavzpostavljanje socialnih vezi med tudenti ter za dopolnitev kompleksne slikeposameznikove internetne identitete. Ne smemo pozabiti tudi na predmete, kjer jepotrebno izvajati javni nastop pred publiko. Mnenje ve ine sodelujo ih v tej analizije, da je eno sre anje na predmet primerno, vendar v pravem asovnem terminuglede na specifi nost predmeta.

e pogledamo z drugega zornega kota, se sre anj nikoli ne udele ijo vsi tudentje(slu bena zadr anost, bolezen, itd.). V principu tudija na daljavo pa tako ali takoniso in ne morejo biti obvezna. Gre za fleksibilnost asa in kraja, za virtualnomobilnost in za nekatere ciljne skupine tudentov, ki se pravzaprav sre anj sploh nemorejo udele iti (svetovni popotniki, vrhunski portniki, invalidi, tudentje iz drugih

26 CRP Ciljni raziskovalni program "Konkuren nost Slovenije 2001-2006", katerega nosilec jeMinistrstvo za olstvo in port s partnerji.



koncev sveta, itd.). To posledi no pomeni, da bodo v bodo nosti sre anja v ivoohranjala funkcijo krepitve socialnih stikov in zna aj dru enja ter izgubljala funkcijoopravljanja tudijskih aktivnosti. Tako je prepri ana tudi vodja tudija na daljavo naDOBI, magistra Mateja Geder, katere mnenje je, da lahko dobro zastavljeneaktivnosti in ustrezno izbrane tehnologije kompenzirajo dobr en del kontaktnihsre anj.

In kaj pomeni "dober mentor"? Odgovor je kompleksen.

Na DOBI med drugim pravijo takole: "Mentor pomaga tudentom, da teorijo la jepovezujejo s svojim delovnim okoljem oziroma poklicno prakso. To pa od tudentazahteva kriti en pristop in kriti no razmi ljanje, ki ga mora mentor spodbujati. Svojofizi no odsotnost nadomesti z vzpostavljanjem interakcije in z oblikovanjemspodbudnega, neavtoritarnega okolja. Biti mora ob utljiv, odprt, prilagodljiv. V onlineizobra evanju je mo nost verbalne komunikacije nadomestila tipkovnica. Sporo ila vonline (pisni) komunikaciji do ivljamo mo neje. Online mentor naj bi se na eloma pritej komunikaciji dobro po util, saj gre za temeljni element v procesu izobra evanja.Online izobra evanje je proces, ki temelji na podporni tehniki, pri emer je onlinementor tisti, ki se mora zanjo navdu evati in ji pripisati tako te o, da mu uspe noslu i kot orodje za izbolj anje u enja in u nih postopkov v online izobra evanju.Mentor, ki ustrezno razlo i uporabo tehnike svojim udele encem, tudi uspe no vodiskupino v online izobra evanju in je najbolj i zagovornik tovrstnega u enja" (Internogradivo DOBE za usposabljanje mentorjev).

Mentorica Zdenka Planin ek Nanut pravi, da dober mentor daje s svojo prisotnostjoin pri akovanji tudi ob utek varnosti, sprejetosti, gotovosti, da bodo tudentjedosegli zastavljene cilje. Nehote vzbuja ob utek odgovornosti tudentov dopri akovanj mentorja, kar jim pomaga pri samodisclipiniranju in rednem opravljanjutudijskih obveznosti.

tudentka Sonja Kmeti je prepri ana, da je v veliki meri odvisno od mentorja, ali botudent vztrajal ali ne, saj je vzpodbuda in pomo , ki mu jo nudi mentor, e kako

pomembna, e posebej tista individualna, preko e-po te, ko se tudent s svojimite avami lahko obrne osebno na mentorja, tako da mu ni potrebno razlagati svojihte av celotni skupini.

K povedanemu avtor dodaja, da je za dobrega mentorja potreben posluh za ciljnoskupino in vsakega posameznika, subtilnost sprejemanja sporo il med vrsticami,doslednost in korektnost ter pravo asnost pri komunikaciji, da lahko re e, da uti,kako skupina in vsak posameznik v njej diha. tudente mora pripeljati do tega, daprevzamejo odgovornost za svoje lastno u enje, s tem pa obvladujejo svoj as intako razporejajo aktivnosti, da so pri tudiju uspe ni. Tak je torej "dober mentor".

Kaj pa vizija in bli nja prihodnost?

Dokler bo na "koncu ice" lovek, kot smo zapisali v uvodu, bo gotovo obstajala tudipotreba po mentorstvu, ker je lovek socialno bitje, internet pa le brezosebnatehnologija, ki sama po sebi ne zado a za u inkovito pridobivanje znanja27.

27 Kot ugotavljamo na za etku poglavja 4, stran 13, odstavek: Vpra anje, ki si ga zastavljavedno ve pedagogov …



Spreminjali se bodo pedago ki pristopi in metodika delovanja mentorja, da pripeljetudente do elenega cilja. Tako se e danes ka e v dolo enih ciljnih skupinah

potreba po individualizaciji v izobra evanju in usposabljanju ter napoveduje t. i. "me-learning", kot ugotavlja magistra Mateja Geder. Posledi no se bo moral mentorpreleviti iz e-mentorja v "me-mentorja" – to pomeni mentorja po meri udele encaizobra evanja.

Prav razmah interneta in dosegljivost vseh vrst podatkov, ne teto mo nosti e-izobra evanja ter dostop do aktualnega znanja na zahtevo, so povzro ilispremembo pedago kega koncepta izobra evanja. Priporo ila eLearningConference 2005 - “Towards a Learning Society” v Bruslju, maja 2005 pravijo, damoramo pri izobra evanju zagotoviti hiter razvoj, globalno in kontinuirano izvajanjeter znanja ravno prav in takrat, ko ga potrebujemo. Angle i pravijo temu: "justenough", "just in time". Magistra Mateja Geder je e bolj radikalna in pravi, da je

enje na zalogo, v stilu "just in case" e preteklost.

V mre o povezani ra unalniki, s kakovostnim in hitrim dostopom do interneta, edanes omogo ajo nastajanje e-u nih komun ali skupnosti na razli nih ravnehizobra evalnega sistema od univerze do osnovne ole, od industrijskih dru b dotrgovskih ali celo zgolj zdru b z istimi interesi ali cilji, neodvisnih od mati ne lokacije.Institucije vlagajo vse ve ja sredstva v posodabljanje informacijsko-komunikacijskihsistemov, torej v ustvarjanje takih pogojev, v katerih se bo lahko u inkovito in nairoko izvajalo tudi vse ivljensko u enje, ki edalje bolj postaja na a stalnica, kot

medmre no izobra evanje. Vse ivljensko u enje torej ni le parola pred vrati, sajsmo vsi subjekti v izobra evanju e kar nekaj asa akterji v tem procesu.

V bli nji prihodnosti se bodo prav gotovo izbolj ale tudi interaktivne metodepridobivanja znanja, saj je za kakovostnej e razumevanje gradiv potrebno v e-izobra evanje vklju evati ve predstavnost, avdio in video posnetke, aplikativnografiko, mo nost izmenjave aplikacij, gradiv in izku enj v skupni virtualni u ilnici.Sodobna tehnologija vse bolj omogo a tudi vse kakovostnej o neposredno, so asnokomunikacijo z uporabo glasu in ive slike - zvo na po ta, videokonferen ni sistemi,tridimenzionalni svet klepetalnic. Tako bo e-izobra evanje pridobilo e ve jomo nost neposrednega vizualnega stika med udele enci in e-mentorji. Razvija setudi podro je ocenjevanja na daljavo. Dr. Eva Jereb v raziskavi o elektronskempreverjanju znanja ugotavlja, da e-preverjanje znanja postaja vedno bolj aktualno,saj je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in njena dostopnost vseve ja, hkrati pa si tudentje elijo ve svobode pri razporejanju svojih obveznosti inprostega asa. Rezultati opisane raziskave ka ejo na potrebo imprej nje uvedbe e-preverjanja znanja v proces izobra evanja (Jereb in Bernik, 2006). Tako je zabodo nost podkrepljena teza, da sre anja v ivo, za opravljanje tudijskih aktivnosti,ne bodo ve potrebna.

Samo od sebe se postavlja vpra anje, ali je u enje preko interneta primerno zavsakogar? Tovrstna vpra anja, pa tudi strahovi so normalen pojav, saj novosti inspremembe ponavadi sprejemamo previdno, vendar so dileme odve . Pri ujo araziskava je pokazala, da bo kmalu, v tak ni ali druga ni obliki, postalo e-izobra evanje del vsakdanjika slehernega izmed nas in je zato najbolje, da se nanjpripravimo. Poiskati moramo odgovore, kaj lahko pri akujemo in katere spretnosti jepotrebno razviti, pa bomo zmogli.



7 ZAKLJU EK

Vsekakor je razvoj tehnologije in dostopnost posameznika do le-te v na i dru biomogo il razmah tudija na daljavo. Ta se generi no razvija v ve smereh, odnavadnega, dopisni kega na ina s po iljanjem gradiv preko elektronske po te aliobjavljanja na spletnih straneh do virtualnih u ilnic podprtih z ustreznimikomunikacijskimi kanali, ki omogo ajo interaktivno in sodelovalno u enje tako medudele enci kakor tudi interakcijo z vsebinami, kot je raziskano v tej nalogi na primerutudija na daljavo na Vi ji strokovni oli DOBA. e je pri klasi nem na inu tudija

mentor dobrodo el in v dolo enih fazah potreben, je njegova vloga pri tudiju nadaljavo mnogo bolj izrazita in prakti no neobhodna. E-mentor se v tem novemna inu izobra evanja dejansko izkazuje, kot je zapisano v Memorandumu Evropskeunije za vse ivljensko u enje28, da je organizator in iniciator izobra evalnegaprocesa, posredovalec vsebin in informacij, spremljevalec izobra evalnega procesain tudi evalvator v smislu spremljanja dela, ocenjevanja napredovanja udele encevin dajanja povratnih informacij. Mentorjeva vloga je torej klju nega pomena –pomagati in podpreti udele ence, ki kolikor je mogo e skrbijo za lastno u enje inprevzemajo odgovornost zanj. Udele enec e-izobra evanja ni ve pasivnisprejemnik informacij, ampak iskalec novih virov, povezovalec vsebin, ki je zaradinove aktivne vloge motiviran, sposoben kriti nega ocenjevanja in pozna principe

inkovitega u enja. Nenadomestljivo bistvo vloge e-mentorja je prav v tem, daneguje te love ke sposobnosti za ustvarjanje in uporabo znanja.

Mentorska vloga avtorja v konkretnem pettedenskem izobra evanju na daljavo,podkrepljena z analizo ankete, ka e na izredno pomembno vlogo " love kegafaktorja" pri takem izobra evanju. tudentje so lastno aktivnost ocenili z najni jooceno (samokritika, nesigurnost) v nasprotju z oceno mentorjevega dela, ki jenajvi ja. To je psiholo ka posledica zavedanja, da je mentor most, preko kateregapridejo od lastne elje po pridobivanju znanja do dejanske uresni itve tega (vodenjein varnost s strani mentorja). Posamezni tudentje sicer v asih pri akujejo odmentorja konkretne re itve kot pomo pri nalogah, vendar je odgovor za tak neprimere jasen – tudenta je potrebno usmerjati na pot do re itve, ne pa re evatinaloge namesto njega.

tudentje poleg mentorjevega dela zelo cenijo sodelovalno u enje, delo v manj ihskupinah, kjer pride do izraza medsebojno vzpodbujanje in pomo , so pa delnonezadovoljni z zahtevnostjo v virtualni u ilnici in obse nostjo gradiva. Povpre entedenski as "pred ra unalnikom" je bil za konkretno skupino dvanajst ur, kar je zadve do tri ure ve od povpre ja pri celotnem tudiju po podatkih DOBE, predvsemzato, ker je bil to predmet na samem za etku tudija. Temu dejstvu gre tudi pripisatiizra eno nekoliko ve je navdu enje nad sre anjem v ivo.

Za kompetentno razumevanje in izpolnjevanje vseh zahtev znotraj virtualne u ilnicevsekakor niso dovolj potrebne osebnostne lastnosti mentorja, prav tako ne zado aizobra evanje, ki je eden od pogojev za e-mentorstvo. Na ta na in razmi lja tudimentorica Zdenka Nanut Planin ek v intervjuju, da seveda brez znanja ne gre in da

28 Memorandum on Lifelong Learning, Commission Staff working Paper SEC (2000) 1932,Commission of the European Communities, Brussels, Belgium, 30. oktober 2000.



je poti do njega ve , najbolj enostavno in u inkovito je pa, udele iti seorganiziranega izobra evanja v programu, ki je namenjen prav mentorjem vvirtualnem okolju, kjer so vsebine skrbno izbrane in z gotovostjo usposobijokandidata za tovrstno delo, poleg osebnostih lastnosti in mehkih znanj, ki jih dobermentor potrebuje.

Ravno za tako imenovana mehka znanja je nujno permanentno izobra evanje, kipoteka vsaj na dveh nivojih: e-mentor se mora udele evati strokovnih sre anj zaradiprilagajanja hitrim in nenehnim spremembam na podro ju njegovega delovanja,prav tako je zelo priporo ljivo, da vsaj del lastnega izobra evanja realizira skozitudij na daljavo, da ga do ivlja in sprejema kot nekaj vsakodnevnega in povsem

obi ajnega.

Obi ajna ali normalna bi morala biti tudi integracija klasi nega tudija in tudija nadaljavo oziroma internetnega tudija. V Slovenji segajo za etki e-izobra evanja vsredino 90-ih let 20. st., ko so dr avne institucije in nekatere fakultete pristopile kprojektom in smernicam Evropske unije na podro ju e-izobra evanja, vendar danesne moremo biti prav zadovoljni. Zdi se, da je bil pristop vse preve stihijski in brezprave nacionalne strategije vsaj kar zadeva tudij na daljavo. Imamo kar nekajprimerov dobre prakse, vendar kot pravi magistra Mateja Geder, direktorica razvojaza tudij na daljavo na DOBI, bi si elela ve preglednosti, pri rezultatih tevilnihdobrih projektov s tega podro ja ter izmenjavo izku enj na nacionalnem nivoju. Zdise, da je v Sloveniji preve poskusov uvajanja novih tehnologij v izobra evanjeoziroma usposabljanje, ki za enjajo od za etka, namesto da bi nadgrajevali za etoprakso.

K strinjanju s takim razmi ljanjem napeljuje tudi dejstvo, da se internetni tudij inklasi ni tudij oddaljujeta (razvijata) vsak v svoji smeri, namesto, da bi se integriralaoziroma harmoni no stopila in nadgradila v me an na in tudija, tako imenovani"blended learning", kot kombinacijo razli nih pedago kih pristopov za potreberazli nih ciljnih skupin. ele v letu 2006 (deset let po prvih za etkih) je Ministrstvo zaolstvo za elo z usposabljanjem izobra evalcev osnovno olskih in srednje olskih

iteljev, tako imenovanih multiplikatorjev, za delo v virtualnih u ilnicah. Eden odprimerov dobre prakse kombiniranega u enja za ir o populacijo je bil pristop kizobra evanju brezposelnih oseb v okviru projekta Phare (prav tako v letu 2006),kjer se je klasi en pouk predavatelja (face to face) v nadaljevanju prenesel tudi vspletno u ilnico.

Morda je k paralelnosti internetnega in klasi nega tudija pripomoglo tudi dejstvo, dase je tudij na daljavo preko interneta pojavil kot tr na ni a, ki jo je bilo potrebno izekonomskih razlogov nemudoma za eti tr iti. Ne smemo pa prezreti posameznihfakultet in drugih izobra evalnih ustanov, kjer se e- tudij e izvaja in razvija glede napotrebe ciljnih skupin, bodisi kot samostojen tudij ali integriran v posameznetudijske programe.



Sklepne misli naj bodo iz uvodnega nagovora dr. Vladislava Rajkovi a na konferenciVzgoje in izobra evanja v informacijski dru bi, ki je potekala 13. oktobra 2006 vLjubljani (Rajkovi in drugi, 2006):

"Poudarki izobra evanja se bodo morali neizogibno preseliti z u enja dejstev, kibodo v veliki meri kmalu zastarela, na u enje za u enje. e govorimo o oli zaprihodnost, ne moremo mimo dejstva, da ne nara a le znanje, pa pa tudikompleksnost problemov. Prepletenost in soodvisnost tevilnih podro ij zahtevatapoleg novih tehnologij za obvladovanje informacij in znanja tudi vedno vesodelovanja med ljudmi razli nih strok, razli nih narodnosti, razli nih usmeritev ininteresov. Resda imamo tudi nove tehnologije, ki podpirajo skupinsko delo,komunikacijo na daljavo in podobno. A e vedno to ne re uje problemov, eostajamo individualisti, zaverovani v svoj prav in vzgojeni za tekmovalnost namestoza odprt dialog in spo tovanje razli nih pogledov. Ni naklju je, da evropska komisijamed smernicami za modernizacijo evropskih univerz priporo a tudi ve skupinskegadela in ve ine komuniciranja. Za eti pa je seveda treba e veliko pred univerzo, dabodo rezultati tak ni, kot si jih elimo."



LITERATURA IN VIRI

Monografije in priro niki

BREGAR, L. (1995) tudij na daljavo – nove prilo nosti za izobra evanje,Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

GIERKE, C., SCHLIESZEIT, J., WINDSCHIEGL, H. (2003) Vom Trainer zum E-Trainer, Offenbach, Gabal.

KEEGAN, D. (1996) Foundations of Distance Education. Third edition.Routledge Education, London and New York.

SALMON, G. (2000) E-Moderating. The key to Teaching and Learning online.London: Kogan Page.

SALMON, G. (2002) E-tivities. The Key to Active Online Learning. London:Kogan Page.

AVLI, V. (2005) E-tutor, priro nik, Zavod Republike Slovenije za olstvo inport, Ljubljana.

Zborniki

BARRON, D. (2002) Introduction to Special Issue on Distance Education.Distance Education in Library and Information Science: A Long RoadTraveled. Journal of Education for Library and Information Science,Virginia, 43, 1, 3-5.

BREGAR, L., ZAGMAJSTER, M. (1995) Vloga tutorjev in svetovalcev pri tudijuna daljavo: seminar in delavnica, 13. februar 1995. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

CERGOL, S. (2003) Participacija, komunikacija in kolaboracija v e-izobra evanju- ali novi mediji omogo ajo optimalno in potencialno u inkovito u enje?Zbornik strokovne konferenc eIzobra evanje do iveti in izpeljati.Maribor, Slovenija, 3. in 4. november 2003, 107-118.

GEDER, M. (2003a) Izvajanje tudija na daljavo na DOBI, Vi ji strokovni oliMaribor - prve izku nje in nadaljnje razvojne usmeritve. Zbornikposvetovanja/Dnevi slovenske informatike, Portoro , Slovenija, 16-18.april 2003, 555-561.

GEDER, M. (2003b) Principi oblikovanja modelov eIzobra evanja in njihovouvajanje v prakso. Zbornik strokovne konference eIzobra evanjedo iveti in izpeljati. Maribor, Slovenija, 3. in 4. november 2003, 93 -100.

JEREB, E., BERNIK, I. (2006) Elektronsko preverjanje znanja: pripravljenosttudentov, Organizacija, letn. 39, t. 4, 273-277, Moderna organizacija,

Kranj.



JEREB, J., MITEK, B., JEREB, E. (1999) Uporaba elektronskega u benika pritudiju na daljavo. V: RAJKOVI , Vladislav (ur.), URBAN , Tanja

(ur.), BERNIK, Mojca (ur.). Vzgoja in izobra evanje v informacijskidru bi, (Organizacija, letn. 32, 1999, t. 8/9). Kranj: Modernaorganizacija, 489-500.

NALOGE MENTORJA (2005) Interno gradivo v modelu tudija na daljavo naDOBI, Vi ji strokovni oli, Maribor.

POTOKAR, F., JEREB, E. (2004) Izobra evanje na daljavo. V: RAJKOVI ,Vladislav (ur.), URBAN , Tanja (ur.), BERNIK, Mojca (ur.). Vzgoja inizobra evanje v informacijski dru bi, (Organizacija, letn. 37, 2004, t.8). Kranj: Moderna organizacija, 480-484.

RAJKOVI , V., URBAN , T., BERNIK M. (2006) Vzgoja in izobra evanje vinformacijski dru bi - VIVID, Zbornik 9. mednarodne multikonference,13-14. oktober, 2006, str. 4, Ministrstvo za olstvo in port, Ljubljana.

VODI za tudij na daljavo pri DOBI (2006/07), pripravil tim sodelavcev DOBE,Tamara Markelj in drugi, Maribor: Doba, Vi ja strokovna ola.

ZAGMAJSTER, M. (1995) Prvi seminar za usposabljanje tutorjev za tudij nadaljavo. Vestn. - Univ. Ljubl., let. 26, t. 4-5, str. 16.

ZAGMAJSTER, M. (1998) Vloga tudijskih centrov za tudij na daljavo in vlogater pomen tutorjev: predstavljeno na seminarju "Osnovne zna ilnostitudija na daljavo in tutorstva", Ljubljana, 13. oktober 1998. Ljubljana:tudijski center PHARE na EF.

Internetni viri:

BERGE, Z. L. (1995) The Role of the On-line instructor/Facilitator.http://www.emoderators.com/moderators/teach_online.html[10.6.2006]

DOBA (2006) Vi ja strokovna ola Maribor.http://www.doba.si[12.12.2006]

EADTU (2006) European Association of Distance Teaching Universities.http://www.eadtu.nl[10.11.2006]

E-izobra evanje v Sloveniji, "Pou evanje in u enje na daljavo" (2005)http://www.ltfe.org/crp/index.asp?namen=aktualno[15.12.2005]

JEREB, E. (2005) E-izobra evanje, Predavanje na prosojnicah.http://www1.fov.uni-mb.si/eva/Razno/E-izobrazevanje/E-izobrazevanje%2001.ppt[12.11.2006]

http://www.emoderators.com/moderators/teach_online.html

http://www.doba.si

http://www.eadtu.nl

http://www.ltfe.org/crp/index.asp?namen=aktualno

http://www1.fov.uni-mb.si/eva/Razno/E-izobrazevanje/E-



MANNINEN, J. (2003) Adult Participation in Dream Society Images of Educationas Motivational Barriers. Povzetek iz 7. andrago kega kolokvija ACS.http://llw.acs.si/ac/07/programme/7AC_programme.pdf[15.4.2006]

RIS (2006) Raba interneta v Sloveniji (akademski neprofitni projekt Centra zametodologijo in informatiko znotraj FDV v okviru Univerze v Ljubljani).http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=1293&cat=75&p1=276&p2=285&id=288&parent=13[11.11.2006]

ROHFELD, R.W., HIEMSTRA, R. (1995) ModeraUng Discussions In theBectrwic dassffoom.http://www.emoderators.com/moderators/rohfeld.html[11.11.2006]

SHEA V. (1994) The Core Rules of Netiquette.http://www.albion.com/netiquette/[5.12.2006])

SHEPHERD, C. (2002) ln search of the perfect e-tutor.http://www.fastrak-consuiting.co.uk/tactix/Features/perfect etutor.htrn[5.5.2006]

TR EK, F., KAJDI , S., PUCELJ, K. (2005) tudij na daljavo – seminarskanaloga v okviru predmeta Indikatorji dru benega razvoja na Fakulteti zadru bene vede pri prof. dr. Francu Tr ku, avtoric: S. Kajdi in K. Pucelj,http://193.77.126.192/~piggy/fdvidr/html/kpuce/index.html[15.3.2006]

Vikipedija (2006)http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_virtual_learning_environments[10.11.2006]

WebCT (2006) Learning without Limits.http://www.webct.com/[9.9.2006]

http://llw.acs.si/ac/07/programme/7AC_programme.pdf

http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=1293&cat=75&p1=276&

http://www.emoderators.com/moderators/rohfeld.html

http://www.albion.com/netiquette/

http://www.fastrak-consuiting.co.uk/tactix/Features/perfect

http://193.77.126.192/~piggy/fdvidr/html/kpuce/index.html

http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_virtual_learning_environments

http://www.webct.com/



KAZALO SLIK

Slika 1: Relacije pri tudiju na daljavo ...................................................................... 5

Slika 2: Prikaz dejavnosti Poslovne skupine DOBA................................................ 11

Slika 3: Primer modela e-izobra evanja v petih korakih..........................................14

Slika 4: tudijsko okolje znotraj WebCT-ja .............................................................20

Slika 5: Interakcija med subjekti tudija na daljavo .................................................21

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Kumulativna rast vpisanih tudentov po letih........................................ 12

Grafikon 2: Ocena zadovoljstva tudentov na 7-stopenjski lestvici .........................31

Grafikon 3: Ocena zadovoljstva mentorjev na 7-stopenjski lestvici .........................32

Grafikon 4: Ocena zadovoljstva tudentov po vpra anjih na 7-stopenjski lestvici ...33

Grafikon 5: Ocena zadovoljstva tudentov – primerljivo s podatki za celoten tudij.33

Grafikon 6: Ocena zadovoljstva z izvedbo predmeta v celoti, v odstotkih ...............34

Grafikon 7: Ocena doseganja ciljev pri predmetu, v odstotkih ................................ 34

Grafikon 8: Ocena zadovoljstva z izvedbo tudijskih aktivnosti v odstotkih.............35

Grafikon 9: Ocena zadovoljstva z mentorjem .........................................................36

Grafikon 10: Ocena zadovoljstva s tudijskim sre anjem .......................................37



KAZALO TABEL

Tabela 1: Tradicionalna in nova izobra evalna paradigma ......................................7

Tabela 2: Vsebina komunikacije med subjekti ........................................................ 21

Tabela 3: Aktivnosti ob za etku predmeta ..............................................................27

Tabela 4: Aktivnosti med izvajanjem predmeta.......................................................27

Tabela 5: Aktivnosti ob zaklju ku predmeta............................................................28

Tabela 6: Razlogi tudentov za vklju itev v tudij na daljavo na DOBI....................31

POJMOVNIKBlended learning – angle ki izraz (me ano u enje), ki pomeni kombinacijo e-u enjain klasi nega u enja.

Distance learning – angle ki izraz za u enje na daljavo.

E-learning – angle ki izraz za e-u enje ali e-izobra evanje.

Face to face – angle ki izraz za u enje "v ivo" v klasi ni u ilnici, ki dobesednopomeni "iz o i v o i".

ISDN (Integrated Service Digital Network) - Integrirana storitev digitalneganaro ni kega voda.

Kb – Kilobit pomeni 1024 bitov; bit je osnovna enota za velikost podatka.

Me–learning – angle ki izraz za individualizacijo v izobra evanju oziromausposabljanju, "prirejeno zame".

Online learning – angle ki izraz za u enje v virtualni u ilnici, "neposredno po ici".

Open learning – angle ki izraz za alternativno u enje.

SSKJ – Slovar slovenskega knji nega jezika.



PRILOGE

Priloga 1: Intervju z gospo Sonjo Kmeti , tudentko na daljavo na Vi ji strokovni oliDOBA – Maribor

Priloga 2: Intervju s tudentom Damijanom Poropatom, ki je opustil tudij na daljavo

Priloga 3: Intervju z gospo Zdenko Planin ek Nanut, mentorico pri tudiju na daljavona Vi ji strokovni oli DOBA – Maribor

Priloga 4: Intervju z mag. Matejo Geder, vodjo tudija na daljavo na Vi ji strokovnioli DOBA – Maribor

Priloga 5: Anketni vpra alnik znotraj tudijskega okolja WebCT pri tudiju na daljavona Vi ji strokovni oli DOBA Maribor

Priloga 1

Intervju z gospo Sonjo Kmeti , tudentko na daljavona Vi ji strokovni oli DOBA – Maribor

1. Kje ste dobili prve informacije o tudiju na daljavo?Odg: Na olo, kjer sem zaposlena, na za etku olskega leta dobimo publikacijoLjudske univerze Koper in v njej sem zasledila ponudbo DOBE.

2. Kateri so bili vzroki, da ste se odlo ili za tovrstni tudij?Odg: Za tovrstni tudij sem se odlo ila, ker mi dopu a mo nost razporejanjamojega asa za u enje. Sama se lahko odlo im, kdaj bom tudirala in koliko asabom porabila zato. Predvsem pa zato, ker ni potrebno hoditi nikamor na predavanja.

3. Ali se vam zdi, da vam tak na in tudija dopu a ve asa zase in va eostale aktivnosti kot so dru ina, slu ba, prosti as

Odg: Prav gotovo. Ker rada tudiram v kasnej ih, no nih urah, lahko ez dan svojprosti as namenim sebi in svoji dru ini.

4. V prej njih izobra evanjih recimo v srednji oli ste imelivsakodnevni stik s profesorji in so olci, ki so pomagali pri podajanjusnovi, dodatni razlagi, u enju, ipd. Pri tudiju na daljavo poteka todruga e. Kako bi predstavili in primerjali na in tudija na daljavo sklasi nim?

Odg: Pri klasi nem na inu tudija veliko asa in energije porabi za predavanja.Obvezno mora biti prisoten nekje ob dolo enih urah. Pri tudiju na daljavo jepozitivna stvar ta, da ti ni potrebno hoditi na predavanja, da snov tudira , ko imaas. Zelo pomembno pa je to, da ti je mentor na voljo, ko ga potrebuje . Sama sem

imela res sre o, saj sem v 1. letniku imela pri prvem predmetu mentorja, ki nam jeres stal ob strani. V dolo enem trenutku sem e obupala, imelo me je, da bi vseskupaj pustila, pa so mi nasveti mentorja in pomo so olcev pomagali prebroditiprve stiske, tako sem danes e v 2. letniku.

5. Kak na je va a dosedanja izku nja s tudijem na daljavo? Ali soizpolnjena va a pri akovanja?

Odg: Moja izku nja je zelo pozitivna in vsakemu, ki se odlo a za nadaljevanjetudija predlagam, naj se odlo i za ta na in tudija.

6. Kaj menite o pomenu mentorstva oziroma vlogi mentorja v virtualniilnici?

Odg: Pri tudiju na daljavo ima mentor v virtualni u ilnici zelo velik pomen. V velikimeri je od njega odvisno, ali bo tudent vztrajal ali ne, saj je vzpodbuda in pomo , kimu jo nudi mentor e kako pomembna. V veliko pomo je tudi e-po ta, saj setudent s svojimi te avami lahko obrne osebno na mentorja, tako da mu ni potrebno

razlagati celotni skupini svojih te av, lahko jih re i samo s pomo jo mentorja.

7. Ali ste se udele ili sre anja v ivo? Kaj menite o sre anjih v ivo: kolikonaj bi jih bilo po va em pri enem predmetu, so potrebna, koristna?

Odg: Sem. Eno sre anje je ravno dovolj, da se tudentje med sabo spoznajo,sre ajo, pogovorijo, saj potem la je komunicirajo med sabo preko virtualne u ilnice.

Priloga 1

8. Bi radi e kaj dodali sami?Odg: Da, pohvalila bi delo predavateljev, pravzaprav predvsem mentorjev inseveda zaposlenih na DOBI, ki so nam v vsakem trenutku na razpolago in v pomo ,ki jo nemalokrat potrebujemo. Sama imam zelo pozitivne izku nje, saj sem vsaktudijski in tudi tehni ni problem re ila z njihovo pomo jo.

Za va e odgovore se najlep e zahvaljujem in vam elim uspe en tudij enaprej!

Priloga 2

Intervju s tudentom Damijanom Poropatom, ki je opustil tudij na daljavo

1. Kje ste dobili prve informacije o tudiju na daljavo in kateri so bilivzroki, da ste se odlo ili za tovrstni tudij?

Odg: Prve informacije sem dobil na spletni strani in Ljudski Univerzi v Kopru.

2. Kak na je bila va a izku nja s tudijem na daljavo?Odg: Nisem bil nikakor zadovoljen.

3. Va a pri akovanja torej niso bila izpolnjena. Kateri so glavni razlogi zaopustitev tudija?

Odg: Cenovni - poraba kartu in papirja, ker smo si sami morali natisniti gradivocca 500 listov za en predmet in asovni - ker sem moral sodelovati v debatah, ki sobile predpogoj za opravljanje izpita.

4. Ali lahko vseeno poveste kaj menite o mentorstvu v virtualni u ilnici?Odg: Na a mentorica je bila zelo pozitivna oseba, pomagala nam je precej vklepetalnici in nas vzpodbujala, bila je iz Kopra.

5. Kaj pa sre anje v ivo, ste se ga udele ili? Kak no je va e mnenje otem?

Odg: Ja, sre anja v ivo sem se udele il, imam pozitivno mnenje o sre anju.

6. Bi eleli povedati e kaj?Odg: Opravljali smo dva preizkusa znanja s asovno omejitvijo preko spletnestrani, vpra anja so bila preve zakomplicirana (l. 2000). V spletni klepetalnici smobili razdeljeni 3 do 4 v razli ne skupine in re evali naloge v skupini. e si bil mordabolan ali opravi eno odsoten, so te po spletu iz skupine vseeno grajali, kerso olcem nisi pomagal. Trenutno se ne morem spomniti imena ole, vem pa, da jebila iz Maribora. Nikoli ve se ne bi odlo il za podoben tudij, vsaj tak en ne kot jebil takrat v l. 2000. Izpisal sem se iz ole na daljavo, smer poslovni sekretar in sevpisal na klasi no olo, kjer sem kon al tudij ob delu - smer komunalni in enir.Gradivo smo dobili v oli in cenovno kljub temu, da sem se vozil iz Kopra vLjubljano, me je pri lo manj.

Za va e odgovore se najlep e zahvaljujem.

Priloga 3

Intervju z gospo Zdenko Planin ek Nanut, mentorico pri tudiju na daljavona Vi ji strokovni oli DOBA – Maribor

1. Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste postali mentor pri tudiju nadaljavo?

Odg: Splet okoli in. Ko je mentorica, ki je pred mano mentorirala predmete, ki jihzdaj jaz, sredi ol. leta prekinila pogodbo, so me prosili, e prevzamem njeno delo.Pa sem in mi je bilo celo v .

2. Kolik en pomen pripisujete izobra evanju za mentorja v virtualnemsvetu?

Odg: Brez znanja seveda ne gre. Poti do njega je ve , sigurno pa je najboljenostavno in tudi u inkovito, udele iti se organiziranega izobra evanja v programu,ki je namenjen prav mentorjem v virtualnem okolju. Vsebine v takem programu soskrbno izbrane in z gotovostjo usposobijo kandidata za tovrstno delo, polegosebnostih lastnosti in mehkih znanj, ki jih dober mentor potrebuje.

3. Ali so izpolnjena va a pri akovanja, ali ste zadovoljni z mentorstvom,ki ga opravljate?

Odg: Odgovor je da.

4. Kolik en je po va em mnenju pomen mentorja v virtualni u ilnici?Odg: Menim, da igra mentor pri u enju v virtualni u ilnici nepogre ljivo vlogo.Poleg njegove organizacijske vloge, strokovne in tehni ne podpore tudentom, jimdaje s svojo prisotnostjo in pri akovanji tudi ob utek varnosti, sprejetosti, gotovosti,da bodo dosegli zastavljene cilje. Nehote vzbuja ob utek odgovornosti tudentov dopri akovanj mentorja, kar jim pomaga pri samodisclipiniranju in rednem opravljanjutudijskih obveznosti.

5. Kolik en pomen pripisujete sre anjem v ivo "pri predmetu"?Odg: Za to, da lahko razjasnimo vsa pri akovanja, odgovorimo na vsa vpra anja,je sre anje skoraj nujno potrebno. Hkrati tak no sre anje zadosti socialnimpotrebam tudentov in zapolni vrzeli v odnosu, ki nastajajo zaradi objektivnihomejitev virtualnega okolja.

6. Kako gledate na dejstvo, da poteka danes izobra evanje po dvehvzporednih tirih: tudij na daljavo in klasi ni tudij. V nacionalnihopredelitvah za naslednja leta se ka ejo trendi po integralnem tudiju,torej zdru evanju klasi nega tudija s tudijem v virtualnih u ilnicah?

Odg: To je prihodnost, ki jo e ivimo in meni se zdi tako samoposebi umevno, dadruga e sploh biti ne more.

7. Bi e kaj dodali sami?Odg: Dana nja in povpre nemu loveku dostopna IKT tehnologija e zdale nidosegla svojih razvojnih mo nosti. Menim, da si za zdaj ne moremo niti predstavljati,kako zelo bo napolnila in spremenila na in na ega delovanja na vseh podro jihna ega ivljenja.

Za va e odgovore se najlep e zahvaljujem in vam elim uspe no mentorstvoe naprej!

Priloga 4

Intervju z mag. Matejo Geder, vodjo tudija na daljavona Vi ji strokovni oli DOBA – Maribor

Spo tovana Mateja Geder, pri tudiju na daljavo na DOBI ste prisotni oziromalahko re em, da ga kreirate od vsega za etka. Napisali in objavili ste mnogoprispevkov, magistrirali ste na to temo v Angliji, udele ujete se konferencdoma in v tujini.

1. Je na tem podro ju sedanjost in trenutni trendi tudiranja na daljavotudi perspektiva za bodo nost?

Odg: Prav gotovo. ivimo v svetu hitrih sprememb, ki jih narekujejo nove in novetehnologije, ki od nas zahtevajo, da se jim prilagajamo, e elimo ohranitikonkuren nost na trgu. Da lahko sledimo tem spremembam, se moramo nenehno

iti in izobra evati. Vse ivljenjsko u enje dejansko postaja e na a stalnica. Novetehnologije in internet nam omogo ajo dostop do aktualnega znanja na zahtevo.

enje na zalogo, v stilu "just-in-case" je e preteklost. Veliko bolj kot kdajkoli namtehnologije in mediji omogo ajo stalno, takoj njo izmenjavo znanj, oblikovanje novihznanj na podlagi sodelovanja – tudi v globalnem smislu. Tak no "u enje brez meja"na iroko odpira vrata virtualnemu tudiju. Pri tem pa seveda ne gre izpostavljatisamo dostopnosti in fleksibilnosti u enja/izobra evanja v asovnem in prostorskemsmislu. Vse bolj pomembno postaja dejstvo, da lahko z novimi tehnologijami, mediji

ni proces dosti bolj oblikujemo po meri u ega in ga tako individualiziramo.

2. Kako gledate na dejstvo, da poteka danes izobra evanje po dvehvzporednih tirih: tudij na daljavo in klasi ni tudij. V nacionalnihopredelitvah za naslednja leta se ka ejo trendi po integriranju (blendedlearning), torej zdru evanju klasi nega tudija s tudijem v virtualnih

ilnicah?Odg: E-izobra evanje s tudijem na daljavo resda postaja vse bolj trend – a samoza dolo en segment populacije. Vedno bo obstajal dolo en odstotek ljudi, ki se boodlo ali za t. i. klasi en na in izobra evanja, ker jim je ta medij bli ji ali pa bodozunanje okoli ine tak ne, da se bodo ob mo nosti izbire med enim in drugimna inom izobra evanja, lahko sami odlo ili, torej jim ne bodo npr. slu beneobveznosti narekovale, da izberejo bolj fleksibilen na in tudija oz. izobra evanja.Ker prodora novih tehnologij in medijev – z internetom na elu – ni mogo e vezaustaviti tudi na podro ju izobra evanja in usposabljanja, v prihodnje prakti nonobeno izobra evanje ne bo potekalo ve na povsem klasi en na in. Tak enkombinirani na in je bli je velikemu tevilu ljudi, saj vklju uje medij, ki jim je blizu(npr. kontaktna sre anja).

Ve ina uporablja termin "blended learning" ali kombinirano u enje kot termin, kiopredeljuje kombinacijo klasi nega na ina pou evanja v predavalnici, spou evanjem, ki je podprto z novimi tehnologijami in mediji, kjer v ospredje stopainternet in spletno podprte tehnologije. Vendar je to le delna definicijakombiniranega u enja. Prav je, da na "blended learning" pogledamo s ir egavidika, vidika, ki ne govori samo o kombinaciji dveh medijev, torej kontaktnihsre anjih in spletno podprtih aktivnosthi, ampak o kombinaciji razli nih pedago kihpristopov, ki jih v nekemu modelu izobra evanja/usposabljanja uporabimo, da binagovarjali specifi ne potrebe ciljne skupine, pa je zagotovo prihodnost v tak nem"blended learning-u" – ne glede na medij. Potreba po individualizaciji vizobra evanju in usposabljanju, oz. po t. i. "me-learningu" je vedno ve ja.

Priloga 4

Ne glede na to, kako opredeljujemo kombinirano u enje, je pri vsakemkombiniranem pristopu najpomembnej e vpra anje, kak na naj bo ta kombinacija alime anica (ang. blend). Pri oblikovanju modelov moramo upo tevati tevilnedejavnike, kot so u ni cilji, ki jih elimo dose i, ciljna skupina, za elenaprilagodljivost programa ter razli ni viri ( love ki, finan ni, informacijskokomunikacijski viri …), ki jih imamo na razpolago.

3. Ali je torej sre anje v ivo "pri predmetu" le komponenta tudija nadaljavo ali ka e na povezanost s klasi nim tudijem? Kolik en pomenpripisujete sre anju v ivo "danes"?

Odg: V na em modelu tudija na daljavo je kontaktno sre anje komplementarenelement modela, ki torej nadgrajuje, dopolnjuje spletno podprte aktivnosti vvirtualnem u nem prostoru in ni samo sebi namen. Zagotovo je cilj sre anj tudikrepitev socialnih stikov, ki so e kako pomembni pri modelu tudija, ki temelji nakonstruktivizmu in sodelovalnem u enju, kot je DOBIN model, a moje mnenje je, dalahko dobro zastavljene aktivnosti in ustrezno izbrane tehnologije kompenzirajodobr en del kontaktnih sre anj – vsaj v programih, ki jih na daljavo izvajamo naDOBI. Sre anja so pomembna, a bolj z vidika dru enja tudentov. Mislim, da bodo vprihodnosti sre anja v DOBINEM modelu imela vse bolj zna aj dru enja tudentovkot za opravljanje tudijskih aktivnosti. Ob ciljni skupini, ki se nam vklju uje v tudij(zaposleni v tujini, portniki) in seveda ob vse mo nej em trenduinternacionalizacije, ki temelji na virtualni mobilnosti, se bomo e bolj usmerjali vvirtualni prostor.

4. Kak no je va e mnenje o vlogi mentorja na splo no in posebej vvirtualni u ilnici?

Odg: Na e izku nje ka ejo, da ima mentor klju no vlogo pri delu s ciljno skupino vvirtualnem okolju in je najpomembnej i element v sistemu celostne podporetudentom na daljavo. Velikokrat se ob uvajanju e-izobra evanja, blended

learninga… izpostavlja predvsem finan na u inkovitost, a pogosto se pozablja, dabrez u inkovite podpore ni mogo e izvesti programa izobra evanja/usposabljanja vvirtualnem prostoru – zagotovo ne, kadar gre za formalno izobra evanje zapridobitev vi je stopnje izobra evanja. Mentorjeva vloga usmerjevalca, motivatorja,svetovalca je klju nega pomena za uspe nost in u inkovitost tudentov pri tudiju.Od tukaj tudi izjemno visoke ocene, s katerimi tudenti ocenjujejo mentorja. Lanskapovpre na pri 1000 tudentih je bila 6,3. Tak no povpre je je ne samo te ko dose i,ampak te ko vzdr evati, zato se na DOBI zavedamo, da lahko le s stalnimi delom zmentorji zagotavljamo dobre tudijske rezultate tudentov.

5. Bi eleli povedati e kaj?Odg: Mogo e to, da sem vesela, da e-izobra evanje, tudij na daljavo,kombinirano u enje, skratka u enje, podprto s tehnologijami, po asi, a vztrajnoprodira v slovenski prostor, da je veliko primerov dobre prakse tudi e pri nas. elelapa bi si ve preglednosti, pri rezultatih tevilnih dobrih projektov s tega podro ja terizmenjavo izku enj na nacionalnem nivoju. Zdi se, da je v Sloveniji preve poskusovuvajanja novih tehnologij v izobra evanje/usposabljanje, ki za enjajo od za etka,namesto, da bi nadgrajevali za eto prakso.

Za va e odgovore se najlep e zahvaljujem in vam elim uspe no delo tudi vbodo e!

Priloga 5

Anketni vpra alnik iz virtualne u ilnice pri tudiju na daljavona Vi ji strokovni oli DOBA Maribor

Spo tovana tudentka, spo tovani tudent!

Pred vami je anketni vpra alnik ob zaklju ku predmeta, s katerim elimo, da oceniteizvedbo predmeta in lastno delo. Va i odgovori nam bodo v pomo pri nadaljnjemizvajanju tudijskega procesa. Anketni vpra alnik je anonimen.

1. Kako ocenjujete svoje zadovoljstvo z izvedbo predmeta v celoti?

2. Kako ocenjujete uporabnost novo pridobljenih znanj za va e delovnomesto?

3. Kako ocenjujete doseganje ciljev pri predmetu?

4. Kako ocenjujete gradivo za predmet?

5. Kako ocenjujete tudijske aktivnosti pri predmetu?

a. e elite, lahko pojasnite odgovor.

6. Kako ocenjujete delo mentorja?


7. Kako ocenjujete izvedbo tudijskega sre anja?


8. Kako ocenjujete lastno aktivnost pri predmetu?


9. Kako ocenjujete na in preverjanja in ocenjevanja znanja pri predmetu?

10. Koliko ur ste povpre no tedensko namenili za tudij predmeta?

11. Ali nam bi eleli sporo iti e kaj?

Za va e odgovore se najlep e zahvaljujemo.

mentorsko delo in komuniciranje na …univerza v mariboru - fakulteta za organizacijske vede...

Documents