martina zavec - connecting repositories · zahvala za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Martina Zavec
PRIMERJALNA ANALIZA
CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI
IN ŠPANIJI
diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Ptuj september 2013
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Martina Zavec
PRIMERJALNA ANALIZA
CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI
IN ŠPANIJI
diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Mentor
izr prof dr Darja Boršič
Ptuj september 2013
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisan Martina Zavec študentka Fakultete za logistiko z vpisno številko
20021582 sem avtorica diplomskega dela Primerjalna analiza cestnega prometa v
državah Francije in Španije
S svojim podpisom zagotavljam da
bull je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela
bull sem poskrbela da so dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric ki jih uporabljam v
diplomskem delu navedena oz citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru
bull sem poskrbela da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric navedena v
seznamu virov ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru
bull sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu
bull se zavedam da je plagiatorstvo ndash predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki s katerim
so tuje misli oz ideje predstavljene kot moje lastne ndash kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah Uradni list RS št 2195) prekršek pa podleže tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili
bull se zavedam posledic ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru
bull je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tadeja Ferk prof
V Celju dne _____________ Podpis avtorice__________________
ZAHVALA
Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici
dr Darji Boršič
Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav
tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me
spodbujali pri pisanju diplome
Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da
bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je
Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije
Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in
Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se
razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med
izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali
primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest
Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem
prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili
bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz
Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske
unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem
Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni
promet
Comparative analysis of road transport in France and Spain
The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and
Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between
both countries With the help of comparative analysis we are going to show the
comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare
infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length
of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare
the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety
of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of
chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic
data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European
Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize
and compare them in our comment
Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v
KAZALO
UVOD 1
OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1
CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2
PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA
3
11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3
12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4
13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7
14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7
15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8
16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10
17 PROMETNA POLITIKA 11
171 Cilji prometne politike 12
18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12
181 Vrste prometne infrastrukture 13
19 CESTNI PROMET 14
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15
192 Organizacija cestnega prometa 16
193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16
110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17
1101 Suprastruktura cestnega prometa 17
1102 Infrastruktura cestnega prometa 19
1103 Cestni prometni sistem 22
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23
21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23
22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25
23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27
231 Primerjava BDP na prebivalca 27
232 Gospodarska rast 28
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Martina Zavec
PRIMERJALNA ANALIZA
CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI
IN ŠPANIJI
diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Mentor
izr prof dr Darja Boršič
Ptuj september 2013
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisan Martina Zavec študentka Fakultete za logistiko z vpisno številko
20021582 sem avtorica diplomskega dela Primerjalna analiza cestnega prometa v
državah Francije in Španije
S svojim podpisom zagotavljam da
bull je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela
bull sem poskrbela da so dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric ki jih uporabljam v
diplomskem delu navedena oz citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru
bull sem poskrbela da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric navedena v
seznamu virov ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru
bull sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu
bull se zavedam da je plagiatorstvo ndash predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki s katerim
so tuje misli oz ideje predstavljene kot moje lastne ndash kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah Uradni list RS št 2195) prekršek pa podleže tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili
bull se zavedam posledic ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru
bull je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tadeja Ferk prof
V Celju dne _____________ Podpis avtorice__________________
ZAHVALA
Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici
dr Darji Boršič
Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav
tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me
spodbujali pri pisanju diplome
Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da
bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je
Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije
Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in
Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se
razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med
izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali
primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest
Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem
prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili
bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz
Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske
unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem
Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni
promet
Comparative analysis of road transport in France and Spain
The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and
Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between
both countries With the help of comparative analysis we are going to show the
comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare
infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length
of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare
the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety
of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of
chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic
data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European
Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize
and compare them in our comment
Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v
KAZALO
UVOD 1
OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1
CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2
PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA
3
11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3
12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4
13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7
14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7
15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8
16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10
17 PROMETNA POLITIKA 11
171 Cilji prometne politike 12
18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12
181 Vrste prometne infrastrukture 13
19 CESTNI PROMET 14
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15
192 Organizacija cestnega prometa 16
193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16
110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17
1101 Suprastruktura cestnega prometa 17
1102 Infrastruktura cestnega prometa 19
1103 Cestni prometni sistem 22
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23
21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23
22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25
23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27
231 Primerjava BDP na prebivalca 27
232 Gospodarska rast 28
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisan Martina Zavec študentka Fakultete za logistiko z vpisno številko
20021582 sem avtorica diplomskega dela Primerjalna analiza cestnega prometa v
državah Francije in Španije
S svojim podpisom zagotavljam da
bull je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela
bull sem poskrbela da so dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric ki jih uporabljam v
diplomskem delu navedena oz citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru
bull sem poskrbela da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric navedena v
seznamu virov ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru
bull sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu
bull se zavedam da je plagiatorstvo ndash predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata
bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki s katerim
so tuje misli oz ideje predstavljene kot moje lastne ndash kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah Uradni list RS št 2195) prekršek pa podleže tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili
bull se zavedam posledic ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru
bull je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tadeja Ferk prof
V Celju dne _____________ Podpis avtorice__________________
ZAHVALA
Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici
dr Darji Boršič
Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav
tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me
spodbujali pri pisanju diplome
Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da
bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je
Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije
Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in
Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se
razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med
izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali
primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest
Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem
prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili
bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz
Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske
unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem
Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni
promet
Comparative analysis of road transport in France and Spain
The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and
Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between
both countries With the help of comparative analysis we are going to show the
comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare
infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length
of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare
the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety
of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of
chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic
data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European
Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize
and compare them in our comment
Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v
KAZALO
UVOD 1
OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1
CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2
PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA
3
11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3
12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4
13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7
14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7
15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8
16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10
17 PROMETNA POLITIKA 11
171 Cilji prometne politike 12
18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12
181 Vrste prometne infrastrukture 13
19 CESTNI PROMET 14
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15
192 Organizacija cestnega prometa 16
193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16
110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17
1101 Suprastruktura cestnega prometa 17
1102 Infrastruktura cestnega prometa 19
1103 Cestni prometni sistem 22
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23
21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23
22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25
23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27
231 Primerjava BDP na prebivalca 27
232 Gospodarska rast 28
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
ZAHVALA
Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici
dr Darji Boršič
Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav
tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me
spodbujali pri pisanju diplome
Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da
bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je
Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije
Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in
Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se
razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med
izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali
primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest
Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem
prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili
bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz
Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske
unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem
Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni
promet
Comparative analysis of road transport in France and Spain
The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and
Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between
both countries With the help of comparative analysis we are going to show the
comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare
infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length
of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare
the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety
of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of
chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic
data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European
Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize
and compare them in our comment
Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v
KAZALO
UVOD 1
OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1
CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2
PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA
3
11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3
12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4
13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7
14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7
15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8
16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10
17 PROMETNA POLITIKA 11
171 Cilji prometne politike 12
18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12
181 Vrste prometne infrastrukture 13
19 CESTNI PROMET 14
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15
192 Organizacija cestnega prometa 16
193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16
110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17
1101 Suprastruktura cestnega prometa 17
1102 Infrastruktura cestnega prometa 19
1103 Cestni prometni sistem 22
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23
21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23
22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25
23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27
231 Primerjava BDP na prebivalca 27
232 Gospodarska rast 28
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije
Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in
Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se
razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med
izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali
primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest
Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem
prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili
bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz
Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske
unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem
Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni
promet
Comparative analysis of road transport in France and Spain
The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and
Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between
both countries With the help of comparative analysis we are going to show the
comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare
infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length
of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare
the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety
of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of
chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic
data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European
Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize
and compare them in our comment
Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v
KAZALO
UVOD 1
OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1
CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2
PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA
3
11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3
12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4
13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7
14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7
15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8
16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10
17 PROMETNA POLITIKA 11
171 Cilji prometne politike 12
18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12
181 Vrste prometne infrastrukture 13
19 CESTNI PROMET 14
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15
192 Organizacija cestnega prometa 16
193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16
110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17
1101 Suprastruktura cestnega prometa 17
1102 Infrastruktura cestnega prometa 19
1103 Cestni prometni sistem 22
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23
21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23
22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25
23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27
231 Primerjava BDP na prebivalca 27
232 Gospodarska rast 28
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v
KAZALO
UVOD 1
OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1
CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1
PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2
PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA
3
11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3
12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4
13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7
14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7
15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8
16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10
17 PROMETNA POLITIKA 11
171 Cilji prometne politike 12
18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12
181 Vrste prometne infrastrukture 13
19 CESTNI PROMET 14
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15
192 Organizacija cestnega prometa 16
193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16
110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17
1101 Suprastruktura cestnega prometa 17
1102 Infrastruktura cestnega prometa 19
1103 Cestni prometni sistem 22
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23
21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23
22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25
23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27
231 Primerjava BDP na prebivalca 27
232 Gospodarska rast 28
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi
233 Izvoz 29
234 Uvoz 30
235 Trgovinska bilanca 31
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31
24 CESTNA PODJETJA 32
241 Cestno podjetje v Španiji 32
242 Cestno podjetje v Franciji 33
243 Primerjava cen goriva 36
25 LOGISTIČNA PODJETJA 37
251 Logistična podjetja v Franciji 37
252 Logistična podjetja v Španiji 38
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN
ŠPANIJI 40
31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40
32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43
321 Tovorni promet 43
322 Potniški cestni promet 46
33 VARNOST NA CESTAH 48
ZAKLJUČEK 50
LITERATURA IN VIRI 52
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii
KAZALO SLIK
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9
Slika 2 Zastava Španije 23
Slika 3 Zemljevid Španije 24
Slika 4 Zastava Francije 25
Slika 5 Zemljevid Francije 26
Slika 6 Logotip podjetja 33
Slika 7 Logotip podjetja 34
Slika 8 Logotip podjetja 37
Slika 9 Logotip podjetja 38
Slika 10 Logotip podjetja 38
KAZALO TABEL
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100) 25
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 27
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014 28
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013) 34
Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km) 42
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009 46
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix
KRATICE IN AKRONIMI
EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije
EU ndash Evropska unija
BDP ndash bruto domači proizvod
OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1
UVOD
Opredelitev problema diplomskega dela
V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju
primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in
državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za
premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje
teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh
držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost
nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične
podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter
ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah
Cilji in teze diplomskega dela
Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji
kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh
držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu
CILJI
na splošno opredeliti infrastrukturo
opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije
primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah
primerjava BDP obeh držav
TEZE
V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji
Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji
V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2
Predpostavke in omejitve diplomskega dela
PREDPOSTAVKE
Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali
želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med
seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo
OMEJITVE
V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali
bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst
prometa se bomo omejili na cestni promet
Predvidene metode diplomskega dela
Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na
deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)
Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in
analiziranju podatkov obeh držav
V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture
ter vrste infrastruktur
V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in
Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti
V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo
predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske
značilnosti cestnega prometa v obeh državah
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3
1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN
CESTNEGA PROMETA
11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture
Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za
večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa
se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem
v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve
so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči
boljše denarne vrednosti
Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše
infrastrukturne ugodnosti za javni sektor
Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za
regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti
Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med
financiranjem infrastrukture
investiranjem v infrastrukturo
Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo
o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo
nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje
razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)
Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno
dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru
infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4
12 Definicija infrastrukture
Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za
industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast
(Grimsey 2004 str 20)
Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo
in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega
sektorjalaquo
Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski
sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države
Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot
so mostovi ceste ulice in tuneli
Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-
teh med fizično in storitveno infrastrukturo
Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije
Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip
Fizična Storitvena
Ekonomske Ceste poklicno
izobraževanje
Avtoceste finančne institucije
Mostovi socialna podpora
Pristanišča tehnološki transfer
železniške proge Izvoz
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5
Letališča
Telekomunikacije
Energija
Socialne Bolnišnice socialna varnost
Šole družbene storitve
oskrba z vodo okoljevarstvene
agencije
Bivanje
Kanalizacija
varstvo otrok
Zapori
dom za ostarele
Vir Grimsey 2004 str20
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna
funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije
raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča
letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in
plina
raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno
izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)
Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki
priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6
življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno
premoženje
raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne
centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter
zapore
raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto
družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja
Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov
bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70
odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji
Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska
infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna
infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti
in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih
Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko
infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna
ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo
Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje
produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na
produktivnost industrije kot ekonomske strukture
Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak
Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata
relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7
13 Vrste infrastrukture
Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja
kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se
ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu
Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in
kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)
Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki
prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo
računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey
2004 str 23)
Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti
imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in
neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme
obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija
bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura
gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)
Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam
ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in
trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali
spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije
in prispeva k reformam politike in vladnih institucij
14 Infrastruktura v gospodarstvu
Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in
razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture
vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)
tako se začnejo razvijati industrijske cone itd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8
Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo
ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost
življenja tudi če to ni namen
Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in
transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov
širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih
storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi
elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega
pomena
Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z
dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh
ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali
informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni
konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali
storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v
veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki
tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo
nepooblaščeno uporabo le-te
Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko
je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno
ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot
veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega
Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike
investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški
15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo
Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9
Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo
Vir Banister amp Berechman 2000
Neposredni učinki
Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije
Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje
nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova
infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in
oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in
konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)
Posredni učinki
Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo
okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi
neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so
lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja
Dinamični učinki
Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne
spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij
NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI
INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO
Realokacija zemljiška
renta urbana
struktura
Proizvajalčev in
potrošnikov presežek
Proizvodni in
transakcijski prihranki stroškov
Multiplikativni
učinki
Eksternalije
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10
podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti
zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij
Inducirani učinki
Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica
zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v
zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in
posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi
16 Komercializacija infrastrukture
Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na
zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v
anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih
pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili
pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv
stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna
posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar
v infrastrukturo
Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik
iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve
Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj
so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje
Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost
financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te
pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo
pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11
17 Prometna politika
Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje
med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa
ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj
evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne
sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno
nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa
Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj
prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in
posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit
prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj
gospodarstva in dobra mobilnost ljudi
Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva
na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega
vidika
Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo
transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki
se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi
bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta
Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek
političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse
dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega
prometa
Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike
Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki
predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve
cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12
državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem
Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje
infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja
Evropska unija
171 Cilji prometne politike
Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del
ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit
transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega
ločimo še naslednje cilje
cilji ki vplivajo na gospodarsko rast
cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe
cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema
cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti
Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih
sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa
18 Prometna infrastruktura
Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za
potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)
Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma
njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in
topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo
Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik
porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi
oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno
prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13
infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je
vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij
Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali
objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K
prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila
Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in
pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo
181 Vrste prometne infrastrukture
Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po
cestah
kolesarskih poteh
parkiriščih
pešpoteh
železnicah
letališčih
pristaniščih
Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi
energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in
distribucijo električne energije
elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo
električne energije
telekomunikacijska infrastruktura
komunalna infrastruktura
odvajanje in čiščenje odpadnih vod
oskrba s pitno vodo
komunalni odpadki
logistični terminali
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14
Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben
razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem
povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura
ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja
prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice
Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete
in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija
dela pri uporabnikih prometne infrastrukture
19 Cestni promet
V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga
Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši
vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet
Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca
pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi
zahtevami in varstvom okolja
In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo
promet takole
Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme
Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak
podsistem svoje specifične značilnosti
Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora
(Belec 1982 str 7)
Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema
transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav
tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15
Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno
vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih
elementov poznamo tri osnovne elemente
delovna sila (premika predmete dela)
predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)
sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)
191 Prednosti in slabosti cestnega prometa
Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi
kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne
samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka
blaga
V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v
železniškem prometu pa samo 25 kmh
Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na
prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v
enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan
PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA
hitrost
pogostost
dostopnost
rednost
SLABOSTI CESTNEGA PROMETA
točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih
vpadnicah)
varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)
veliki stroški na daljše razdalje
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16
izpušni plini (ekologija)
192 Organizacija cestnega prometa
Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na
območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje
posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa
Prevoze v cestnem prometu delimo glede na
javni prevoz
prevoz za lastne potrebe
prevoz za individualne namene
Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga
lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s
tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna
definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi
pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne
namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za
lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb
z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo
osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)
193 Vizija varnosti v cestnem prometu
Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v
prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega
časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17
Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko
unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa
Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo
zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija
še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih
je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti
število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so
hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in
utrujenost
110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-
prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična
sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se
opravlja transport potnikov in tovora
Tehnična sredstva razdelimo na
cestno suprastrukturo
cestno infrastrukturo
1101 Suprastruktura cestnega prometa
Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev
Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena
razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna
vozila tovorna vozila ter vlečna vozila
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem
prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga
Poznamo jih več vrst
o za prevoz potnikov so namenjena
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18
o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža
verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco
o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi
o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi
o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko
sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za
medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene
naslednje vrste vozil
Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In
sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno
prirejen prostor v katerega se tovor natovori
Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon
Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo
Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice
Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni
vlačilec vleče prikolico
Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz
gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila
za prevoz pokvarljivega blaga
Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se
s sprednjim delom opira na vlečno vozilo
Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko
uporabljajo motorna vozila
Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo
in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se
nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije
posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja
in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in
konstrukcijskih rešitev
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19
1102 Infrastruktura cestnega prometa
Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa
predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in
preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna
postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega
prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju
Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi
ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp
Aržek 2008 str 288)
Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne
objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za
prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot
Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi
prometno signalizacijo in opremo
Prometno signalizacijo sestavljajo
prometni znaki
prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne
ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)
turistična in druga obvestila signalizacije
obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje
proti divjadi in protihrupne ograje)
K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest
Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne
ceste ki so združene v nek sistem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20
Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)
opisujeta tako
po družbeno-gospodarskem pomenu
glede na potek v prostoru
glede na prometno-tehnično razvrstitev
glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru
glede na povprečni letni dnevni promet
po računski hitrosti in kategoriji terena
po kategoriji terena in širini prometnega pasu
Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in
lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo
večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi
Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin
Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces
delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu
ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni
relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi
pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)
Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj
naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita
ceste na
Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v
tujini
Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo
regionalna središča z naselji in mesti
Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša
naselja
Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in
mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21
Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne
funkcije v prostoru se državne ceste delijo na
Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil
Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi
državami
Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-
tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med
najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v
državi in na cestni promet sosednjih držav)
Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
pomembnimi središči regionalnega pomena
Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med
središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste
Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje
kategorije
Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju
središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij
Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in
občin
Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v
sosednjih občinah
Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22
1103 Cestni prometni sistem
Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s
cestnimi transportnimi sredstvi po cestah
Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so
pakiranje blaga
nadzor transporta
natovarjanje in raztovarjanje blaga
zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23
2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV
21 Splošni podatki o Španiji
V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je
obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji
na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko
območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid
Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504
782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev
Slika 2 Zastava Španije
Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd
Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima
odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje
države
Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka
država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na
svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov
največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno
45 milijonov prebivalcev države
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24
Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije
to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za
katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo
Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje
svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo
kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež
dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata
kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik
del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov
kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota
ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral
information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)
Slika 3 Zemljevid Španije
Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25
22 Splošni podatki o Franciji
Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega
območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega
morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar
643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je
največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi
znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985
Slika 4 Zastava Francije
Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd
Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od
nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z
višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so
države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes
je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni
podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še
vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska
industrija in telekomunikacije
Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu
Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska
industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz
kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26
Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše
kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd
Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi
gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja
kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke
v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir
sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu
vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v
živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja
V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je
Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno
bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v
manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako
so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral
information about Francelaquo [Europaeu] 2013)
Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU
hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami
Slika 5 Zemljevid Francije
Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27
23 Primerjava BDP Španije in Francije
Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in
najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije
pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih
proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash
izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter
razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto
primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS
2013)
Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011
(EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108
Vir Evrostat 2013a
Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih
držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega
obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem
obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem
zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko
Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006
231 Primerjava BDP na prebivalca
V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so
prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je
španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28
Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi
razvidno iz podatkov
Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97
Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108
Vir Evrostat 2013b
V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in
2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010
ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato
pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar
pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)
232 Gospodarska rast
Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz
primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija
Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08
Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09
Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11
Vir Evrostat 2013c
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29
Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni
več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima
gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na
prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast
za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo
gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji
zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca
vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast
233 Izvoz
Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo
izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva
očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež
izvoza v BDP kot Španija
Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67
Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42
Vir OECD 2013a
Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v
višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006
naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad
izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v
BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo
nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji
delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30
izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta
2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za
47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v
BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke
234 Uvoz
Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje
primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do
leta 2014
Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta
2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08
Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64
Vir OECD 2013b
V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike
Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa
leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v
zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in
sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in
sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v
Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz
leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu
2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo
padati
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31
235 Trgovinska bilanca
Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska
bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno
trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo
konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399
Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880
Vir OECD 2013c
Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko
bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da
ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta
2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne
konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco
236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima
enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je
odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za
različne vrste razvojnih programov
Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako
osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14
Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem
ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo
je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32
Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države
članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo
države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v
ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo
sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na
španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje
Velenje Rebov itd
V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika
je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem
na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo
energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za
gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz
Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države
članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj
vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo
porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot
Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske
aparate belo tehniko
24 Cestna podjetja
Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo
tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin
241 Cestno podjetje v Španiji
Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33
Slika 6 Logotip podjetja
Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013
Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga
podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo
vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica
evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)
Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno
kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)
V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je
VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno
cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje
cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati
Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po
avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto
priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača
prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet
Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto
in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400
ure (Amzs Slovenija 2013c)
242 Cestno podjetje v Franciji
Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje
cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo
cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34
Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci
Autoroutessi] 2013)
Slika 7 Logotip podjetja
Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013
Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi
Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in
druge ceste
Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko
plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem
cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in
obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na
kilometer je fiksna
AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km
avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav
tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo
Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi
elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem
cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje
telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po
pošti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35
Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji
Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji
CENE V euro CENE V euro
Razreda A in B Razred C
do 35 t nad 35 t
EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro
EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro
EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro
EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro
EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro
BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro
EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro
EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro
Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013
V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi
članici Evropske unije
AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za
tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t
ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in
ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200
Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet
Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36
jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti
zahodu in obratno velja prepoved
Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države
v petek med 1600 in 2100 uro
v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro
v nedeljo med 0000 in 2400
dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro
na dan praznika med 0000 in 2400 uro
V smeri Pariza veljajo prepovedi
v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro
v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400
v nedeljo med 0000 in 2400 uro
na dan praznika od 0000 in 2400 uro
Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto
2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume
20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)
243 Primerjava cen goriva
Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v
evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima
Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji
dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro
Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain
and Francelaquo [Amzssi] 2013)
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37
Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne
14 8 2013)
Bencin 95 Bencin 98100 Dizel
Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro
Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro
Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013
25 Logistična podjetja
Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste
transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno
razvita
251 Logistična podjetja v Franciji
Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje
Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni
morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše
zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow
howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi
storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte
Slika 8 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38
Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo
ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja
se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo
Slika 9 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd
Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje
zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu
Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim
strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se
uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in
davčno zastopanje za svoje stranke
252 Logistična podjetja v Španiji
Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij
AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu
Slika 10 Logotip podjetja
Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd
Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela
obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na
pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal
konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko
cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39
ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo
nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40
3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V
FRANCIJI IN ŠPANIJI
31 Primerjava cestne infrastrukture
V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno
obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih
Tabela 10 Dolžina avtocest v km
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554
Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412
Vir Evrostat 2013e
Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta
podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima
Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh
analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele
razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne
moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo
da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v
Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več
avtocest
Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri
državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje
državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41
obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da
število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem
obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav
tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je
bila leta 2003
Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
ŠPANIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 16952 67969 69479 154400
2003 16782 68644 68862 154288
2004 17752 68826 68854 154405
2005 16679 68744 68791 154214
2006 16453 68974 68839 154226
2007 16056 68576 68366 152998
2008 15338 68292 67948 151587
2009 15264 68214 68000 151504
2010 15013 68595 67827 151525
2011 15056 68860 67439 151353
Vir Evrostat 2013f
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42
Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V
dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo
analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je
bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih
cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni
da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri
regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km
kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila
km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več
lokalnih cest
Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)
FRANCIJA
Vrste cest
Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj
Leto
2002 26154 359597 598380 984131
2003 26127 359344 601851 987622
2004 26014 359955 606031 922000
2005 9760 np 610330 np
2006 10365 377205 615607 1003177
2007 9861 377377 628987 1016225
2008 9765 377984 629000 1015749
2009 9768 377986 642256 1030010
2010 9754 377769 651202 1038725
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43
2011 9745 377857 654201 1041803
Vir Evrostat 2013g
Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od
leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004
dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko
v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi
naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje
opazimo naraščanje
Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504
Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010
Vir Evrostat 2013h
32 Primerjava cestnega prometa
321 Tovorni promet
Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod
Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež
tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna
nihanja
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44
Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099
Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748
Vir Evrostat 2013i
Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje
opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega
prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride
v ospredje nihanje iz leta v leto
Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano
obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več
blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest
itd
Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 1760
521
18522
93
20125
63
22103
72
23871
59
24087
62
21202
41
17109
46
Francija 2037
082
19823
63
20766
59
20597
15
21816
75
22580
28
22032
04
19394
31
Vir Evrostat 2013j
V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad
Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta
2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot
v Španiji
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45
Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499
km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru
analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo
Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa
(od 150 do 499 km) (v km)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702
Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232
Vir Evrostat 2013k
Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v
takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko
razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km
Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za
Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti
2004 in 2009
Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi
poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17
Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2
Vir Evrostat 2013l
Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V
Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega
obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46
Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa
tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji
322 Potniški cestni promet
Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v
obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med
državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta
2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa
v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007
Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91
Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95
Vir Evrostat 2013m
Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem
ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta
2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti
ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in
avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja
ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47
Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
ŠPANIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 1693 335872 50053 387618
2003 1928 345980 49209 397117
2004 1844 330192 53458 385494
2005 1623 337797 53176 392596
2006 2144 340937 49369 392450
2007 2627 343293 59163 405803
2008 1911 342611 60864 405386
2009 2748 350401 57043 410192
2010 2802 341629 50902 395322
2011 1948 334021 55742 391711
Vir Evrostat 2013n
Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem
ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011
Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih
Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število
osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48
Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila
registriranega v analizirani državi (v tisoč)
FRANCIJA
Vrsta vozila
Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj
Leto
2002 np 733500 42200 np
2003 np 738600 42600 np
2004 np 736900 44000 np
2005 np 727400 43900 np
2006 np 723794 44909 np
2007 np 727816 47103 np
2008 np np np np
2009 13900 802887 48780 865567
2010 13900 810793 49853 874546
2011 13900 812656 51070 877626
Vir Evrostat 2013o
33 Varnost na cestah
Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009
Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo
njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo
da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49
do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka
spet dvigne
Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000
do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo
je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v
opazovanem obdobju skoraj prepolovilo
Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta
2009
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273
Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273
Vir Evrostat 2013p
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50
ZAKLJUČEK
Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje
tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem
prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami
transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki
predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi
predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje
različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo
se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in
cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike
in podobnosti med državama
Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije
različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od
različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti
infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega
prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo
in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne
politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav
tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam
cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu
V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav
V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo
držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast
uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh
držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v
posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav
V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov
obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz
Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51
primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah
Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno
Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in
primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro
analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama
Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje
več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s
pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima
Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo
ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo
ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi
razlike
Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala
Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno
infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo
ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega
transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki
nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub
velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov
ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno
težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in
lokalnih cest da bi promet potekal tekoče
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52
LITERATURA IN VIRI
Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx
Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx
Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na
spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx
Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc
Deplovment New York Routledge
Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola
Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet
Zagreb
Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14
avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx
Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem
naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit
=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in
reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en
Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen
Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas
Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en
Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of
transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat
ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53
Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem
naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp
lang=en
Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles
registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem
naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo
Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na
spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp
language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij
2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset
=road_if_roadsamplang=en
Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp
plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115
Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua
ge=enamppcode=tec00114
Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu
httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en
httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc
ode=sdtr420ampplugin=1
Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26
julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo
dataset =tran_hv_pstraamplang=en
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54
Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na
spletnem naslovu
httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database
Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesfranceindex_slhtm
General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na
spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-
countriesspainindex_slhtm
Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno
dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789
Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward
Elgar
Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za
pomorstvo in promet
Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za
organizacijske vede
Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za
gradbeništvo
Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje
Fakulteta za logistiko
Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14
Avgust 2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic
sfrancecomLogistics_France
Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust
2013 na spletnem naslovu
httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain
com
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55
Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm
Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu
httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm
OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15
avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics
OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu
httpwwwoecdorgstatistics
Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport
infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic
Network Brussels
Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut
Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)
Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC
oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva
2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY
PQK-
S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi
-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms
Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske
unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede
Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na
spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg
Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v
Mariboru Mariborčan
Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project
Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons
Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu
httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3
Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v
Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta
Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program
Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56
Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za
logistiko
SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno
dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu
httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf
Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem
naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home
Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013
na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom
Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu
httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf
Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet
Sveučilišta u Rijeci
Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta