mednarodna raziskava poučevanja in učenja – talis
DESCRIPTION
Mednarodna raziskava poučevanja in učenja – TALIS. mag. Mitja Sardoč Nacionalni center raziskave TALIS PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Mednarodna raziskava poučevanja in učenja – TALIS
mag. Mitja Sardočmag. Mitja Sardoč
Nacionalni center raziskave TALISNacionalni center raziskave TALIS
PEDAGOŠKI INŠTITUT, LjubljanaPEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Kaj je TALIS?
Mednarodna raziskava poučevanja in učenja – TALIS [Teaching and Learning International Survey] poteka pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD in je nastala kot skupen projekt držav članic OECD ter drugih sodelujočih držav, med njimi tudi Slovenije.
TALIS je prva mednarodna raziskava, katere cilj je zbrati in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o poučevanju, njihovim strokovnim izpopolnjevanjem ter s pedagoškimi in vodstvenimi vprašanji, ki so povezani z delom ravnatelja.
Kateri so cilji in temeljna načela raziskave TALIS?
Temeljni cilj raziskave TALIS je zagotoviti relevantne in vero-dostojne podatke na področju dela učiteljev ter hkrati opraviti čimčim učinkovitejšo analizo različnih vidikov poučevanja in učenja. Vodilna načela, ki so vplivala na razvoj strategije raziskave TALIS so naslednja: relevantnost politik; dodana vrednost (mednarodna primerljivost podatkov); usmerjenost k indikatorjem; veljavnost, zanesljivost, primerljivost in natančnost; interpretativnost; učinkovitost in gospodarnost izvedbe raziskave.
države članice OECD partnerske države
Avstralija Italija Poljska Bolgarija
Avstrija Koreja Portugalska Brazilija
Belgija(flamski del)
Madžarska Slovaška Estonija
Danska Mehika Španija Litva
Irska Nizozemska Turčija Malezija
Islandija Norveška Malta
Slovenija
Države, ki so sodelovale v raziskavi TALIS
Izvedba raziskave TALIS
Izvedba raziskave TALIS je [v državah na severni polobli] potekala v prvi polovici leta 2008.
Na slovenskih osnovnih šolah je izvedba raziskave TALIS potekala med 10. marcem in 18. aprilom 2008.
Mednarodna ciljna populacija raziskave TALIS: učitelji višjih razredov programa osnovne šole in ravnatelji šol;
Ciljna populacija raziskave TALIS v Sloveniji: učitelji tretjega triletja programa 9-letne OŠ ter ravnatelji šol;
Velikost vzorca: 200 šol, 20 učiteljev v vsaki šoli [v Sloveniji vsi učitelji ciljne populacije na vzorčenih šolah] + ravnatelji sodelujočih šol
V Sloveniji je v raziskavi TALIS sodelovalo 3069 učiteljev in 184 ravnateljev iz 188-ih osnovnih šol.
Profil populacije učiteljev in šol, ki so sodelovale v raziskavi TALIS
Strokovno izpopolnjevanje učiteljev Prakse poučevanja ter prepričanja in
stališča učiteljev Evalvacija šol ter povratne informacije in
ocena učiteljev Vodenje za učenje: vodenje šol in stili
upravljanja
Struktura raziskave TALIS
Vidiki preučevanja profila populacije učiteljev in šol v raziskavi TALIS:
Profil učiteljev in ravnateljev v sodelujočih državah profil učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi TALIS profil ravnateljev, ki so sodelovali v raziskavi TALIS
Profil šol v sodelujočih državah delovno in učno okolje (velikost šol in velikost razredov) šolski viri (materialni in človeški viri) šolska klima (vidik učiteljev, vidik učencev)
Profil populacije učiteljev in šol, ki so sodelovale v raziskavi TALIS
Profil učiteljev in ravnateljev v sodelujočih državah (glede na spol)
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljic.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Litv
a
Est
onija
Bol
gari
ja
Slov
aška
Slov
enija
Ital
ija
Mad
žars
ka
Poljs
ka
Bra
zilij
a
Port
ugal
ska
TA
LIS
pov
preč
je
Isla
ndija
Bel
gija
Irsk
a
Avs
trija
Mal
ezija
Kor
eja
Mal
ta
Nor
vešk
a
Avs
tral
ija
Dan
ska
Špan
ija
Meh
ika
Tur
čija
učiteljice ravnateljice
V Sloveniji: 80,4 % učiteljicTALIS povprečje: 69,3 %
V Sloveniji: 57,4 % ravnateljicTALIS povprečje: 44,6 %
Zaposlitveni status učiteljev v sodelujočih državah (nedoločen/določen čas)
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, ki so zaposleni za nedoločen čas.
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Mal
ezija
Dan
ska
Mal
ta
Kor
eja
Litv
a
Nor
vešk
a
Avs
trija
Tur
čija
Avs
tral
ija
Meh
ika
Mad
žars
ka
Bol
gari
ja
TA
LIS
pov
preč
ja
Est
onija
Slo
veni
ja
Slo
vašk
a
Bel
gija
Ital
ija
Pol
jska
Špa
nija
Isla
ndija
Bra
zilij
a
Irsk
a
Por
tuga
lska
zaposleni za določen delovni čas (eno leto ali manj)zaposleni za določen delovni čas, vendar za več kot eno letozaposleni za nedoločen čas
Profil šol v sodelujočih državahPovprečna velikost šol (število vpisanih učencev na šole)
0 200 400 600 800 1000 1200
Poljska
Norveška
Islandija
Avstrija
Bolgarija
DanskaSlovaška
Estonija
Slovenija
Litva
Madžarska
MehikaIrska
TALIS povprečje
Belgija
Malta
Španija
BrazilijaItalija
Koreja
Avstralija
Turčija
Portugalska
Malezija
Države so razvrščene padajoče glede na povprečno število učencev, ki obiskujejo šole v sodelujočih državah.
Povprečna velikost šol v sodelujočih državah: 487 učencev
Povprečna velikost sodelujočih šol v Sloveniji: 377 učencev
Povprečna velikost sodelujočih šol v Sloveniji: 377 učencev
Velikost razreda in delovno okolje učiteljev
Šolski viri (pomanjkanje človeških in materialnih virov na šolah)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Tur
čija
Est
onija
Meh
ika
Litv
a
Italija
Avs
trija
Mal
ezija
Avs
tral
ija
Isla
ndija
Irsk
a
TA
LIS
pov
preč
je
Špa
nija
Bel
gija
Bra
zilija
Slo
vašk
a
Nor
vešk
a
Dan
ska
Mal
ta
Bol
garij
a
Slo
veni
ja
Mad
žars
ka
Kor
eja
Por
tuga
lska
Pol
jska
pomanjkanje ustrezno usposobljenih učiteljev pomanjkanje podpornega učnega osebja
pomanjkanje ali neustreznost učnih gradiv pomanjkanje ali neustreznost računalnikov za pouk
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, katerih ravnatelji so poročali, da pomanjkanje ustrezno usposobljenih učiteljev pomembno ovira izvajanje učnega procesa.
Ocena ravnateljev o pomanjkanju človeških in materialnih virov na šolah
Pomanjkanje šolskih virov na šolah (povprečni seštevek)
0
10
20
30
40
50
60
70
Meh
ika
Tur
čija
Irsk
a
Por
tuga
lska
Litv
a
Bra
zilija
Italija
Špa
nija
TA
LIS
pov
preč
je
Nor
vešk
a
Est
onija
Slo
vašk
a
Mad
žars
ka
Avs
trija
Bol
garij
a
Mal
ta
Kor
eja
Mal
ezija
Pol
jska
Avs
tral
ija
Isla
ndija
Bel
gija
Slo
veni
ja
Dan
ska
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na povprečni delež učiteljev katerih ravnatelji so poročali o pomanjkanju ali neustreznosti šolskih virov.
Slovenski ravnatelji ocenjujejo, da je stopnja pomanjkanja človeških in materialnih virov na šolah nizka.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Meh
ika
Ital
ija
Tur
čija
Špan
ija
Litv
a
Avs
tral
ija
Bra
zilij
a
Kor
eja
Irsk
a
Mal
ezija
TA
LIS
pov
preč
je
Mad
žars
ka
Port
ugal
ska
Mal
ta
Avs
trija
Slov
enija
Isla
ndija
Dan
ska
Nor
vešk
a
Bel
gija
Est
onija
Slov
aška
Bol
gari
ja
Poljs
ka
pomanjkliva pedagoška priprava zamujanje v šolo odsotnost
Šolska klima – vedenje učiteljev (vedenje učiteljev, ki na šolah ovira učni proces)
Države so razvrščene padajoče, glede na povprečen delež učiteljev, katerih ravnatelji so poročali, da s pomanjkljivo pedagoško pripravo ovirajo učni proces na šoli.
Šolska klima – vedenje učiteljev (indeks oviranja učnega procesa s strani učiteljev)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Meh
ika
Špa
nija
Tur
čija
Ital
ija
Bra
zilij
a
Irsk
a
Kor
eja
Litv
a
Avs
tral
ija
Pov
preč
je T
AL
IS
Mal
ezija
Slo
veni
ja
Mal
ta
Nor
vešk
a
Mad
žars
ka
Pol
jska
Avs
trija
Por
tuga
lska
Isla
ndija
Dan
ska
Bel
gija
Slo
vašk
a
Est
onija
Bol
gari
ja
Po ocenah slovenskih ravnateljev so oblike vedenja učiteljev, ki ovirajo
učni proces na šolah nižje od TALIS povprečja.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Litv
a
Meh
ika
Irsk
a
Est
onija
Tur
čija
Pol
jska
Špa
nija
Por
tuga
lska
Bra
zilija
Avs
tral
ija
TA
LIS
pov
preč
je
Mal
ta
Mad
žars
ka
Mal
ezija
Slo
vašk
a
Kor
eja
Italija
Bol
garij
a
Dan
ska
Avs
trija
Nor
vešk
a
Slo
veni
ja
Bel
gija
Isla
ndija
izostajanje od pouka zamujanje v šolo
nemir v razredu zastraševanje ali zmerjanje drugih učencev
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na odstotek učiteljev, katerih ravnatelji so poročali, da izostajanje učencev od pouka ovira učni proces na njihovi šoli.
Šolska klima – vedenje učencev (vedenje učencev, ki na šolah ovira učni proces)
Šolska klima – vedenje učencev (oblike vedenja učencev, ki na šolah ovirajo učni
proces)
0 10 20 30 40 50 60 70 80
uporaba ali posedovanje prepovedanih drog in/ali alkohola
telesne poškodbe drugih učencev
tatvine
zastraševanje ali zmerjanje učiteljev ali osebja
goljufanje
neopravičeno izostajanje od pouka
zamujanje v šolo
vandalizem
preklinjanje
zastraševanje ali zmerjanje drugih učencev
nemir v razredu
TALIS povp. Slovenija
Deleži učiteljev, ki prihajajo iz šol, kjer naslednje oblike vedenja učencev, po mnenju ravnateljev, (nekoliko oziroma zelo) motijo izvajanje učnega procesa na šolah.
višje od TALIS povprečja
nižje od TALIS povprečja
višje od TALIS povprečja
nižje od TALIS povprečja
Šolska klima – vedenje učencev
(indeks oviranja učnega procesa s strani učencev)
0
10
20
30
40
50
60
70
Meh
ika
Lit
va
Tur
čija
Mad
žars
ka
Špan
ija
Polj
ska
Est
onij
a
Kor
eja
Port
ugal
ska
Bra
zili
ja
TA
LIS
pov
p.
Irsk
a
Mal
ta
Slov
aška
Slov
enij
a
Ital
ija
Avs
trij
a
Dan
ska
Nor
vešk
a
Avs
tral
ija
Mal
ezij
a
Bol
gari
ja
Bel
gija
Isla
ndij
a
Po ocenah slovenskih ravnateljev so oblike vedenja učencev, ki ovirajo
učni proces na šolah nižje od TALIS povprečja.
Strokovno izpopolnjevanje učiteljev
Raziskovalna vprašanja katere so najpogostejše oblike strokovnega izpopolnjevanja v
katerega so bili vključeni učitelji v sodelujočih državah in v Sloveniji ter kakšen je vpliv le-teh?
kolikšen je delež učiteljev, ki so se udeležili strokovnega izpopolnjevanja in v kakšnem obsegu so se ga udeleževali?
kako dobro so bile zadovoljene potrebe učiteljev po strokovnem izpopolnjevanju?
kakšno podporo imajo učitelji za udeležbo v strokovnem izpopolnjevanju?
katere so najpogostejše ovire, ki onemogočajo uresničevanje potreb učiteljev na področju strokovnega izpopolnjevanja?
katere so neizpolnjene potrebe učiteljev na področju strokovnega izpopolnjevanja?
Udeležba učiteljev v programih strokovnega izpopolnjevanja
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Špa
nija
Slo
veni
ja
Avs
tralij
a
Avs
trija
Litv
a
Mal
ta
Est
onija
Kor
eja
Mal
ezija
Meh
ika
Pol
jska
Bel
gija
Irska
TALI
S p
ovpr
ečje
Bol
garij
a
Mad
žars
ka
Nor
vešk
a
Por
tuga
lska
Italij
a
Bra
zilij
a
Isla
ndija
Dan
ska
Slo
vašk
a
Turč
ija
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, ki so se udeležili katere od oblik strokovnega izpopolnjevanja.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Meh
ika
Bra
zilij
a
Mal
ezija
Por
tuga
lska
Nor
vešk
a
Bol
garij
a
Špa
nija
Kor
eja
Italij
a
Avs
tralij
a
TALI
S p
ovpr
ečje
Irska
Est
onija
Turč
ija
Dan
ska
Litv
a
Avs
trija
Pol
jska
Mal
ta
Slo
vašk
a
Mad
žars
ka
Isla
ndija
Slo
veni
ja
Bel
gija
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na delež učiteljev, ki so se strokovnega izpopolnjevanja želeli udeležiti v večjem obsegu, kakor so se v preteklih 18-ih mesecih.
Odstotek učiteljev, ki so se želeli strokovno izpopolnjevati v večjem obsegu od opravljenega
Primerjava deleža učiteljev v programih strokovnega izpopolnjevanja in povprečnim številom dni udeležbe
AvstralijaAvstrija
Belgija
Brazilija
Bolgarija
DanskaEstonijaMadžarska
Islandija
Irska
ItalijaKoreja
LitvaMalezija
Malta
Mehika
Norveška
Poljska
Portugalska
SlovaškaSlovenija
Španija
Turčija
TALIS povprečje
TALIS povprečje
0
5
10
15
20
25
30
35
40
70 75 80 85 90 95 100
odstotek učiteljev, ki so se strokovno spopolnjevali
povp
rečn
o št
evilo
dni
str
okov
nega
izob
raže
vanj
a
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
vodenje in upravljanje šole
poučevanje v večkulturnih okoljih
vsebina instandardi uspešnosti
razumevanje predmetnega področja
razumevanje učnih pristopov
svetovanje učencem
metode ocenjevanja
vodenje razreda
računalniške veščine
disciplinske in vedenjske težave
poučevanje učencev s posebnimi potrebami
TALIS povprečje Slovenija
Potrebe učiteljev po dodatnem strokovnem izpopolnjevanju glede na področje izpopolnjevanja
Kategorije strokovnega izpopolnjevanja so razvrščene v padajočem vrstnem redu glede na odstotek slovenskih učiteljev z visokimi potrebami po posameznih področjih strokovnega izpopolnjevanja.
višje od TALIS povprečja
nižje od TALIS povprečja
Prakse poučevanja ter prepričanja in stališča učiteljev
Pregled podatkov, ki se nanašajo na posamezne vidike poučevanja in učenja, in sicer:
prepričanja in stališča učiteljev [ter ravnateljev] o poučevanju in učenju;
prakse poučevanja učiteljev;
medsebojno sodelovanje učiteljev; čas, ki ga učitelji porabijo v razredu za posamezne
delovne naloge; zadovoljstvo učiteljev z delom, ki ga opravljajo ter
občutek lastne učinkovitosti.
Prepričanja učiteljev o poučevanju in učenju(konstruktivistični vs. neposredni pogled na
poučevanje in učenje)
1 2 3 4
Po mojem mnenju učinkoviti/dobri učitelji pokažejo pravinačin za rešitev problema
Poučevanje bi moralo temeljiti na problemih z jasnimi,pravilnimi odgovori in na idejah, ki jih lahko večina
učencev hitro dojame
Koliko se bodo učenci naučili, je odvisno od njihovegapredznanja – zato je učenje dejstev tako nujno
Za učinkovito učenje mora biti na splošno mir v učilnici
Moja vloga učitelja je učencem olajšati raziskovanje
Učencem bi morali dovoliti, da sami premislijo o rešitvahuporabnih nalog, preden jim učitelj pokaže, kako jih rešiti
Razmišljanje in sklepanje sta pomembnejša od določenihvsebin kurikula
Učenci se največ naučijo, če sami najdejo rešitveproblemov
konstruktivistični pogled na poučevanje in učenjemodri stolpec: SLOsivi stolpec: TALIS povp.
neposredni pogled na
poučevanje in učenjerdeči stolpec: SLOsivi stolpec: TALIS povp.
Strukturirane prakse poučevanja, ki so bile izmerjene s petimi spremenljivkami, kot so »Jasno prestavim učne cilje« in vključujejo še pregledovanje nalog, pregledovanje delovnih zvezkov, preverjanje znanja med učno uro, povzetek prejšnje učne ure.
Na učence usmerjene prakse poučevanja so bile izmerjene s štirimi spremenljivkami, ki vključujejo naslednje dejavnosti: učenci delajo v manjših skupinah, delo po skupinah glede na sposobnosti, samoocenjevanje, sodelovanje učencev pri načrtovanju razrednih dejavnosti.
Zahtevnejše dejavnosti poučevanja so bile izmerjene s štirimi spremenljivkami, ki se osredotočajo na naslednje: izdelava projektov, izdelava izdelkov, pisanje esejev in zagovarjanje stališč.
Prakse poučevanja učiteljev
Prepričanja učiteljev o poučevanju in učenju – mednarodna primerjava
Prakse poučevanja učiteljev – mednarodna primerjava
Prakse poučevanja glede na predmetno področje
V raziskavi TALIS sta bila uporabljena dva indikatorja za merjenje sodelovanja med učitelji, in sicer:
Izmenjava in koordinacija pri poučevanju¸ ki ga sestavljajo spremenljivke kot so: izmenjava učnega materiala, diskusije o posameznih učencih, prisotnost na konferencah, zagotavljanje skupnih standardov
Strokovno sodelovanje, pa je sestavljeno iz naslednjih spremenljivk: skupinsko poučevanje, opazovanje učitelja s povratno informacijo, skupne aktivnosti med razredi, sodelovanje v dejavnostih poklicnega učenja
Sodelovanje med učitelji
Sodelovanje med učitelji – mednarodna primerjava
-1,5
-1,0
-0,5
0,0
0,5
1,0
1,5
Slo
vak
Rep
ublic
Tur
key
Pol
and
Lith
uani
a
Kor
ea
Est
onia
Hun
gary
Mex
ico
Ital
y
Den
mar
k
Nor
way
Bul
gari
a
Mal
aysi
a
Por
tuga
l
Irel
and
Aus
tria
Bra
zil
Mal
ta
Icel
and
Aus
tral
ia
Slo
veni
a
Bel
gium
(F
l.)
Spa
in
Exchange and coordination for teaching Professional collaboration
Vir: OECD, baza podatkov TALIS
sta
nd
ard
izir
an
e r
ela
tivn
e v
red
no
sti
0
5
10
15
20
25
Slovaška
Turčija
Poljska
Litva
Koreja
Estonija
Madžarska
Mehika
Italija
Danska
Norveška
Bolgarija
Malezija
Portugalska
Irska
Avstrija
Brazilija
Malta
Islandija
Avstralija
Slovenija
Belgija
Španija
izmenjava in koordinacija pri poučevanju strokovno sodelovanje
Čas v okviru pouka, ki ga učitelji porabijo za posamezne dejavnosti
Države so razvrščene v padajočem vrstnem redu, glede na odstotek časa dejansko porabljenega za poučevanje in učenje.
SLOVENIJA (povprečje):administrativne zadolžitve:
5 minut (7,3 % časa)ohranjanje reda v razredu:
5 minut (10,1 %)poučevanje:
35 minut (82,7 % časa)
TALIS (povprečje):administrativne zadolžitve:
(8,2 % časa)ohranjanje reda v razredu:
(12,9 %)poučevanje: (79 % časa)
Zadovoljstvo z zaposlitvijo in lastna učinkovitost učiteljev
1 2 3 4
Učitelji smo v tejlokalni skupnosti
spoštovani
Na splošno sem ssvojo službo
zadovoljen/zadovoljna
Občutek imam, daizobrazbeno bistvenovplivam na življenje
svojih učencev
Če se zelo potrudim, miuspe doseči napredektudi najtežavnejših innajmanj motiviranih
Z učenci svojegarazreda delam uspešno
Navadno vem, kakoučencem pojasniti
snov
Zad
ov
olj
stv
o u
čite
ljev
Vid
iki
last
ne
uči
nk
ov
ito
sti
TALIS povprečje Slovenija
višje od TALIS povprečja
nižje od TALIS povprečja
Zadovoljstvo z zaposlitvijo in lastna učinkovitost učiteljev – mednarodna primerjava
Zadovoljstvo slovenskih učiteljev z zaposlitvijo je višje od TALIS povprečja
Viri o raziskavi TALIS
Mednarodno poročilo raziskave TALIS je dostopno na spletnih straneh Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD: http://www.oecd.org/dataoecd/17/51/43023606.pdf
Nacionalno poročilo raziskave TALIS je dostopno na spletnih straneh Pedagoškega inštituta: http://www.pei.si
Dodatne informacije o raziskavi TALIS: mag. Mitja Sardoč
Nacionalni center raziskave TALISPEDAGOŠKI INŠTITUT
Gerbičeva 621000 Ljubljana
e-naslov: [email protected]