martina zavec - connecting repositories · zahvala za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi...

66
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Martina Zavec PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN ŠPANIJI diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Ptuj, september 2013

Upload: others

Post on 20-Jan-2020

4 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Martina Zavec

PRIMERJALNA ANALIZA

CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI

IN ŠPANIJI

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Ptuj september 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Martina Zavec

PRIMERJALNA ANALIZA

CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI

IN ŠPANIJI

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Mentor

izr prof dr Darja Boršič

Ptuj september 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan Martina Zavec študentka Fakultete za logistiko z vpisno številko

20021582 sem avtorica diplomskega dela Primerjalna analiza cestnega prometa v

državah Francije in Španije

S svojim podpisom zagotavljam da

bull je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela

bull sem poskrbela da so dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric ki jih uporabljam v

diplomskem delu navedena oz citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru

bull sem poskrbela da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric navedena v

seznamu virov ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru

bull sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu

bull se zavedam da je plagiatorstvo ndash predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki s katerim

so tuje misli oz ideje predstavljene kot moje lastne ndash kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah Uradni list RS št 2195) prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili

bull se zavedam posledic ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru

bull je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tadeja Ferk prof

V Celju dne _____________ Podpis avtorice__________________

ZAHVALA

Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici

dr Darji Boršič

Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav

tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me

spodbujali pri pisanju diplome

Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da

bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je

Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije

Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in

Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se

razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med

izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali

primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest

Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem

prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili

bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz

Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske

unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem

Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni

promet

Comparative analysis of road transport in France and Spain

The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and

Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between

both countries With the help of comparative analysis we are going to show the

comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare

infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length

of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare

the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety

of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of

chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic

data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European

Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize

and compare them in our comment

Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v

KAZALO

UVOD 1

OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1

CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2

PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA

3

11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3

12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4

13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7

14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7

15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8

16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10

17 PROMETNA POLITIKA 11

171 Cilji prometne politike 12

18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12

181 Vrste prometne infrastrukture 13

19 CESTNI PROMET 14

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15

192 Organizacija cestnega prometa 16

193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16

110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17

1101 Suprastruktura cestnega prometa 17

1102 Infrastruktura cestnega prometa 19

1103 Cestni prometni sistem 22

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23

21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23

22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25

23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27

231 Primerjava BDP na prebivalca 27

232 Gospodarska rast 28

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 2: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Martina Zavec

PRIMERJALNA ANALIZA

CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI

IN ŠPANIJI

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Mentor

izr prof dr Darja Boršič

Ptuj september 2013

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan Martina Zavec študentka Fakultete za logistiko z vpisno številko

20021582 sem avtorica diplomskega dela Primerjalna analiza cestnega prometa v

državah Francije in Španije

S svojim podpisom zagotavljam da

bull je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela

bull sem poskrbela da so dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric ki jih uporabljam v

diplomskem delu navedena oz citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru

bull sem poskrbela da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric navedena v

seznamu virov ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru

bull sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu

bull se zavedam da je plagiatorstvo ndash predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki s katerim

so tuje misli oz ideje predstavljene kot moje lastne ndash kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah Uradni list RS št 2195) prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili

bull se zavedam posledic ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru

bull je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tadeja Ferk prof

V Celju dne _____________ Podpis avtorice__________________

ZAHVALA

Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici

dr Darji Boršič

Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav

tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me

spodbujali pri pisanju diplome

Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da

bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je

Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije

Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in

Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se

razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med

izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali

primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest

Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem

prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili

bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz

Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske

unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem

Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni

promet

Comparative analysis of road transport in France and Spain

The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and

Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between

both countries With the help of comparative analysis we are going to show the

comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare

infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length

of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare

the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety

of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of

chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic

data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European

Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize

and compare them in our comment

Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v

KAZALO

UVOD 1

OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1

CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2

PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA

3

11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3

12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4

13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7

14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7

15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8

16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10

17 PROMETNA POLITIKA 11

171 Cilji prometne politike 12

18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12

181 Vrste prometne infrastrukture 13

19 CESTNI PROMET 14

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15

192 Organizacija cestnega prometa 16

193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16

110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17

1101 Suprastruktura cestnega prometa 17

1102 Infrastruktura cestnega prometa 19

1103 Cestni prometni sistem 22

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23

21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23

22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25

23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27

231 Primerjava BDP na prebivalca 27

232 Gospodarska rast 28

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 3: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan Martina Zavec študentka Fakultete za logistiko z vpisno številko

20021582 sem avtorica diplomskega dela Primerjalna analiza cestnega prometa v

državah Francije in Španije

S svojim podpisom zagotavljam da

bull je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela

bull sem poskrbela da so dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric ki jih uporabljam v

diplomskem delu navedena oz citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru

bull sem poskrbela da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz avtoric navedena v

seznamu virov ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru

bull sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu

bull se zavedam da je plagiatorstvo ndash predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki s katerim

so tuje misli oz ideje predstavljene kot moje lastne ndash kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah Uradni list RS št 2195) prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili

bull se zavedam posledic ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru

bull je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Tadeja Ferk prof

V Celju dne _____________ Podpis avtorice__________________

ZAHVALA

Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici

dr Darji Boršič

Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav

tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me

spodbujali pri pisanju diplome

Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da

bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je

Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije

Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in

Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se

razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med

izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali

primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest

Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem

prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili

bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz

Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske

unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem

Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni

promet

Comparative analysis of road transport in France and Spain

The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and

Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between

both countries With the help of comparative analysis we are going to show the

comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare

infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length

of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare

the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety

of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of

chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic

data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European

Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize

and compare them in our comment

Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v

KAZALO

UVOD 1

OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1

CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2

PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA

3

11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3

12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4

13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7

14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7

15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8

16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10

17 PROMETNA POLITIKA 11

171 Cilji prometne politike 12

18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12

181 Vrste prometne infrastrukture 13

19 CESTNI PROMET 14

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15

192 Organizacija cestnega prometa 16

193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16

110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17

1101 Suprastruktura cestnega prometa 17

1102 Infrastruktura cestnega prometa 19

1103 Cestni prometni sistem 22

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23

21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23

22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25

23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27

231 Primerjava BDP na prebivalca 27

232 Gospodarska rast 28

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 4: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

ZAHVALA

Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici

dr Darji Boršič

Posebej pa se zahvaljujem svojemu očetuki je me spodbujal skozi celotno šolanje Prav

tako se zahvaljujem fantuki mi je stal ob strani ter prijateljem in znancem ki so me

spodbujali pri pisanju diplome

Diplomsko nalogo posvečam v spomin svoji mami katere na žalost ni več med nami da

bi delila z nami to veselje in radost Mami uspelo mi je

Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije

Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in

Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se

razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med

izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali

primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest

Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem

prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili

bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz

Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske

unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem

Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni

promet

Comparative analysis of road transport in France and Spain

The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and

Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between

both countries With the help of comparative analysis we are going to show the

comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare

infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length

of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare

the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety

of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of

chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic

data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European

Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize

and compare them in our comment

Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v

KAZALO

UVOD 1

OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1

CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2

PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA

3

11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3

12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4

13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7

14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7

15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8

16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10

17 PROMETNA POLITIKA 11

171 Cilji prometne politike 12

18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12

181 Vrste prometne infrastrukture 13

19 CESTNI PROMET 14

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15

192 Organizacija cestnega prometa 16

193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16

110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17

1101 Suprastruktura cestnega prometa 17

1102 Infrastruktura cestnega prometa 19

1103 Cestni prometni sistem 22

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23

21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23

22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25

23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27

231 Primerjava BDP na prebivalca 27

232 Gospodarska rast 28

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 5: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije

Bistvo diplomske naloge je prikazati infrastrukturo in cestni promet v Franciji in

Španiji V diplomski nalogi bomo prikazali v čem sta si državi podobni in v čem se

razlikujeta Skozi primerjalno analizo bomo prikazali primerjavo infrastrukture med

izbranima državama Infrastrukturo bomo primerjali po dolžini cest kjer bomo prikazali

primerjavo med dolžinami avtocest državnih cest regionalnih cest in lokalnih cest

Primerjali bomo tudi deleže v cestnem potniškem prometu in cestnem tovornem

prometu Prav tako bomo prikazali kako varne so ceste v Franciji in Španiji Predstavili

bomo tudi splošne podatke izbranih držav BDP zunanjo trgovino uvoz in izvoz

Statistične podatke za primerjalno analizo smo pridobili s statističnega urada Evropske

unije Podatke bomo prikazali s tabelami ter jih analizirali in primerjali s komentarjem

Ključne besede infrastruktura cestni promet tovorni cestni promet potniški cestni

promet

Comparative analysis of road transport in France and Spain

The essence of our thesis is to show the infrastructure of road traffic in France and

Spain In our thesis we are going to discuss the similarities and differences between

both countries With the help of comparative analysis we are going to show the

comparison of infrastructure between chosen countries We are going to compare

infrastructure refering to the length of the roads where we are going to show the length

of highways state highways and regional and local roads We are also going to compare

the shares of passenger and cargo road traffic Further we are going to show the safety

of roads in France and Spain In this thesis we are going to show common data of

chosen countries the gross domestic product foreign trade import and export Statistic

data for the comparative analisis was obtained from the Statistic Office of the European

Union We are going to show this data with the help of tables and are going to analize

and compare them in our comment

Key words infrastrucuture road traffic cargo road traffic passenger road traffic

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v

KAZALO

UVOD 1

OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1

CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2

PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA

3

11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3

12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4

13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7

14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7

15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8

16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10

17 PROMETNA POLITIKA 11

171 Cilji prometne politike 12

18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12

181 Vrste prometne infrastrukture 13

19 CESTNI PROMET 14

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15

192 Organizacija cestnega prometa 16

193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16

110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17

1101 Suprastruktura cestnega prometa 17

1102 Infrastruktura cestnega prometa 19

1103 Cestni prometni sistem 22

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23

21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23

22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25

23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27

231 Primerjava BDP na prebivalca 27

232 Gospodarska rast 28

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 6: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije v

KAZALO

UVOD 1

OPREDELITEV PROBLEMA DIPLOMSKEGA DELA 1

CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA 2

PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA 2

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN CESTNEGA PROMETA

3

11 ZGODOVINA IN OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE 3

12 DEFINICIJA INFRASTRUKTURE 4

13 VRSTE INFRASTRUKTURE 7

14 INFRASTRUKTURA V GOSPODARSTVU 7

15 UČINKI INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTRUKTURO 8

16 KOMERCIALIZACIJA INFRASTRUKTURE 10

17 PROMETNA POLITIKA 11

171 Cilji prometne politike 12

18 PROMETNA INFRASTRUKTURA 12

181 Vrste prometne infrastrukture 13

19 CESTNI PROMET 14

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa 15

192 Organizacija cestnega prometa 16

193 Vizija varnosti v cestnem prometu 16

110 TEHNIČNI IN TEHNOLOŠKI VIDIK CESTNO-PROMETNEGA SISTEMA 17

1101 Suprastruktura cestnega prometa 17

1102 Infrastruktura cestnega prometa 19

1103 Cestni prometni sistem 22

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV 23

21 SPLOŠNI PODATKI O ŠPANIJI 23

22 SPLOŠNI PODATKI O FRANCIJI 25

23 PRIMERJAVA BDP ŠPANIJE IN FRANCIJE 27

231 Primerjava BDP na prebivalca 27

232 Gospodarska rast 28

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 7: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vi

233 Izvoz 29

234 Uvoz 30

235 Trgovinska bilanca 31

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav 31

24 CESTNA PODJETJA 32

241 Cestno podjetje v Španiji 32

242 Cestno podjetje v Franciji 33

243 Primerjava cen goriva 36

25 LOGISTIČNA PODJETJA 37

251 Logistična podjetja v Franciji 37

252 Logistična podjetja v Španiji 38

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V FRANCIJI IN

ŠPANIJI 40

31 PRIMERJAVA CESTNE INFRASTRUKTURE 40

32 PRIMERJAVA CESTNEGA PROMETA 43

321 Tovorni promet 43

322 Potniški cestni promet 46

33 VARNOST NA CESTAH 48

ZAKLJUČEK 50

LITERATURA IN VIRI 52

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 8: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije vii

KAZALO SLIK

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo 9

Slika 2 Zastava Španije 23

Slika 3 Zemljevid Španije 24

Slika 4 Zastava Francije 25

Slika 5 Zemljevid Francije 26

Slika 6 Logotip podjetja 33

Slika 7 Logotip podjetja 34

Slika 8 Logotip podjetja 37

Slika 9 Logotip podjetja 38

Slika 10 Logotip podjetja 38

KAZALO TABEL

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip 4

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100) 25

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100) 26

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 26

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 27

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014 28

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014 29

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji 32

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013) 34

Tabela 10 Dolžina avtocest v km 37

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 38

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km) 39

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km) 40

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP 41

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah) 41

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 9: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije viii

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km) 42

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah) 42

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP 43

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 44

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč) 45

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009 46

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 10: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije ix

KRATICE IN AKRONIMI

EUROSTAT ndash statistični urad Evropske unije

EU ndash Evropska unija

BDP ndash bruto domači proizvod

OECD ndash Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 11: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 1

UVOD

Opredelitev problema diplomskega dela

V diplomskem delu bomo predstavili razvoj infrastrukture v Franciji in Španiji ter ju

primerjali med seboj Gre za aktualno temo povezano s proračunskim financiranjem in

državnim zagotavljanjem javnih dobrin Znano je da je cestni promet pomemben za

premagovanje prostora ali naravnih ovir kot sta razdalja in čas Za hitro premagovanje

teh ovir pa nam pomaga dobro zgrajena infrastruktura Primerjali bomo tudi BDP obeh

držav ki kaže stopnjo razvitosti gospodarstev in posledično infrastrukture ter možnost

nadaljnjega razvoja v analiziranih državah Predstavili in analizirali bomo statistične

podatke o cestnem prometu v povezavi s prepeljanim tovorom in potniki ter

ekonomskimi vidiki cestnega prometa v obeh državah

Cilji in teze diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je prikazati razvoj prometne infrastrukture v Franciji in Španiji

kakor tudi delež zaposlenih v dejavnosti Naš cilj je tudi primerjati cestni promet obeh

držav ter predstaviti podjetja ki se ukvarjajo s transportom v cestnem prometu

CILJI

na splošno opredeliti infrastrukturo

opredeliti cestno infrastrukturo držav Francije in Španije

primerjati ekonomske značilnosti cestnega prometa v analiziranih državah

primerjava BDP obeh držav

TEZE

V Franciji je razvitost cestnega prometa večja kot v Španiji

Cestna infrastruktura je v Franciji bolj razvita kot v Španiji

V Španiji je več prepeljanega tovora po cestah kot v Franciji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 12: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 2

Predpostavke in omejitve diplomskega dela

PREDPOSTAVKE

Predpostavimo da bomo lahko s podatki Evrostata dovolj dobro primerjali in analizirali

želene podatke držav Španije in Francije Prav tako predpostavljamo da sta državi med

seboj primerljivi in primerni za tovrstno analizo

OMEJITVE

V nalogi se bomo omejili na analizo dveh držav tj Španije in Francije Obravnavali

bomo točno določeno časovno obdobje in sicer obdobje zadnjih 10 let Izmed vseh vrst

prometa se bomo omejili na cestni promet

Predvidene metode diplomskega dela

Metode ki jih bomo uporabili v diplomski nalogi bodo temeljile predvsem na

deskriptivni analizi literature (knjig člankov internetnih spletnih strani in drugih virov)

Prav tako bomo uporabili komparativno metodo ki nam bo pomagala pri primerjanju in

analiziranju podatkov obeh držav

V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili osnovne značilnosti infrastrukture

ter vrste infrastruktur

V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili obe državi to sta Francija in

Španija njune osnovne podatke in njune značilnosti

V tretjem in četrtem delu ki predstavljata primerjalni in analitični del naloge bomo

predstavili cestno infrastrukturo v Franciji in Španiji ter prikazali ekonomske

značilnosti cestnega prometa v obeh državah

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 13: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 3

1 OSNOVNE ZNAČILNOSTI INFRASTRUKTURE IN

CESTNEGA PROMETA

11 Zgodovina in osnovne značilnosti infrastrukture

Grimsey (2004 str 19) opisuje da je bila vlada zunaj Združenih držav Amerike za

večino ljudi v povojni dobi glavni dobavitelj za infrastrukturo V zadnjem desetletju pa

se je situacija začela precej spreminjati Ko so se države začele soočati s pomanjkanjem

v proračunu in hkrati so se pojavljali pritiski da naj razširijo javne ugodnosti in storitve

so se vlade obrnile na privatni sektor z namenom izkoristiti privatne finance in doseči

boljše denarne vrednosti

Privatni sektor se je spustil v dolgoročna pogodbena razmerja da organizirajo boljše

infrastrukturne ugodnosti za javni sektor

Tehnike ki so se razvile so bile pomembne za investicije v infrastrukturne projekte za

regionalno regeneracijo Pomembni so bili tudi infrastrukturni projekti

Ko razmišljamo o infrastrukturnih projektih pa jih je potrebno razlikovati med

financiranjem infrastrukture

investiranjem v infrastrukturo

Razlika med financiranjem in investiranjem v infrastrukturo je analogna Ko govorimo

o financiranju infrastruktur moramo omeniti da zaradi privatizacije lahko nastanejo

nekatere ugodnosti Medtem ko pri investiranju v infrastrukturo pa ne saj vključuje

razvoj in delovanje privatnega sektorja (Grimsey 2004 str 19)

Infrastrukturo države praviloma zagotavlja država saj infrastruktura predstavlja javno

dobrino ampak se vedno bolj pri zagotavljanju javnih dobrin v našem primeru

infrastrukture vključuje tudi zasebni sektor (Grimsey 2004 str 19)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 14: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 4

12 Definicija infrastrukture

Infrastruktura je po definiciji obravnavana kot oskrba z raquoosnovnimi storitvami za

industrijo in gospodinjstvalaquo kot ključni vložek v ekonomsko aktivnost in rast

(Grimsey 2004 str 20)

Grimsey (2004 str 1177) se v svoji raziskavi o infrastrukturi osredotoča na lastništvo

in infrastrukturni kapital in to definira kot raquodotakljiva kapitalna zaloga javnega

sektorjalaquo

Avtoceste pristanišča mostovi in ostali transportni pripomočki ter telekomunikacijski

sistemi vse to bi večina avtorjev smatrala kot del infrastrukture neke države

Grimsey (2004 str 20) je mnenja da pa vendarle je infrastruktura dotakljiv kapital kot

so mostovi ceste ulice in tuneli

Vendar velikokrat razlikujemo med ekonomsko in socialno infrastrukturo in znotraj le-

teh med fizično in storitveno infrastrukturo

Na tej podlagi obstajajo štiri kategorije

Tabela 1 Klasifikacija infrastrukture glede na tip

Fizična Storitvena

Ekonomske Ceste poklicno

izobraževanje

Avtoceste finančne institucije

Mostovi socialna podpora

Pristanišča tehnološki transfer

železniške proge Izvoz

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 15: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 5

Letališča

Telekomunikacije

Energija

Socialne Bolnišnice socialna varnost

Šole družbene storitve

oskrba z vodo okoljevarstvene

agencije

Bivanje

Kanalizacija

varstvo otrok

Zapori

dom za ostarele

Vir Grimsey 2004 str20

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se ekonomska infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi ključne posredovalne storitve za gospodarstvo in industrijo in njena prvotna

funkcija je da povečuje produktivnost in inovacije

raquoFizična ekonomska infrastrukturalaquo vključuje ceste avtoceste mostove pristanišča

letovišča javni transport telekomunikacije pridobivanje in distribucijo elektrike in

plina

raquoStoritvena ekonomska infrastrukturalaquo vsebuje infrastrukturo za poklicno

izobraževanje finančne storitve za gospodarstvo (plačila krediti pravice kapital itd)

Grimsey (2004 str 21) razlaga da se socialna infrastruktura razume kot tista ki

priskrbi osnovne storitve za gospodinjstva Njena glavna vloga je da izboljša

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 16: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 6

življenjsko kakovost in blaginjo družbe predvsem pa za tiste ki imajo omejeno

premoženje

raquoFizična socialna infrastrukturalaquo obsega bolnišnice izobraževanje ter izobraževalne

centre skladiščenje vode bivanje kanalizacijo varstvo otrok domove za ostarele ter

zapore

raquoStoritvena socialna infrastrukturalaquo ima obliko socialnega varstvenega sistema vrsto

družbenih storitev ter agencij za varovanje okolja

Primer v Avstraliji storitve ekonomske infrastrukture znašajo več kot 10 odstotkov

bruto domačega proizvoda Ekonomska infrastruktura predstavlja tudi okrog 70

odstotkov vrednosti zalog infrastrukture v Avstraliji

Vendarle je lahko primerjava zavajajoča (Grimsey 2004 str 22) saj ekonomska

infrastruktura vsebuje finančne točke katere lahko lažje ocenimo s tem ko socialna

infrastruktura vsebuje veliko investicij kjer so cilji manj dotakljivi ali jih je težje oceniti

in ovrednotiti v ekonomskih in finančnih vidikih

Medtem ko je razlika med fizično ekonomsko infrastrukturo in storitveno ekonomsko

infrastrukturo in fizično socialno in storitveno socialno infrastrukturo lahko uporabna

ko razmišljamo o organizaciji infrastrukturne politike se kategorije prekrivajo

Nekatere oblike socialne infrastrukture kot so izboljšanje znanja zdravje

produktivnost in morala delovne sile ter kakovost življenja lahko imajo enak vpliv na

produktivnost industrije kot ekonomske strukture

Ekonomske infrastrukture kot so ceste ali transportne mreže lahko vplivajo na kak

Razen tega oba tipa infrastrukture izpostavljata relativno visoke kapitalne stroške imata

relativno dolgo življenjsko dobo in ju je potrebno organizirati in plačati dolgoročno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 17: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 7

13 Vrste infrastrukture

Materialna infrastruktura je del fizičnega kapitala v gospodarstvu ki se uporablja

kot fundamentalni vnos v druge direktno produktivne aktivnosti Ta tip infrastrukture se

ujema s tem kar je bilo imenovano socialni skupni kapital v razvojnem gospodarstvu

Primeri so oprema in strukture v telekomunikaciji transport energija voda in

kanalizacija (Grimsey 2004 str 23)

Osebna infrastruktura vsebuje podjetniške mentalne in ostale spretnosti ljudi ki

prispevajo k ekonomski proizvodnji Komercialne spretnosti lahko vključujejo

računovodstvo bankirstvo in finance prokuriste menedžment in marketing (Grimsey

2004 str 23)

Institucionalna infrastruktura se ujema s tem kar novodobni ekonomisti

imenujejo institucionalno okolje Vključuje interne in eksterne norme (formalnih in

neformalnih institucij) ki oblikujejo ekonomsko vedenje in proces odločanja Te norme

obvladuje konstitucionalna mreža Primer so pravni sistem ekonomska konstitucija

bančništvo in finance administracija ter neformalne institucije kot so zaupanje kultura

gospodarske mreže ter akceptiranje socialnih norm (Grimsey 2004 str 23)

Grimsey (2004 str 23) je prepoznal da je ključni temelj za tržno gospodarstvo trg sam

ter institucije in politike ki podpirajo in povečajo trg in tržno obnašanje spretnosti in

trženje ne samo fizične strukture Infrastrukturni projekt lahko ustvari novi trg ali

spremeni strukturo trga poveča konkurenco na drugih trgih razširi razvoj in inovacije

in prispeva k reformam politike in vladnih institucij

14 Infrastruktura v gospodarstvu

Radovanovič (2007 str 38) opisuje da so vplivi prometne infrastrukture na rast in

razvoj naselij dobro zgodovinsko dokumentirani Na razvoj prometne infrastrukture

vplivata rast in razvoj mest blizu katerih se razvija prometna infrastruktura (avtoceste)

tako se začnejo razvijati industrijske cone itd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 18: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 8

Najprej omenimo obstoj mrežnih storitev ki priskrbijo tiste aktivnosti ki povezujejo

ekonomske aktivnosti Pojem mreže ki priskrbi integrativne nitke je velikokrat novost

življenja tudi če to ni namen

Definiran kot trda ekonomika komunikacije oskrba z energijo in vodo kanalizacija in

transport Veliko teh storitev predstavlja mali ali nujno potreben del celotnih stroškov

širokega spektra izdelkov v katerih so uporabljeni Izgube ki so rezultat napačnih

storitev so lahko velike v primerjavi z osnovnimi stroški npr restavracija ki izgubi

elektriko med strežbo hrane V tem primeru je ta infrastrukturna storitev strateškega

pomena

Kot drugič Grimsey (2004 str 25) razlaga da infrastruktura oskrbuje gospodarstvo z

dobrinami To pomeni da se koristi infrastrukture delijo po državi na tak način da teh

ki te koristi ne želijo ni možno izključiti Druga tipa aktivnosti na primer tehnološka ali

informacijska infrastruktura imata veliko lastnosti javnih dobrin Najprej tehnologija ni

konkurenčna tehnologija Če nekdo uporablja tehnologijo da proizvaja dobrino ali

storitev to ne prepreči ostalim da to počnejo čeprav istočasno Drugič tehnologija je v

veliko primerih delno neizključljiva dobrina To pomeni da izdelovalci ali lastniki

tehnične informacije lahko izkoristijo prednost s tem da ostalim preprečijo

nepooblaščeno uporabo le-te

Kot tretjič pa Grimsey (2004 str 26) infrastrukturo opisuje kot naravni monopol ko

je smiselno imeti samo enega dobavitelja (na primer električna mreža za eno določeno

ozemlje) Stroškovno bolj učinkovito je imeti enega dobavitelja električne mreže kot

veliko malih dobaviteljev ki posamezno ne morejo realizirati ekonomije obsega

Nadalje Grimsey (2004 str 27) opisuje da infrastruktura večinoma pomeni velike

investicije Zagonski stroški so po navadi višji kot tekoči stroški

15 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

V tem poglavju se bomo osredotočili na učinke investicij v prometno infrastrukturo

Slika 1 nam prikazuje posredne in neposredne učinke investicij v infrastrukturo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 19: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 9

Slika 1 Učinki investicije v prometno infrastrukturo

Vir Banister amp Berechman 2000

Neposredni učinki

Za zmanjšanje transportnih stroškov je najpomembnejši ekonomski vpliv v investicije

Pri novih infrastrukturah se uporabnikom zmanjša neposredna korist za zmanjšanje

nesreč in krajši čas potovanja medtem ko se podjetjem v regiji kjer je nova

infrastruktura poveča dostop do trgov in resursov kot so material delo delovna sila in

oprema Zaradi nižjih poslovnih stroškov se posledično poveča produktivnost in

konkurenčnost podjetij (Banister amp Berechman 2000 str 3)

Posredni učinki

Banister in Berechman (2000 str 3) opisujeta da med posredne učinke uvrščamo

okoljske in multiplikativne učinke Vsako povečanje poslovnih aktivnosti zaradi

neposrednih učinkov bo v prihodnosti imelo vplive na sekundarne entitete kot so

lokalna podjetja ki dobavljajo material surovine in opremo za podjetja

Dinamični učinki

Sinha in Labi (2007 str 230) opisujeta da dinamični učinki vključujejo dolgoročne

spremembe za gospodarski razvoj in sorodne parametre kot so spremembe lokacij

NEPOSREDNI UČINKI POSREDNI UČINKI

INVESTICIJA V INFRASTRUKTURO

Realokacija zemljiška

renta urbana

struktura

Proizvajalčev in

potrošnikov presežek

Proizvodni in

transakcijski prihranki stroškov

Multiplikativni

učinki

Eksternalije

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 20: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 10

podjetja cene stroški delovne sile sprememba cene zemljišč sprememba namembnosti

zemljišč Takšne spremembe zelo vplivajo na dohodke in premoženje regij

Inducirani učinki

Oosterhaven in Knaap (2000 str 3ndash4) povzemata da so inducirani učinki posledica

zmanjšanja transportnih stroškov Posledica zmanjšanja transportnih stroškov vodi v

zmanjšanje proizvodnih stroškov vpliva pa na izbiro lokacije za podjetje in

posameznike kar ima učinke na dohodek in zaposlenost ljudi

16 Komercializacija infrastrukture

Grimsey (2004 str 30) v tem poglavju opisuje da obstaja trend obračanja iz javne na

zasebno preskrbo infrastrukture Obstajalo je naraščajoče nezadovoljstvo predvsem v

anglosaksonskih državah in državah v razvoju z državnimi podjetji in v nekaterih

pogledih spoznanje da državni razvojni programi niso delovali Vladni proračuni so bili

pod pritiskom in s tem razvojem je prišlo do odgovorov Želeli so zmanjšati vpliv

stroškov za infrastrukturo na javni proračun z namenom da se zmanjšajo državna

posojila Drugi odgovor je bil da bi se naj vlada obrnila na privatne trge in vložila denar

v infrastrukturo

Infrastruktura sama postaja bolj komercializirana Prišlo je do dojemanja da je premik

iz davkoplačevalca na uporabnika povezan z boljšim ekonomskim koriščenjem storitve

Veliko industrij je bilo monopolnih kot so recimo elektrika in telekomunikacije Zdaj

so jih razdrobili na različna regionalna podjetja ali jih razdelili na konkurenčne sektorje

Grimsey (2004 str 31) je mnenja da s pomočjo nove tehnologije obstaja možnost

financiranja s pristojbinami na velikem številu mostov avtocest in celo ulicah in te

pristojbine se razlikujejo glede na prometne pogoje Elektronski sistemi za plačilo

pristojbin so bili uvedeni na različnih lokacijah po celem svetu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 21: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 11

17 Prometna politika

Sternad (2007 str 13) razlaga da se v Evropski uniji vse bolj povečuje neravnovesje

med vrstami prometa Vse bolj se povečuje gostota cestnega in zračnega prometa

ovirana pa sta pomorski in železniški promet zaradi neizkoriščenosti storitev Razvoj

evropske prometne politike predvideva obvladovanje eksternih učinkov za prometne

sisteme ki se z rastjo prometa povečujejo Za učinkovito rešitev problema je potrebno

nujno povezovanje in usklajevanje med vsemi vrstami prometa

Sternad (2007 str 13˗14) opisuje da prometna politika spremlja in analizira razvoj

prometnega sistema v Evropski uniji Prometna politika sproti preučuje vplive in

posamezne ukrepe v celotnem prometnem sistemu in posledično v družbi Za razvit

prometni sistem v posamezni državi sta pomembna dejavnika dober razvoj

gospodarstva in dobra mobilnost ljudi

Prometna politika postaja vedno pomembnejši del posameznega okolja ter zelo vpliva

na razvoj gospodarskih dejavnosti in na regionalni razvoj socialnega in gospodarskega

vidika

Praznik (2003 str 48) opisuje da v evropski skupnosti igrata pomembno vlogo

transport in prometna politika z vodilno vlogo v strategiji trajnostnega razvoja Politiki

se soočajo z izzivom kako bi uskladili prednosti mobilnosti in same ukrepe s katerimi

bi se kar se da izognili okoljskim učinkom transporta

Padjen (1996 str 4) opisuje da pod pojmom prometne politike razumemo skupek

političnih in ekonomskih inštrumentov družbe Pojem prometne politike združuje vse

dele prometne politike kot so politika cestnega železniškega vodnega in zračnega

prometa

Zupančič (1998 str 177) razlaga da sta pomembna dva pristopa prometne politike

Prvi pristop je pristop konkurence in tako imenovani intervencionistični pristop ki

predstavlja vlogo države v prometu Pristop konkurence se je zaradi preobremenitve

cest in neugodnega položaja železnic izkazal za neustreznega Zato se v večini uporablja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 22: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 12

državna politika katera pa tudi ne rešuje vseh problemov v zvezi s poslovanjem

Posledica teh dveh različnih pristopov je nastanek deregulacije ki pa ločuje

infrastrukturo od izvajalcev ter odpravlja monopol in prav takšno politiko uporablja

Evropska unija

171 Cilji prometne politike

Pjaden (1996 str 29) navaja da sama transportna politika obravnava tudi del

ekonomske politike Najpomembnejši cilj prometne politike smatramo učinkovit

transportni sistem ki nam nudi ob najnižjih stroških kvaliteten prevoz Zraven tega

ločimo še naslednje cilje

cilji ki vplivajo na gospodarsko rast

cilji ki vplivajo na transportne potrebe družbe

cilji ki vplivajo na učinkovitost transportnega sistema

cilji ki preprečujejo negativne učinke transportnih aktivnosti

Glavni cilj evropske prometne politike je obvladovanje zunanjih učinkov prometnih

sistemov kar pa lahko dosežemo z usklajevanjem vseh vrst prometa

18 Prometna infrastruktura

Promet pomeni vsako obliko premikanja ljudi prevoza oziroma prenosa informacij za

potrebe ljudi pri katerih se obvladuje prostor (Plevnik 2004 str 6)

Plevnik (2004 str 6) definira da raquoBistvo prometalaquo je premagovanje prostora oziroma

njegovih družbenih in naravnih ovir kot so razdalja čas administrativne meje in

topografija ndash skupaj jih imenujemo raquoprostorski uporlaquo

Plevnik (2004 str 37) opisuje da nam je znano da je cestna infrastruktura velik

porabnik prostora in je najmanj pod vplivom fizičnih ovir med vsemi prevoznimi

oblikami Pomembni so okoljski vplivi pri gradnji cest Cestni promet ima operativno

prilagodljivost saj vozila lahko služijo več različnim namenom Vozila in cestna

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 23: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 13

infrastruktura za cestni promet imata visoke stroške vzdrževanja Cestni promet je

vezan na industrijo kjer so potrebni hitri prevozi majhnih serij

Plevnik (2004 str 37) pove da raquoPrometna infrastrukturalaquo je temeljna naprava ali

objekt ki omogoča gospodarsko dejavnost na območju določene omejene enote K

prometni infrastrukturi prav tako sodijo tudi organizacija in institucionalna pravila

Tako k prometni infrastrukturi ne sodijo samo prometne poti s sistemi za vodenje in

pretovarjanje ampak tudi načrtovanje obdavčitev in sistem pravillaquo

181 Vrste prometne infrastrukture

Plevnik (2004 str 37) deli prometno infrastrukturo po

cestah

kolesarskih poteh

parkiriščih

pešpoteh

železnicah

letališčih

pristaniščih

Širše gledano pa infrastrukturo lahko predstavljajo tudi

energetska infrastruktura oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in

distribucijo električne energije

elektrovodi oziroma infrastruktura povezana s proizvodnjo in distribucijo

električne energije

telekomunikacijska infrastruktura

komunalna infrastruktura

odvajanje in čiščenje odpadnih vod

oskrba s pitno vodo

komunalni odpadki

logistični terminali

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 24: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 14

Dobro zgrajena prometna infrastruktura se je nekoč obravnavala kot najbolj pomemben

razvojni dejavnik Danes sicer to velja le deloma predvsem pa pri medregionalnem

povezovanju v infrastrukturi in prometu V Zahodni Evropi pa prometna infrastruktura

ni več najpomembnejši razvojni faktor V slabo dostopnih pokrajinah pomeni izgradnja

prometne infrastrukture velik pozitivni učinek na razvoj okolice

Razvoj prometne infrastrukture je dandanes vse hitrejši omogoča vse večje kapacitete

in vedno večjo varnost Vzporedno s tem se razvijata tudi tehnologija in organizacija

dela pri uporabnikih prometne infrastrukture

19 Cestni promet

V današnjem času nam cestni promet predstavlja glavni način prevoza ljudi in blaga

Predvsem v Evropski uniji Res je da obstajajo še drugi načini prevoza ki so hitrejši

vendar se vseeno najbolj zanašamo na cestni promet

Statistika Evropske unije nam kaže da v območju Evropske unije na dva prebivalca

pride skoraj eno vozilo Razvoj cestnega prometa mora biti usklajen z varnostnimi

zahtevami in varstvom okolja

In kako pravzaprav lahko sploh definiramo cestni promet Različni avtorji definirajo

promet takole

Kolenc (1998 str 4) definira da ima sistem cestnega prometa svoje podsisteme

Obenem ugotavlja da je cestni promet podsistem prometnega sistema in da ima vsak

podsistem svoje specifične značilnosti

Promet definiramo tudi kot pretok oseb blaga in sporočil ter obvladovanje prostora

(Belec 1982 str 7)

Definicija Sternada in Rosija (2008 str 7) pa pravi tako raquoCestni promet zajema

transport potnikov in blaga s cestnimi transportnimi sredstvi po prometnih poteh prav

tako pa zajema vse operacije in komunikacije v cestnem prometulaquo

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 25: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 15

Zelenika (2010 str 259˗273) opisuje da je za razvoj cestnega prometa pomembno

vlaganje v elemente proizvodnje prometnih storitev Za proizvodnjo prometnih

elementov poznamo tri osnovne elemente

delovna sila (premika predmete dela)

predmeti dela (v transportnem procesu spreminjajo svojo lego)

sredstva za delo (sem spada tudi prometna struktura)

191 Prednosti in slabosti cestnega prometa

Truden (2007 str 10) nam prikazuje prednosti in slabosti cestnega prometa z različnimi

kazalniki Kot veliko prednost cestnega prometa nam predstavlja hitrost vendar ne

samo zaradi tehnične hitrosti ampak predvsem zaradi komercialne hitrosti pretoka

blaga

V cestnem prometu je povprečna komercialna hitrost pretoka blaga približno 40 kmh v

železniškem prometu pa samo 25 kmh

Veliko prednost cestnega prometa najdemo tudi v primerjavi podatkov glede na

prevožene kilometre v enem dnevu Tovornjak z dvema voznikoma lahko prevozi v

enem dnevu več kot 1000 km v železniškem prometu pa največ 400 km na dan

PREDNOSTI CESTNEGA PROMETA

hitrost

pogostost

dostopnost

rednost

SLABOSTI CESTNEGA PROMETA

točnost (odvisno od vremenskih razmer in gostote prometa posebno v mestnih

vpadnicah)

varnost (v cestnem prometu je 24-krat slabša kot v železniškem prometu)

veliki stroški na daljše razdalje

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 26: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 16

izpušni plini (ekologija)

192 Organizacija cestnega prometa

Sternad in Rosi (2008 str 11) razlagata da lahko cestne prevoze delimo glede na

območje Delimo jih na notranji ali mednarodni promet in vsaka vrsta ima svoje

posebnosti ki jih moramo upoštevati pri organiziranju cestnega prometa

Prevoze v cestnem prometu delimo glede na

javni prevoz

prevoz za lastne potrebe

prevoz za individualne namene

Javnega prevoza ne more opravljati vsak Glavna značilnost javnega prevoza je da ga

lahko uporablja vsak pod enakimi pogoji ker ima vsak možnost prevažati tovor s

tovornim prevoznim sredstvom v cestnem prometu če le izpolnjuje vse pogoje Splošna

definicija za javni prevoz nam pove da je javni prevoz kot prevoz ki je pod enakimi

pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih sredstev (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

O prevozu za lastne potrebe lahko povemo da si nasprotuje s prevozom za individualne

namene Prevoz za lastne potrebe uporabljajo storitvena in industrijska podjetja torej za

lastne potrebe podjetja (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

Prevoz za individualne namene pa uporabljamo za zadovoljevanje individualnih potreb

z lastnimi prevoznimi sredstvi Najpogosteje pri individualnem prevozu uporabimo

osebne avtomobile (Sternad amp Rosi 2008 str 10)

193 Vizija varnosti v cestnem prometu

Supreme (2007) opisuje da je vizija varnosti v cestnem prometu opis želenega stanja v

prihodnosti Vizija o varnosti je opredeljena kot dolgoročni cilj brez določenega

časovnega obdobja njen cilj in namen sta najbolje izpolniti zastavljena pričakovanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 27: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 17

Krajnc (2010 str 25) opisuje da varnost v cestnem prometu zajema celotno Evropsko

unijo in Evropejce kajti vsi lahko prispevamo k večji varnosti cestnega prometa

Število prometnih nesreč smrtnih žrtev in poškodb se je v zadnjih letih zadovoljivo

zmanjšalo Čeprav se varnost v cestnem prometu postopoma izboljšuje pa je situacija

še vedno družbeno nesprejemljiva in jo politika težko upraviči pred državljani Sprejetih

je bilo že veliko različnih ukrepov za zmanjšanje smrtnih žrtev in izboljšanje varnosti

število smrtnih žrtev v Evropski uniji vseeno ostaja visoko Glavni vzroki za smrt so

hitrost vožnja pod vplivom alkohola ali mamil neuporaba varnostnih pasov in

utrujenost

110 Tehnični in tehnološki vidik cestno-prometnega sistema

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 77) opisujeta tehnični vidik delovanja cestno-

prometnega sistema kot osnovni element ki ga sestavljajo tehnična sredstva Tehnična

sredstva s svojim delovanjem omogočajo odvijanje tehnološkega procesa v katerem se

opravlja transport potnikov in tovora

Tehnična sredstva razdelimo na

cestno suprastrukturo

cestno infrastrukturo

1101 Suprastruktura cestnega prometa

Suprastruktura cestnega prometa spada med eno izmed tehničnih sredstev

Suprastruktura cestnega prometa nam razjasni katera prevozna sredstva so namenjena

razvažanju tovora Med le-ta prevozna sredstva spadajo priklopna in polpriklopna

vozila tovorna vozila ter vlečna vozila

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 80˗83) opisujeta da so prevozna sredstva v cestnem

prometu namenjena za prevoz potnikov in blaga

Poznamo jih več vrst

o za prevoz potnikov so namenjena

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 28: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 18

o kolo ndash je prevozno sredstvo konstruirano iz kovine in kovinskega ohišja sedeža

verige gonila s stopalom in gibljivo bilanco

o motorno kolo ndash je prevozno sredstvo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi

o osebni avtomobil ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu ljudi

o avtobus ndash je prevozno sredstvo ki je namenjeno prevozu potnikov Avtobus lahko

sprejme do 50 potnikov Delimo jih na avtobuse za mestni prevoz in avtobuse za

medmestni prevoz potnikov ter avtobuse za specialne namene

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 87˗90) opisujeta da so za prevoz tovora namenjene

naslednje vrste vozil

Tovornjak ndash je vozilo na motorni pogon katere pa delimo glede na nosilnost In

sicer na male srednje in velike Namenjeni so prevozu tovora in imajo posebno

prirejen prostor v katerega se tovor natovori

Motorno trikolo ndash je vozilo na motorni pogon

Vlečna vozila ndash so motorna vozila ki vlečejo priklopno vozilo

Vlačilci ndash so dvodelna motorna vozila sestavljena iz vlečnega dela in polprikolice

Transportni vlačilci ndash so motorna vozila podobna vlačilcu le da transportni

vlačilec vleče prikolico

Specialna vozila ndash se uporabljajo za posebne pomene Delijo se na vozila za prevoz

gradbenih materialov vozila za prevoz tekočih plinov komunalna vozila in vozila

za prevoz pokvarljivega blaga

Polpriklopnik ndash je priklopno vozilo brez sprednje osi ki je konstruirano tako da se

s sprednjim delom opira na vlečno vozilo

Priključna vozila ndash so vozila ki nimajo lastnega pogona in se za njihovo vleko

uporabljajo motorna vozila

Kolenc (1998 str 73) opisuje da so cestna vozila kot prevozna sredstva dobila največjo

in nenadomestljivo vlogo za prevoz potnikov in blaga Njihov razvoj poteka tako da se

nenehno prilagajajo transportnim naravnim in cestnim pogojem eksploatacije

posameznim vrstam prevoza in tovora ter ekološkim zahtevam Zaradi takšnega razvoja

in pomembne vloge cestnih vozil je danes veliko najrazličnejših tehnično-tehnoloških in

konstrukcijskih rešitev

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 29: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 19

1102 Infrastruktura cestnega prometa

Bendeković in Aržek (2008 str 288) pravita da infrastrukturo cestnega prometa

predstavljajo vse kategorije cest in poti vključno z mostovi viadukti tuneli križišči in

preostalo prometno signalizacijo Med cestno infrastrukturo uvrščamo tudi avtobusna

postajališča počivališča in parkirišča Prav tako predstavljajo infrastrukturo cestnega

prometa vsi objekti ki so namenjeni vzdrževanju in servisiranju

Cesta je zgrajena ali utrjena površina da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi

ali samo določeni prometni udeleženci pod določenimi pravili in pogoji (Bendeković amp

Aržek 2008 str 288)

Lipičnik in Pepevnik (1996 str 92˗93) pravita da med pomembnejše strukturne

objekte prištevamo tudi terminale cestnega potniškega prometa in da so to mesta za

prevoz potnikov na katerih potnik začne in konča pot

Lipičnik in Topolšek (2007) uvrščata med infrastrukturo cestnega prometa tudi

prometno signalizacijo in opremo

Prometno signalizacijo sestavljajo

prometni znaki

prometna oprema na cestah (med katero prištevamo varovalne ograje varnostne

ograje ograje za pešce zapornice in polzapornice prometna ogledala hellip)

turistična in druga obvestila signalizacije

obcestne ograje (varnostne ograje odboje elastične ograje svetlobne ograje ograje

proti divjadi in protihrupne ograje)

K infrastrukturi cestnega prometa spadata tudi cestno omrežje in klasifikacija cest

Bendeković in Aržek (2008 str 289) opisujete da cestno omrežje sestavljajo vse javne

ceste ki so združene v nek sistem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 30: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 20

Za klasifikacijo cest imamo določene kriterije ki jih Lipičnik in Topolšek (2007)

opisujeta tako

po družbeno-gospodarskem pomenu

glede na potek v prostoru

glede na prometno-tehnično razvrstitev

glede na pomen za promet in povezovalne funkcije v prostoru

glede na povprečni letni dnevni promet

po računski hitrosti in kategoriji terena

po kategoriji terena in širini prometnega pasu

Po družbeno-gospodarskem pomenu se ceste delijo na magistralne regionalne in

lokalne ceste Magistralne ceste so mednarodne javne ceste ki v državi povezujejo

večja mesta in regije Regionalne ceste povezujejo gospodarska območja v državi

Lokalne ceste pa povezujejo naselja na območju občin

Glede na tehnološki vidik delovanja cestnega prometnega sistema označuje proces

delovanja novih transportnih storitev v cestnem prometu Transport v cestnem prometu

ki prevaža točno določeno blago ali osebe v točno določenem času in na točno določeni

relaciji s točno določenim transportnim sredstvom in s točno določenimi zunanjimi

pogoji imenujemo transportna storitev (Sternad 2007 str 80)

Glede na potek v prostoru pa delimo ceste na javne na ceste v naselju in na ceste zunaj

naselij Glede na prometno-tehnično razvrstitev pa Lipičnik in Topolšek (2007) delita

ceste na

Daljinske ceste ndash ki se navezujejo na ostale daljinske ceste v sami državi ali v

tujini

Povezovalne ceste ndash se navezujejo na daljinske ceste in medsebojno povezujejo

regionalna središča z naselji in mesti

Zbirne ceste ndash povezujejo povezovalne ceste z občinskimi središči in manjša

naselja

Dostopne ceste ndash povezujejo manjša naselja in primestna naselja z občinskimi in

mestnimi središči ter zagotavljajo povezave z zbirnimi cestami

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 31: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 21

Lipičnik in Topolšek (2007) opisujeta da glede na pomen za promet in povezovalne

funkcije v prostoru se državne ceste delijo na

Avtoceste ndash so državne ceste namenjene daljinskemu prometu motornih vozil

Avtoceste so sestavni del avtocestnih povezav v državi sami in s sosednjimi

državami

Hitre ceste ndash so državne ceste rezervirane za promet motornih vozil Prometno-

tehnični elementi omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med

najpomembnejšimi središči regionalnega pomena (to se navezuje na avtoceste v

državi in na cestni promet sosednjih držav)

Glavne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

pomembnimi središči regionalnega pomena

Glavne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med

središči regionalnega pomena in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste I reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

pomembnih središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste

Regionalne ceste II reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje

kategorije

Regionalne ceste III reda ndash so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju

središč lokalnih skupnosti (turistične ceste) in obmejnih območij

Občinske ceste ndash so kategorizirane javne ceste namenjene povezovanju naselij in

občin

Lokalne ceste ndash so občinske ceste ki povezujejo naselja v občini z naselji v

sosednjih občinah

Javne poti ndash so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 32: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 22

1103 Cestni prometni sistem

Zelenika (2010 str 44) opisuje da cestni promet zajema transport potnikov in blaga s

cestnimi transportnimi sredstvi po cestah

Cestni promet v širšem pomenu vključuje tudi logistične operacije kot so

pakiranje blaga

nadzor transporta

natovarjanje in raztovarjanje blaga

zavarovanje transportnih sredstev blaga in potnikov

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 33: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 23

2 PREDSTAVITEV ANALIZIRANIH DRŽAV

21 Splošni podatki o Španiji

V publikaciji Evropska unija (raquoGeneral information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

preberemo da je kraljevina Španija država in članica Evropske unije od leta 1986 Je

obmorska država ki leži na jugozahodu kontinenta Na Iberskem polotoku država meji

na zahodu s Portugalsko na jugu pa z Gibraltarjem Država je včlanjena v evrsko

območje od leta 1999 Njen uradni jezik je španščina Glavno mesto države je Madrid

Kot lahko vidimo na zemljevidu države je država velika saj njena površina znaša 504

782 kmsup2 in ima kar 458 milijona prebivalcev

Slika 2 Zastava Španije

Vir laquoFlag of Spainlaquo [Europaeu] bd

Španija je ustavna monarhija in parlamentarna demokracija ji jo vodi kralj Kralj ima

odgovorne funkcije Njegove funkcije so protokolarne obveznosti in predstavljanje

države

Španija ima osmo največje gospodarstvo na svetu in peto v Evropski uniji Kot vsaka

država je tudi Španija imela svoje zlato obdobje rasti BDP-ja kar pa sedaj glede na

svetovno gospodarsko krizo temu ni več tako Španski BDP je začel upadati njihov

največji problem je vedno večja brezposelnost kar predstavlja velik problem približno

45 milijonov prebivalcev države

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 34: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 24

Španija ima veliko trgovinske izmenjave z ostalimi državami članicami Evropske unije

to je kar okrog 70 Prav tako imajo pomembno vlogo države Latinske Amerike za

katere je Španija največja vlagateljica v njihovo gospodarstvo

Španija ima zelo močno avtomobilsko industrijo zaradi katere se uvršča med največje

svetovne izvoznice Zraven avtomobilske industrije ima dobro razvito ladjedelništvo

kemično in jeklarsko industrijo tekstilno in obutveno industrijo itd Največji delež

dohodka v špansko gospodarstvo pa predstavlja storitveni sektor Ta sektor zavzemata

kmetijstvo in turizem ki predstavljata levji delež dohodka v španskem BDP-ju Velik

del pridelkov v kmetijstvu so agrumi grozdje in olive oziroma izdelki iz teh pridelkov

kot so olivna olja ali vina Prav tako je pomembno ribištvo saj je španska ribiška flota

ena izmed največjih ne le v Evropi temveč tudi v svetovnem merilu (raquoGeneral

information about Spainlaquo [Europaeu] 2013)

Slika 3 Zemljevid Španije

Vir raquoMap of Spainlaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 35: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 25

22 Splošni podatki o Franciji

Francija je država ustanoviteljica Evropske unije leta 1952 Francija je članica evrskega

območja od leta 1999 in od takrat posluje z evrom Obseg države sega vse od Severnega

morja pa vse do Sredozemlja saj meri 550 000 kmsup2 Glede na svojo površino ima kar

643 milijona prebivalcev Francija spada med najbolj razvite države v Evropi in je

največja kmetijska proizvajalka v zahodni Evropi Glavno mesto Francije je po modi

znano mesto Pariz Francija je članica schengenskega območja in sicer od leta 1985

Slika 4 Zastava Francije

Vir laquoFlag of Francelaquo[Europaeu] bd

Njene pokrajine so zelo raznolike saj se država ponaša z raznovrstnim reliefom Od

nižin do gorovij v Alpah kjer najdemo tudi najvišji vrh zahodne Evrope Mont Blanc z

višino 4810 m (raquoGeneral information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Francosko gospodarstvo se uvršča med vodilne svetovne akterje Pred Francijo so

države Združene države Amerike Kitajska Japonska Indija in peta je Francija Danes

je gospodarstvo sestavljeno iz obsežnega zasebnega sektorja s skoraj tremi milijoni

podjetji hkrati pa je pod vplivom intervencionizma iz preteklosti saj ima država še

vedno velik vpliv na ključne segmente gospodarstva kot so železnice elektrika letalska

industrija in telekomunikacije

Gospodarstvo Francije temelji tudi na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu

Glavne dejavnosti v francoskem gospodarstvu so avtomobilska industrija letalska

industrija elektronika in kemična industrija ter farmacevtska in modna industrija Pariz

kot prestolnica je znan predvsem po modi modnih hišah in velikih modnih kreatorjih

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 36: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 26

Da je Francija že vrsto let vodilna sila v ženski modi poskrbijo priznane modne hiše

kot so Dior Chanel Saint ndash Laurent itd

Prav tako sodijo med pomembne gospodarske dejavnosti zraven kmetijstva tudi

gozdarstvo in ribištvo Veliki pridelki v državi povzročajo težave v EU Vlada spodbuja

kmetovalce zato se vse bolj veča delež kmetijstva v gospodarstvu Med glavne pridelke

v kmetijstvu sodijo koruza ječmen pšenica oves rž sladkorna pesa krompir

sončnično seme in sadje Pomembna je tudi živinoreja saj se njen delež v kmetijstvu

vse bolj veča ker vlada spodbuja kmetovalce naj se iz poljedelstva preusmerijo v

živinorejo kjer ima najpomembnejši delež govedoreja sledi ji svinjereja

V industriji in trgovini je Francija četrta industrijska sila na svetu V svojih časih je

Francija slovela po zalogah premoga in železove rude v Loreni vendar je sedaj njeno

bogastvo z rudami omejeno saj so se zaloge zelo zmanjšale Rude še kopljejo ampak v

manjših količinah Te rude so uranova ruda kamena sol pepelika in boksit Prav tako

so v sami državi odkrili nafto in zemeljski plin in sicer v Les Landesu (raquoGeneral

information about Francelaquo [Europaeu] 2013)

Kar zadeva promet na splošno ima Francija najbolj razvejano cestno omrežje v EU

hkrati pa najmanj obmestnih avtocest med evropskimi državami

Slika 5 Zemljevid Francije

Vir raquoMap of Francelaquo [Europaeu] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 37: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 27

23 Primerjava BDP Španije in Francije

Bruto domači proizvod (BDP) je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in

najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti Za izračun se uporabljajo trije

pristopi ndash proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih

proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve ndash

izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo bruto investicij ter

razlike med izvozom in uvozom proizvodov ndash dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto

primarnih dohodkov razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam (Statistični urad RS

2013)

Tabela 2 Primerjava BDP držav Španije in Francije v obdobju 2002ndash2011

(EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 100 101 101 102 105 105 104 103 99 98

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 108

Vir Evrostat 2013a

Kot je razvidno iz tabele 2 ni bistvene razlike v primerjavi BDP obeh analiziranih

držav Opazimo manjše razlike oziroma nihanja ki so vidna iz leta v leto analiziranega

obdobja Vidimo da Francija nikoli ni padla pod povprečje EU v enakem analiziranem

obdobju kot Španija pri kateri pa vidimo da ji zadnja leta BDP precej upada predvsem

zaradi vse večje svetovne krize Španija ima najmanjši BDP leta 2011 medtem ko

Francija leta 2008 Največji BDP ima Francija leta 2002 Španija pa leti 2005 in 2006

231 Primerjava BDP na prebivalca

V tabeli 3 bomo primerjali BDP glede na prebivalca v Španiji in Franciji Podatki so

prikazani v primerjavi s povprečjem 28 držav članic EU (EU28=100) Kot vidimo je

španski BDP v obdobju od leta 2010 do leta 2012 pod povprečjem EU( EU28=100)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 38: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 28

Znano je da se v Španiji bolj poznajo posledice svetovne krize kot v Franciji kar je tudi

razvidno iz podatkov

Tabela 3 Primerjava BDP na prebivalca od leta 2002 do leta 2012 (EU28=100)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Španija 100 101 101 102 104 105 104 103 99 98 97

Francija 116 111 110 110 108 108 107 109 108 109 108

Vir Evrostat 2013b

V Španiji je BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU naraščal od leta 2002 in

2007 potem pa začne rahlo upadati Največji padec zaznamo iz leta 2009 v leto 2010

ko BDP pade pod povprečje EU V Franciji pa zaznamo najvišji BDP leta 2002 nato

pa velik upad v naslednjem letu V nadaljnjih letih vidimo da so nastala nihanja vendar

pa BDP na prebivalca nikoli ni padel pod povprečje EU (EU28=100)

232 Gospodarska rast

Tabela 4 predstavlja primerjavo gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014 Iz

primerjave lahko vidimo da ima Španija najprej večjo gospodarsko rast kot Francija

Od leta 2004 do leta 2006 ima Španija gospodarsko rast za 08

Tabela 4 Primerjava gospodarske rasti v od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 33 36 41 35 09 -37 -03 04 -14 -15 09

Francija 25 18 25 23 -10 -31 17 20 00 -01 11

Vir Evrostat 2013c

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 39: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 29

Po letu 2006 pa v Španiji začnemo zaznavati upad gospodarske rasti celo da je sploh ni

več Kot je razvidno iz predstavljene tabele v letih 2009 in 2010 Španija nima

gospodarske rasti leta 2011 zaznamo za 07 povečano gospodarsko rast glede na

prejšnje leto V letih 2012 in 2013 gospodarske rasti ni leta 2014 pa se predvideva rast

za kar 24 od leta 2013 V Franciji so leta 2004 in 2006 zabeležili najvišjo

gospodarsko rast v analiziranem obdobju in sicer 25 Opazimo lahko da v Franciji

zaznavamo velika nihanja gospodarske rasti Leta 2012 Francija nima ne rasti ne padca

vendar se do leta 2014 predvideva ponovna pozitivna gospodarska rast

233 Izvoz

Izvoz nam prikazuje koliko blaga država izvozi v tujino Tabela 5 prikazuje primerjavo

izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta 2004 do leta 2014 Prva

očitna razlika ki se nam kaže iz tabele je da ima Francija v povprečju večji delež

izvoza v BDP kot Španija

Tabela 5 Primerjava izvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 42 25 67 67 -10 np 113 76 31 45 67

Francija 82 70 122 82 58 np 75 28 14 10 42

Vir OECD 2013a

Pri obeh državah nimamo podatkov za leto 2009 Španija je imela leta 2004 izvoz v

višini 42 BDP leta 2005 upade izvoz za 18 odstotne točke nato pa v letu 2006

naraste za 42 odstotne točke Velik upad vidimo iz leta 2007 v leto 2008 saj upad

izvoza znaša kar -77 odstotne točke Opazimo Lahko veliko porast deleža izvoza v

BDP v letu 2010 ko naraste kar na 113 odstotne točke V nadaljnjih letih pa opazimo

nihanja v izvoza V Franciji vidimo da ima država skozi analizirano obdobje večji

delež izvoz v BDP Največji izvoza ima Francija leta 2006 Nato pa zaznamo upad

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 40: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 30

izvoza vse do leta 2008 in sicer za 24 odstotne točke v primerjavi z letom 2007 Leta

2010 opazimo ponovno rast deleža izvoza v BDP nato pa v letu 2011 velik upad kar za

47 odstotne točke Za leto 2014 se tako v Franciji kot Španiji predvideva rast izvoza v

BDP V Franciji za 32 odstotne točke v Španiji pa za 25 odstotne točke

234 Uvoz

Uvoz nam prikazuje koliko blaga država uvozi v državo Tabela 6 prikazuje

primerjavo uvoza med državama Francije in Španije v deležu od BDP od leta 2004 do

leta 2014

Tabela 6 Primerjava uvoza med državama Francije in Španije v od BDP od leta

2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Španija 96 77 102 80 -52 np 92 -09 -50 -37 08

Francija 51 58 55 55 06 -95 84 52 09 01 64

Vir OECD 2013b

V primerjavi uvoza med analiziranima državama opazimo kar precejšnje razlike

Opazimo lahko da je Španija imela največji delež uvoz v BDP leta 2006 Francija pa

leta 2010 Uvoz v posamezni državi iz leta v leto niha Ne zaznamo rasti ali upada v

zaporednih letih V Španiji opazimo prvi veliki upad uvoza iz leta 2007 v leto 2008 in

sicer za -132 odstotne točke Drugi večji upad pa opazimo iz leta 2010 v leto 2011 in

sicer -101 odstotne točke Iz letošnjega leta v prihodnje pa se predvideva rast uvoza v

Španijo in sicer za 45 odstotne točke V Franciji pa opazimo prvi večji upad uvoza iz

leta 2008 v leto 2009 in sicer za -105 odstotne točke nato pa kar veliko rast v letu

2010 in sicer za 179 odstotne točke Po letu 2010 pa odstotki uvoza v Franciji začnejo

padati

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 41: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 31

235 Trgovinska bilanca

Trgovinska bilanca je prikazana v odstotkih bruto domačega proizvoda Trgovinska

bilanca Španije je prikazana v precejšnjem nihanju iz leta v leto Španija ima negativno

trgovinsko bilanco od leta 2004 pa vse do leta 2011 kar pomeni za Španijo da je slabo

konkurenčna ostalim državam ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

Tabela 7 Trgovinska bilanca v od BDP od leta 2004 do leta 2014

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Francija 86 -130 -238 -405 -600 -478 -553 -777 -563 -457 -399

Španija -418 -594 -787 -973 -937 -273 -305 -117 136 579 880

Vir OECD 2013c

Šele leta 2012 doseže Španija prvič v analiziranem obdobju pozitivno trgovinsko

bilanco kar pomeni da počasi postaja konkurenčna država V Franciji pa opazimo da

ima le leta 2004 pozitivno trgovinsko bilanco Od leta 2005 pa vse do predvidenega leta

2014 pa ima negativno trgovinsko bilanco kar pomeni slab znak mednarodne

konkurenčnosti v primerjavi z državami ki imajo pozitivno trgovinsko bilanco

236 Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji analiziranih držav

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) opisuje da se Španija lahko pohvali da ima

enega izmed največjih trgov med državami članicami Evropske unije Trg Španije je

odprt in se zelo hitro razvija Špansko gospodarstvo je precej razgibano in dinamično za

različne vrste razvojnih programov

Leta 1995 in 1996 je Španija začela spodbujati zunanjo trgovino in se je tako

osredotočila na uvoz in izvoz Kar ji je že leta 1997 uspelo saj je povečala izvoz za 14

Velik del uvoza skorajda polovica je povezan z avtomobilsko industrijo sadjem

ribami in mehkužci pipami ventili in heterocikličnimi spojinami Z uvozom v Španijo

je prav tako povezana avtomobilska industrija industrija bele tehnike telekomunikacij

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 42: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 32

Najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Španije je Evropska unija ter države

članice kot so Nemčija Italija Francija Glede na izvoz iz države prevzemajo vlogo

države kot so Portugalska ZDA Japonska in Velika Britanija Glede na uvoz pa so v

ospredju države Japonska ZDA Beneluks in Velika Britanija Špansko gospodarstvo

sodeluje prav tako s Slovenijo Veliko slovenskih podjetij izvaža svoje izdelke na

španski trg npr Porsche Slovenija Citroen Slovenija Lek Ljubljana Krka Gorenje

Velenje Rebov itd

V francoskem gospodarstvu lahko opazimo kar nekaj razlik od španskega Prva razlika

je da je veliko podjetij v državni lasti Francosko gospodarstvo se osredotoča predvsem

na industrijsko proizvodnjo kmetijsko proizvodnjo gradbeništvo in proizvodnjo

energije Pomembna informacija je da francoski uvoz in izvoz upadata kar je slabo za

gospodarstvo vendar je izvoz vseeno nekoliko višji kot pa uvoz

Glavni zunanjetrgovinski partnerji Francije so ZDA ter Evropska unija in države

članice predvsem Nemčija in Italija Francija je na države članice Evropske unije bolj

vezana pri uvozu kot izvozu Francija največ uvaža energijo Tu opazimo največjo

porast Pri izvozu pa je vidna rast pri investicijski opremi Francija prav tako kot

Španija sodeluje s Slovenijo Slovenija v Francijo uvaža avtomobile gospodinjske

aparate belo tehniko

24 Cestna podjetja

Kot imamo v Sloveniji podjetje Dars ki skrbi za naše avtoceste in cestnine tako imajo

tudi v Španiji in Franciji podjetja za vzdrževanje cest in pobiranje cestnin

241 Cestno podjetje v Španiji

Špansko podjetje ki skrbi za vzdrževanje cest se imenuje Aseta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 43: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 33

Slika 6 Logotip podjetja

Vir raquo Toll companies in Spain laquo [Asetasi] 2013

Aseta je špansko podjetje oziroma združenje španskih podjetij koncesionarjev Naloga

podjetja je da v skladu s špansko zakonodajo in predpisanimi pravili skrbi za izgradnjo

vzdrževanje cest mostov in predorov Sedež podjetja je v Madridu Aseta je tudi članica

evropske poklicne institucije za upravljanje cestnin in infrastrukture (ASECAP)

Cestnino lahko plačamo na različne načine npr gotovinsko plačilo plačilo s kreditno

kartico (Visa Mastercard) (raquoToll companies in Spainlaquo [Asetasi] 2013)

V Španiji imajo dober cestninski sistem da preprečujejo zastoje Eden izmed njih je

VIAT To je edinstveni cestninski sistem ki se uporablja v Španiji za celotno

cestninjenje cest VIAT je cestninski sistem ki se uporablja na avtocestah za plačevanje

cestnine pri katerem se ni potrebno ustavljati

Ta sistem cestninjenja ima avtomobil vgrajen zato je voznikom olajšana vožnja po

avtocestah Vendar še imajo v Španiji zaprti cestninski sistem To pomeni ko se avto

priključi na avtocesto dobi na prvi cestninski postaji kartico ob izstopu pa plača

prepeljano pot po avtocesti V Španiji nimajo splošne omejitve za tovorni promet

Veljajo le lokalne omejitve prometa skozi celo leto Omejitve v Španiji imajo v soboto

in dan pred praznikom od 2200 do 2400 ure ter nedelje in praznike od 0000 do 2400

ure (Amzs Slovenija 2013c)

242 Cestno podjetje v Franciji

Vinci Autoroutes je francosko podjetje za vzdrževanje cest in za upravljanje

cestninskega sistema v državi Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1956 kot prvo

cestninsko podjetje Z leti razvoja vse do današnjega dne je francosko podjetje Vinci

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 44: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 34

Autoroutes tudi okolju prijazno podjetje (raquoToll companies in Francelaquo [Vinci

Autoroutessi] 2013)

Slika 7 Logotip podjetja

Vir raquoToll companies in Francelaquo [Vinci Autoroutessi] 2013

Podjetje Vinci ima tudi svoje podružnice da ji pomagajo pri vzdrževanju cest v državi

Podjetje se zelo trudi da bi bile ceste varnejše zato veliko investirajo v avtoceste in

druge ceste

Glede cestninskega sistema v Franciji se poslužujejo načela da kolikor prevoziš toliko

plačaš Ponovno zaprti cestninski sistem kot smo ga že omenili pri španskem

cestninskem sistemu Vendar se cene razlikujejo in sicer glede na stroške gradnje in

obratovanja cest kar za razliko pri drugih vrstah prometa ni pomembno Cena na

kilometer je fiksna

AMZS Slovenija (2013a) predstavlja podatke da ima Francija približno 10000 km

avtocest za katere uporabo je potrebno plačati cestnino ob vstopu na avtocesto Prav

tako je potrebno v Franciji plačati nekatere predore skozi katere se lahko peljemo

Cestnina se lahko plača z gotovino ali s kreditno kartico V Franciji obstaja tudi

elektronski sistem cestninjenja ki se imenuje Telepeage Kartico za tovrstni sistem

cestninjenja je možno kupiti na cestninskih postajah na avtocestah Kartica se imenuje

telebadge Na tovrstno kartico ni možno položiti denarja zato dobimo račun domov po

pošti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 45: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 35

Tabela 8 prikazuje primer cenika cestnin na eni izmed avtocest v Franciji

Tabela 8 Cenik cestnin za avtocesto A63 v Franciji

CENE V euro CENE V euro

Razreda A in B Razred C

do 35 t nad 35 t

EURO 0 1242 euro EURO 0 1521 euro

EURO I 1242 euro EURO I 1521 euro

EURO II 1242 euro EURO II 1521 euro

EURO III 1208 euro EURO III 1497 euro

EURO IV 1174 euro EURO IV 1438 euro

BREZ MODELA 1129 euro BREZ MODELA 1382 euro

EURO V 1056 euro EURO V 1336 euro

EURO VI 1029 euro EURO VI 1313 euro

Vir raquoPrice of tolls in Francelaquo [Autoroutesfr] 2013

V Franciji imajo prav tako omejitev tovornega prometa kot v Sloveniji in vsaki državi

članici Evropske unije

AMZS Slovenija (2013b) predstavlja podatke da imajo v Franciji splošno omejitev za

tovorna vozila z največjo dovoljeno maso 75 t

ob sobotah in dan pred praznikom od 2200 do 2400 in

ob nedeljah in praznikih od 0000 do 2200

Na območju glavnega mesta v Franciji veljajo še dodatne omejitve za tovorni promet

Tako na avtocestah kot so A6a A6b A106 in A10 ki vodijo skozi Pariz in peljejo proti

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 46: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 36

jugu velja prepoved prometa Prav tako na avtocestah A13 in A12 ki peljejo proti

zahodu in obratno velja prepoved

Iz smeri Pariza veljajo prepovedi proti ostalim delom države

v petek med 1600 in 2100 uro

v soboto med 1000 in 1800 ter od 2200 in 2400 uro

v nedeljo med 0000 in 2400

dan pred praznikom in med praznikom med 1600 in 1000 uro

na dan praznika med 0000 in 2400 uro

V smeri Pariza veljajo prepovedi

v ponedeljek in dan po prazniku med 600 in 1000 uro

v soboto in dan pred praznikom med 2200 in 2400

v nedeljo med 0000 in 2400 uro

na dan praznika od 0000 in 2400 uro

Prav tako v Franciji veljajo dodatne omejitve za tovorni promet v poletni sezoni Za leto

2013 so predpisali da so omejitve v soboto med 700 in 1900 uro za naslednje datume

20 julij 27 julij 3 avgust 10 avgust 17 avgust (AMZS Slovenija 2013c)

243 Primerjava cen goriva

Tabela 9 nam prikazuje primerjavo cen goriva v Španiji in Franciji Cene so prikazane v

evrih in zadnja sprememba cen je na dan 14 8 2013 Kot je razvidno iz tabele ima

Španija cenejši bencin in dizelsko gorivo od Francije 95-oktanski bencin je v Franciji

dražji za 0122 euro kot v Španiji 98-oktanski bencin je v Franciji dražji za 0059 euro

Dizelsko gorivo je v Franciji dražje za 0065 euro (raquoComparation of fuel prices in Spain

and Francelaquo [Amzssi] 2013)

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 47: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 37

Tabela 9 Primerjava cen goriva v Španiji in Franciji (zadnje spremenjene cene dne

14 8 2013)

Bencin 95 Bencin 98100 Dizel

Španija 1431 euro 1548 euro 1349 euro

Francija 1553 euro 1607 euro 1414 euro

Vir raquoComparation of fuel prices in Spain and Fracelaquo [Amzssi] 2013

25 Logistična podjetja

Glede na velikost Francije in njeno lego v Evropi ima odprte možnosti za vse vrste

transporta zato je logistika v Franciji zelo pomembna in posledično tudi zelo močno

razvita

251 Logistična podjetja v Franciji

Eno izmed večjih internacionalnih logističnih podjetij v Franciji je Bansard Podjetje

Bansard je internacionalno logistično podjetje ki ponuja logistične storitve za zračni

morski in cestni promet Imajo veliko partnerjev kateri jim zagotavljajo boljše

zadovoljevanje potreb njihovih kupcev Organizacija podjetja temelji na moči in raquoknow

howlaquo metodi delovanja Podjetje Bansard ponuja zraven transportnih storitev tudi

storitve za stranke poskrbijo za carinjenje in industrijske projekte

Slika 8 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 48: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 38

Drugo veliko logistično podjetje v Franciji je podjetje GEFCO Podjetje je bilo

ustanovljeno leta 1999 s strategijo za integrirano logistiko in industrijo Slogan podjetja

se glasi raquoLogistika za proizvajalcelaquo

Slika 9 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Francelaquo [Logistikfrancecom] bd

Podjetje Gefco je vodilno na področju industrijske in avtomobilske logistike Podjetje

zagotavlja celovite in učinkovite logistične rešitve za industrijske odjemalce po svetu

Podjetje ima veliko podružnic saj je prisotno v skoraj 150 državah Podjetje svojim

strankam nudi predvsem cestni promet in logistiko ter distribucijo vozil Gefco se

uvršča med vodilne logistične integratorje za proizvajalce Prav tako nudijo carinsko in

davčno zastopanje za svoje stranke

252 Logistična podjetja v Španiji

Eno izmed večjih logističnih in špediterskih podjetij v Španiji je skupina podjetij

AGNEMAR Glavni sedež podjetja najdemo v Madridu

Slika 10 Logotip podjetja

Vir raquoLogistics company logo in Spainlaquo [Logistikspaincom] bd

Podjetje je sestavljeno iz štirih hčerinskih pisarn Skupina podjetij Agnemar je začela

obratovati leta 1967 v Madridu in Valenci V začetku so se osredotočali samo na

pomorski promet tekom let svojega delovanja pa so se začeli širiti saj jim je trg postal

konkurenčen in so v svojo ponudbo vključili tudi kombiniran transport logistiko

cestnega prometa in letalskega ter ponudbo skladiščenja izdelkov Podjetje se veliko

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 49: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 39

ukvarja z izvozom in uvozom v državo konsolidacijo v skladišču Prav tako prevažajo

nevaren tovor ter nudijo kombiniran prevoz multimodalno

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 50: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 40

3 PRIMERJALNA ANALIZA CESTNEGA PROMETA V

FRANCIJI IN ŠPANIJI

31 Primerjava cestne infrastrukture

V tabeli 10 prikazujemo dolžine avtocest med analiziranima državama Časovno

obdobje smo omejili med leta 2002 in 2011 Podatki so označeni v kilometrih

Tabela 10 Dolžina avtocest v km

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 9739 10296 10747 11432 12073 13013 13518 13506 14262 14554

Francija 10223 10379 10486 10800 10848 10958 11042 11136 11392 11412

Vir Evrostat 2013e

Kot prikazuje zgornja tabela ima Francija večjo površino avtocest kot Španija Ta

podatek je razviden že iz večje površine Francije od Španije Kot smo že omenili ima

Francija bolj razvito avtocestno omrežje od Španije Opazimo lahko da pri obeh

analiziranih državah izgradnja avtocest iz leta v leto raste Vendar lahko iz tabele

razberemo da je Španija bolj napredovala v izgradnji avtocest kot Francija vendar ne

moremo definirati katero leto je katera država zgradila največjo dolžino cest Vidimo

da so v Španiji v analiziranem obdobju zgradili 4815 km avtocest medtem ko v

Franciji le 1189 km avtocest To pomeni da so v Španiji zgradili 3626 km več

avtocest

Tabela 11 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot opazimo iz tabele 11 pri

državnih cestah opazimo nihanja Podatki nam ne pojasnjujejo rasti ali upada izgradnje

državnih cest v analiziranem obdobju Podatki nihajo iz leta v leto V analiziranem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 51: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 41

obdobju dolžina cest pade samo za 1896 km Pri regionalnih cestah opazimo da

število km teh cest iz leta v leto niha v našem analiziranem obdobju V analiziranem

obdobju je bila največja dolžina regionalnih cest leta 2006 Pri lokalnih cestah pa prav

tako lahko povemo da dolžina cest niha iz leta v leto Najdaljša dolžina lokalnih cest je

bila leta 2003

Tabela 11 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

ŠPANIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 16952 67969 69479 154400

2003 16782 68644 68862 154288

2004 17752 68826 68854 154405

2005 16679 68744 68791 154214

2006 16453 68974 68839 154226

2007 16056 68576 68366 152998

2008 15338 68292 67948 151587

2009 15264 68214 68000 151504

2010 15013 68595 67827 151525

2011 15056 68860 67439 151353

Vir Evrostat 2013f

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 52: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 42

Tabela 12 je razdeljena po vrstah cest in sicer na državne regionalne in lokalne V

dodatnem stolpcu v tabeli smo prikazali skupno dolžino teh cest Podatke smo

analizirali od leta 2002 do leta 2011 in so izraženi v km Kot vidimo iz tabele 12 je

bistvena razlika pri državnih cestah Francije saj opazimo velik upad dolžine državnih

cest Številka državnih cest v analiziranem obdobju pade iz 26154 na 9745 to pomeni

da je razlike kar za 16409 km kar predstavlja precejšen upad Obratno pa zaznamo pri

regionalnih cestah Številka regionalnih cest se iz 359597 km povzpne na 377875 km

kar predstavlja 18278 km več cest Pri lokalnih cestah prav tako zaznamo rast števila

km cest Številka se iz 598380 km povzpne na 654201 kar predstavlja 55821 km več

lokalnih cest

Tabela 12 Dolžina drugih cest po kategorijah in skupna dolžina (v km)

FRANCIJA

Vrste cest

Državne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste Skupaj

Leto

2002 26154 359597 598380 984131

2003 26127 359344 601851 987622

2004 26014 359955 606031 922000

2005 9760 np 610330 np

2006 10365 377205 615607 1003177

2007 9861 377377 628987 1016225

2008 9765 377984 629000 1015749

2009 9768 377986 642256 1030010

2010 9754 377769 651202 1038725

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 53: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 43

2011 9745 377857 654201 1041803

Vir Evrostat 2013g

Tabela 13 predstavlja dolžine cest znotraj in zunaj obzidij Analizirali smo obdobje od

leta 2002 do leta 2009 Kot lahko razberemo iz tabele 13 je bila v Španiji leta 2004

dolžina cest najdaljša Po letu 2004 pa je dolžina cest začela počasi upadati medtem ko

v Franciji vidimo da je skozi vso analizirano časovno obdobje dolžina cest počasi

naraščala vendar za leto 2005 nimamo podatka vendar skozi analizirano obdobje

opazimo naraščanje

Tabela 13 Dolžine drugih cest po kategorijah (znotrajzunaj zidanih območij) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 154400 154288 157405 154214 154266 152998 151587 151504

Francija 984131 987622 922000 np 1003177 1016225 1016749 1030010

Vir Evrostat 2013h

32 Primerjava cestnega prometa

321 Tovorni promet

Tabela 14 prikazuje obseg tovornega prometa glede na bruto domači proizvod

Opazimo da ima Španija v obdobju od leta 2002 do leta 2011 povečan delež tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod kot Francija Opažamo da je bil največji delež

tovornega prometa v BDP Španiji leta 2007 med ostalimi leti pa opazimo majhna

nihanja

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 54: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 44

Tabela 14 Obseg tovornega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 1149 1161 1284 1301 1293 1332 1242 1117 1117 1099

Francija 953 928 93 876 878 889 84 727 739 748

Vir Evrostat 2013i

Razberemo da ima Francija največji delež tovornega prometa v BDP leta 2002 Nadalje

opazimo kar velik upad do leta 2006 leta 2007 pa spet majhno rast obsega tovornega

prometa glede na bruto domači proizvod V nadaljnjih analiziranih letih ponovno pride

v ospredje nihanje iz leta v leto

Tabela 15 prikazuje količino prevoženega blaga izraženega v tonah Analizirano

obdobje je prikazano od leta 2002 do leta 2009 Razvidno je da v Franciji prevozijo več

blaga kot v Španiji Posledično zaradi tega ker je Francija večja država ima več cest

itd

Tabela 15 Prevoz blaga po cestah (v tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 1760

521

18522

93

20125

63

22103

72

23871

59

24087

62

21202

41

17109

46

Francija 2037

082

19823

63

20766

59

20597

15

21816

75

22580

28

22032

04

19394

31

Vir Evrostat 2013j

V Španiji prevoz blaga narašča od leta 2002 do leta 2007 Po letu 2007 zaznamo upad

Medtem ko v Franciji imamo veliko nihanj Na začetku je zaznati upad potem od leta

2004 do leta 2008 porast potem pa spet padec Kot vidimo je v Franciji več nihanj kot

v Španiji

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 55: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 45

Tabela 16 prikazuje nacionalni letni cestni tovorni promet v razdalji od 150 km do 499

km Primerjamo in analiziramo obdobje od leta 2002 do leta 2010 V tem primeru

analiziranja podatkov velikost države ne vpliva na analizo

Tabela 16 Nacionalni letni cestni tovorni promet glede na razdaljo in vrsto prometa

(od 150 do 499 km) (v km)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 41067 43016 50011 52161 56661 63489 59057 52070 51702

Francija 62225 62853 66759 67182 68960 74001 70799 60789 63232

Vir Evrostat 2013k

Kot lahko vidimo iz tabele 16 v Španiji od leta 2002 pa do leta 2007 narašča prevoz v

takšnih razdaljah po letu 2007 pa se začne upad prevoza vendar kljub temu lahko

razberemo razliko da je od leta 2002 do leta 2010 razlika za 10341 km

Tabela 17 prikazuje mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga po vrsti prevoza Za

Španijo imamo podane vse podatke medtem ko za Francijo nimamo podatkov za leti

2004 in 2009

Tabela 17 Mednarodni letni cestni tovorni prevoz blaga naloženega v državi

poročevalki po vrsti prevoza in plačilu ali najemu (v mio km in tonah)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Španija 48 32 45 49 32 28 35 48 49 17

Francija 13 2 np 2 4 7 3 np 3 2

Vir Evrostat 2013l

Kot nam je razvidno iz tabele 17 lahko opazimo precejšnjo razliko med državama V

Španiji je precej več prevoženega blaga kot v Franciji V Španiji ne opazimo stabilnega

obsega cestnega tovornega prometa Največji upad opazimo od leta 2010 do leta 2011

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 56: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 46

Za Francijo je značilen precejšen upad iz leta 2002 do leta 2003 V naslednjih letih pa

tudi ni stabilnega obsega opazovane vrste tovora v Franciji

322 Potniški cestni promet

Tabela 18 prikazuje obseg potniškega prometa glede na bruto domači proizvod v

obdobju od 2002 do leta 2010 Razlika v deležu potniškega prometa v BDP med

državama ni velika Največji delež potniškega prometa v BDP v obeh državah je leta

2002 V nadaljnjih letih zaznamo majhna nihanja Najmanjši delež potniškega prometa

v BDP pa zaznamo v Španiji leta 2008 v Franciji pa leta 2007

Tabela 18 Obseg potniškega prometa glede na BDP

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Španija 103 1021 96 945 908 903 901 944 91

Francija 1017 1012 99 964 941 929 928 965 95

Vir Evrostat 2013m

Tabela 19 prikazuje statistične podatke potniškega cestnega prometa na nacionalnem

ozemlju glede na vrsto vozila od leta 2002 do leta 2011 V Španiji od leta 2002 do leta

2007 opazimo porast motornih vozil od leta 2008 pa upad Potem naslednji dve leti

ponovno opazimo porast leta 2011 pa ponovno upad Tudi pri osebnih vozilih in

avtobusih ter trolejbusih je opaziti da so vzponi in padci Nikjer ni stalnega naraščanja

ali padca Tudi pri skupnem številu je opazno nihanje iz leta v leto

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 57: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 47

Tabela 19 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

ŠPANIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 1693 335872 50053 387618

2003 1928 345980 49209 397117

2004 1844 330192 53458 385494

2005 1623 337797 53176 392596

2006 2144 340937 49369 392450

2007 2627 343293 59163 405803

2008 1911 342611 60864 405386

2009 2748 350401 57043 410192

2010 2802 341629 50902 395322

2011 1948 334021 55742 391711

Vir Evrostat 2013n

Tabela 20 prikazuje statistične podatke v cestnem potniškem prometu na nacionalnem

ozemlju glede na vrste registriranih vozil v Franciji od leta 2002 do leta 2011

Statistični podatki za Francijo niso zgovorni kajti kar nekaj podatkov nam ni znanih

Kar je edino razvidno iz tabele je to da v analiziranem časovnem obdobju število

osebnih vozil avtobusov in trolejbusov v Franciji počasi narašča

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 58: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 48

Tabela 20 Potniški cestni promet na nacionalnem ozemlju glede na vrsto vozila

registriranega v analizirani državi (v tisoč)

FRANCIJA

Vrsta vozila

Motorno kolo Osebno vozilo Avtobusi trolejbusi Skupaj

Leto

2002 np 733500 42200 np

2003 np 738600 42600 np

2004 np 736900 44000 np

2005 np 727400 43900 np

2006 np 723794 44909 np

2007 np 727816 47103 np

2008 np np np np

2009 13900 802887 48780 865567

2010 13900 810793 49853 874546

2011 13900 812656 51070 877626

Vir Evrostat 2013o

33 Varnost na cestah

Tabela 21 prikazuje število smrtnih žrtev na španskih cestah od leta 2000 do leta 2009

Čeprav so takšni podatki o katerih raje ne bi pisali vendar vseeno ne moremo mimo

njih saj so statistično zabeleženi Visoko število žrtev ni kaj spodbujajoče Opažamo

da so od leta 2000 do leta 2004 nihanja spet rast in upad smrtnih žrtev Od leta 2004 pa

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 59: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 49

do leta 2008 imamo spodbujajoči upad smrtnih žrtev medtem ko se leta 2009 številka

spet dvigne

Tabela 21 prav tako prikazuje število smrtnih žrtev na francoskih cestah od leta 2000

do leta 2009 Zelo visoke številke smrtnih žrtev niso nič kaj spodbujajoče Kar opazimo

je da število smrtnih žrtev od leta 2000 do 2009 konstantno upada in se je v

opazovanem obdobju skoraj prepolovilo

Tabela 21 Število smrtnih žrtev na cestah v Franciji in Španiji od leta 2000 do leta

2009

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Španija 5577 5517 5347 5400 4749 4442 4014 3823 3100 4273

Francija 8079 8162 7655 6058 5530 5138 4709 4620 4275 4273

Vir Evrostat 2013p

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 60: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 50

ZAKLJUČEK

Kot smo že definirali cestni promet vemo da nam cestni promet omogoča premeščanje

tovora ljudi v prostoru in času s prevoznimi sredstvi Iz različnih virov o cestnem

prometu zasledimo da cestni prevoz predstavlja največji delež med vsemi vrstami

transporta na svetu S cestnim prometom pa je tesno povezana javna infrastruktura ki

predstavlja javno dobrino katero financira država Dobra infrastruktura v državi

predstavlja lažji transport blaga in ljudi povsod Kot nam je že znano da smo si ljudje

različni tako so si različni tudi cestni prometni sistemi držav V diplomski nalogi smo

se osredotočili na cestni prometni sistem v Franciji in Španiji ter na infrastrukturo in

cestni promet v Španiji in Franciji ter skozi diplomsko nalogo smo ugotavljali razlike

in podobnosti med državama

Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del naloge saj smo zajeli definicije

različnih avtorjev o cestnem prometu in infrastrukturi V tem teoretičnem delu smo od

različnih avtorjev povzeli definicije o cestnem prometu in infrastrukturi značilnosti

infrastrukture vrste infrastrukture ugotavljali smo tudi prednosti in slabosti cestnega

prometa razvoj infrastrukture v analiziranih državah varnost na cestah suprastrukturo

in infrastrukturo vrste prometne infrastrukture prometno politiko in ciljih prometne

politike o organizaciji cestnega prometa in razmišljali o viziji cestnega prometa Prav

tako smo omenili tehnični in tehnološki vidik cestnega prometnega sistema ter sam

cestni prometni sistem kateri opravlja pomembno nalogo v tem sistemu

V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na predstavitev analiziranih držav

V sklopu predstavitve smo zajeli splošne podatke o posamezni državi gospodarstvo

držav primerjali smo BDP obeh držav BDP glede na prebivalca gospodarsko rast

uvoz in izvoz trgovinsko bilanco ter pomembne zunanjetrgovinske partnerje obeh

držav Predstavili smo tudi pomembna logistična podjetja in cestninska podjetja v

posamezni državi Primerjali smo tudi cene goriv analiziranih držav

V tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na analizo in primerjavo podatkov

obeh držav Podatke smo primerjali statistično in tabelarno Podatke smo črpali iz

Evrostata V tem delu diplome smo primerjali razvitost cestne infrastrukture obeh držav

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 61: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 51

primerjali smo cestni promet predvsem potniški in tovorni promet ter varnost na cestah

Podatke ki smo jih pridobili iz Evrostata smo prikazali tabelarno

Problem skozi našo diplomsko nalogo je bil dobra predstavitev držav analiziranje in

primerjava držav S pomočjo podatkov Evrostata smo prepričani da smo dobro

analizirali in primerjali podatke obeh držav ter prikazali opazne razlike med državama

Kot smo lahko ugotovili skozi analiziranje in primerjavo podatkov Francija prepelje

več tovora po cestah kot Španija zato lahko hipotezo iz uvoda ovržemo saj smo s

pomočjo podatkov iz Evrostata dokazali nasprotno Prav tako smo ugotovili da ima

Francija bolj razvito cestno infrastrukturo in cestni promet kot Španija To smo

ugotovili z analiziranjem statističnih podatkov S primerjalno analizo držav smo

ugotovili da so v cestnem prometu dveh različnih držav tako podobnosti kot tudi

razlike

Zelo nas je presenetilo dejstvo da je skoraj v vseh analiziranih sklopih prevladovala

Francija Iz statističnih podatkov smo razbrali da ima Francija bolj razvito cestno

infrastrukturo in cestni promet tako potniški promet kot tovorni Prav tako smo

ugotovili da imata obe obmorski državi poleg cestnega prometa veliko tudi pomorskega

transporta ampak kljub temu da sta državi obmorski prevladuje cestni promet Podatki

nam pričajo o zmanjšanju prometnih nesreč in smrtnih žrtev skoraj za polovico kljub

velikemu cestnemu transportu Tako smo skozi analiziranje statističnih podatkov

ugotovili da je Francija bolj razvita država kot Španija Smo pa mnenja da je potrebno

težiti k nadaljnjemu razvoju infrastrukture in cestnega omrežja ter izgradnji avtocest in

lokalnih cest da bi promet potekal tekoče

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 62: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 52

LITERATURA IN VIRI

Amzs Slovenija (2013a) Cenik cestnin v Franciji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543franceaspx

Amzs Slovenija (2013b) Cenik cestnin v Španiji Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisi42543spainaspx

Amzs Slovenija (2013c) Opis podjetja Aseta Najdeno dne 18 avgust 2013 Na

spletnem naslovu wwwamzssisiasetaaspx

Banister D amp Berechman J (2000) Transport Investnent and Econominc

Deplovment New York Routledge

Belec B (1982) Prometna geografija Maribor Višja ekonomsko-komercialna šola

Bendeković J amp Aržek Z (2008) Transport i osiguranje Zagreb Ekonomski fakultet

Zagreb

Comparaiton of fuel prices in Spain and France [Amzssi] (2013) Najdeno dne 14

avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwamzssiCene_goriv_po_Evropiaspx

Evrostat (2013a) GDP per capita in PPS Najdeno dne 30 julij 2013 na spletnem

naslovu httpeppeurostat eceuropaeutgmtable dotab=tableampinit

=1ampplugin=1amplanguage=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013b) International annual road freight transport - goods loaded in

reporting country by type of transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_go_ia_lttamplang=en

Evrostat (2013c) Length of motorways Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_motorwalanen

Evrostat (2013e) Length of other roads by roads insideoutside built-up areas

Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunui showdodataset=road_if_bareaamplang=en

Evrostat (2013f) National annual road freight transport by distance class and type of

transport Najdeno dne 15 julij 2013 na spletnem naslovu httpappsso eurostat

ec europaeunuishowdodataset=road_go_na_dcttamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 63: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 53

Evrostat (2013g) Passenger cars by age Najdeno dne 20 junij 2013 na spletnem

naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_eqs_carageamp

lang=en

Evrostat (2013h) Passenger road transport on national territory by type of vehicles

registered in the reporting country Najdeno dne 12 julij 2013 na spletnem

naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuisubmitViewTableActiondo

Evrostat (2013i) People killed in road accidents Najdeno dne 25 julij 2013 na

spletnem naslovu httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampnit=1amp

language=enamppcode=tsdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013j) Length of other roads by category of roads Najdeno dne 13 julij

2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset

=road_if_roadsamplang=en

Evrostat (2013k) Real GDP growth rate ndash volume Najdeno dne 3 avgust 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amp

plugin=1amplanguage=enamppcode=tec00115

Evrostat (2013l) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1ampplugin=1amplangua

ge=enamppcode=tec00114

Evrostat (2013m) Road Transport Najdeno dne 1 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ec_emplamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_roadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_if_eroadsamplang=en

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

Evrostat (2013n) Road Transport Najdeno dne 6 junij 2013 na spletnem naslovu

httpappssoeurostateceuropaeunuishowdodataset=road_ac_deathamplang=en

httpeppeurostateceuropaeutgmtabledotab=tableampinit=1amplanguage=enamppc

ode=sdtr420ampplugin=1

Evrostat (2013o) Volume of passenger transport relative to GDP Najdeno dne 26

julij 2013 na spletnem naslovu httpappssoeurostateceuropaeunuishowdo

dataset =tran_hv_pstraamplang=en

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 64: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 54

Evrostat (2013p) People killed in road accidents Najdeno dne 26 julij 2013 na

spletnem naslovu

httpeppeurostateceuropaeuportalpageportalstatisticsearch_database

Flag of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Flag of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

General information about France [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesfranceindex_slhtm

General information about Spain [Europaeu] (2013) Najdeno dne 15 maj 2013 na

spletnem naslovu httpeuropaeuabout-eucountriesmember-

countriesspainindex_slhtm

Gospodarska zbornica Slovenije (2013) Zunanje trgovinski partnerji Španije Najdeno

dne 15 avgust 2013 Na spletnem naslovu wwwgzssislo3789

Grimsey D (2004) Public private partnership Cheltenham Northampton Edward

Elgar

Kolec J (1998) Organizacija in tehnologija cestnega prometa Portorož Fakulteta za

pomorstvo in promet

Krajnc A (2010) Varnost cestnega prometa v RS (diplomsko delo) Kranj Fakulteta za

organizacijske vede

Lipičnik M amp Pepevnik A (1996) Prometni sistemi Maribor Fakulteta za

gradbeništvo

Lipičnik M amp Topolšek D (2007) Logistična infrastruktura (e-gradivo) Celje

Fakulteta za logistiko

Logistics company logo in France [Logistiksfrancecom] (bd) Najdeno dne 14

Avgust 2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httpwwwlogistic

sfrancecomLogistics_France

Logistics company logo in Spain [Logistiksspaincom] (bd) Najdeno dne 14 avgust

2013 na spletnem naslovu

httptranslategooglesitranslatehl=slSIamplangpair=en|slampu=httplogisticsspain

com

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 65: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 55

Map of France [Europaeu] (bd) Najdeno dne 3 maj 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesfranceindex_slhtm

Map of Spain [Europaeu] (bd) Najdeno dne 2 julij 2013 na spletnem naslovu

httpeuropaeuabout-eucountriesmember-countriesspainindex_slhtm

OECD (2013a) Comparison of exports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013b) Comparison of imports between France and Spain Najdeno dne 15

avgust 2013 na spletnem naslovu httpwwwoecdorgstatistics

OECD (2013c) Balance of trade Najdeno dne 15 avgust 2013 na spletnem naslovu

httpwwwoecdorgstatistics

Oosterhaven J amp Knaap T (2000) Spatial economic impacts of Transport

infrastructure investments Paper prepared for the TRANS-TALK Tehmatic

Network Brussels

Pjaden J (1996) Prometna politika Zagreb Ekonomski institut

Plevnik A (2004) Prometna geografija študijsko gradivo (delovni osnutek interno)

Najdeno dne 10 junij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwgooglesiurlsa=tamprct=jampq=ampesrc=sampsource=webampcd=1ampved=0CC

oQFjAAampurl=http3A2F2Fwwwfguni-mbsi2Fprometna2FGradiva

2FPromgeografija2FPrometna2520geografija2520skriptadocampei=UcLbUY

PQK-

S34ATwkoGIAgampusg=AFQjCNHesHRYNi3qELcPFb2aw0oVsNotmQampsig2=vi

-rUmhPOm-oHYiDfEDsqwampbvm=bv48705608dYms

Praznik S (2003) Trajnostni razvoj kot vsebinski del transportne politike Evropske

unije Ljubljana Fakulteta za družbene vede

Price of tolls in France [Autoroutesfr] (2013) Najdeno dne 14 avgust 2013 na

spletnem naslovu httpwwwautoroutesfrFCKeditorUserFilesFileA63jpg

Radovanovič S (2007) Zgodovina prometne infrastrukture Maribor Ocean v

Mariboru Mariborčan

Sinha K C amp Labi S (2007) Transportation Decision Making Princles of Project

Evalution and Programming New Jersey John WileyampSons

Statistični urad RS (2013) BDP Najdeno dne 16 avgust 2013 Na spletnem naslovu

httpwwwstatsivodic_oglejaspID=146ampPodrocjeID=3

Sternad M (2007) Vplivi evropske prometne politike na rast in razvoj prometa v

Sloveniji Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta

Page 66: Martina Zavec - COnnecting REpositories · ZAHVALA Za veliko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici dr. Darji Boršič. Posebej pa se zahvaljujem

Fakulteta za logistiko Univerza v Mariboru Univerzitetni študijski program

Martina Zavec Primerjalna analiza cestnega prometa v državah Francije in Španije 56

Sternad M amp Rosi B (2008) Prometni sistemi (e-gradivo) Celje Fakulteta za

logistiko

SupremeK (2007) Najboljše prakse na področju varnosti v cestnem prometu Najdeno

dne 14 Avgust 2013 na spletnem naslovu

httpeceuropaeutransportroadsafety_librarypublicationssupreme_c_slpdf

Toll companies in Spain [Asetaes] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013 na spletnem

naslovu httpwwwasetaesEngindexphpSeccion=home

Toll companies in France [Vinci Autoroutessi] (2013) Najdeno dne 13 avgust 2013

na spletnem naslovu httpwwwvinci-autoroutescom

Truden R (2007) Kombiniran promet Najdeno dne 10 julij 2013 na spletnem naslovu

httpwwwbbsidocdiplomeTruden_Robert-Kombinirani_ transportpdf

Zelenika R (2010) Ekonomika prometne industrije Rijeka Ekonomski fakultet

Sveučilišta u Rijeci

Zupančič S (1998) Ekonomika transporta Ljubljana Ekonomska fakulteta