RAZISKAVA O JEZIKU

INES,TINA IN LAURA

• Fotografije na naslednjih straneh so bile posnete v Brežicah in prikazujejo rabo angleških besed, ki vdirajo v naše okolje. Besede najdemo v imenih lokalov, trgovin in poslovalnic.

Na šolskih hodnikih lahko slišimo angleške besede in okrajšave v našem pogovornem jeziku – npr.:• cool,• OK,• sorry,• OMG,• btw [by the way],• LOL.

Te uporabljamo tudi pri pisanju SMS sporočil in v klepetalnicah.

Kako bi lahko slovenski jezik zaščitili pred vdorom preštevilnih angleških besed?

Odgovore na to vprašanje smo poiskali pri naših učiteljih slovenščine in angleščine.

„Da smo Slovenci skozi zgodovino sploh prišli do svojega jezika, ni bilo preprosto. Zato se mi zdi velika škoda, da tega ne cenimo dovolj. Čas, v katerem živimo, nas nevsiljivo in potiho zasvaja z vdorom nove tehnike in tehnologije, s tem pa nezadržno v slovenski jezik vdirajo tudi tuje besede. Način dela nas pogosto prisili, da jih brez velikega pomisleka vzamemo za svoje. Vsekakor pa bi lahko prav vsak med nami na tem področju prispeval svoj delež. Pomislimo, kako napišemo SMS sporočilo, kako se po medmrežju pogovarjamo s prijatelji… Način izražanja je zagotovo tudi naša slika. Kaže ne samo našodnos do jezika, temveč tudi naš odnos do sogovorca. Zato menim, da še kako velja, da lepa beseda lepo mesto najde.“

@„Morali bi biti bolj ponosni na svoj jezik in ga spoštovati. Ker je jezik živ organizem, bi morali tudi bolje skrbeti zanj. Z rabo angleških besed med pogovori in SMS sporočili začenjamo pozabljati na slovenski jezik. Če želimo opuščati angleške besede med pogovori, moramo posloveniti besede. Veliko ljudi sploh ne ve, kakšno slovensko ime so strokovnjaki dali angleški besedi za znak @. Da bi se poslovenčene besede začele uporabljati med pogovori pa bi morali strokovnjaki najti neko zanimivo in tudi na uho lepo slišno besedo ter jo predstavili mladim. Če bi se mladi zdela zanimiva, bi si jo zapomnili in jo začeli uporabljati. S tem ko bi jo začeli uporabljati, bi jo slišali tudi starejši in mogoče bi se prijela tudi njih.“

“Ure slovenščine bi lahko namenili tudi spoznavanju narečji in običajev po Sloveniji. S tem ko bi jih začeli spoznavati, bi jih tudi obudili. Zelo pomembna pa je raba besed v različnih narečjih. Na primer ena beseda, ki je v večjih narečjih ista ima drugače pomen. To bi spodbudilo mladino in starejše da bi bolj spoznali slovenski jezik in bi bili ponosni nanj. Seveda pa bi bolj morali brati slovenske knjige, ker si s tem bogatijo besedni zaklad. Spet bi se morali naučiti stara imena mesecev.“