magdič jolanda 23062016-2 - university of primorska...lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

JOLANDA MAGDIČ

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

LUTKARSTVO KOT INTERESNA DEJAVNOST

V OSNOVNIH ŠOLAH PODRAVSKE REGIJE

Jolanda Magdič

Koper 2016

Mentorica:

doc. Jelena Sitar Cvetko

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. Jeleni Sitar Cvetko za mentorstvo in

strokovno usmerjanje pri pisanju diplomske naloge.

Hvala vodstvu Osnovne šole Ormož in sodelavkam ter sodelavcem, ki so mi na

kakršni koli način pomagali in me spodbujali.

Hvala ravnateljici in zaposlenim ter otrokom vrtca Stročja vas pri Ljutomeru za

pomoč pri izvedbi obvezne prakse v času študija.

Posebno se zahvaljujem svojima sinovoma Mihu in Maticu, mojima staršema in

Miranu, ki so mi omogočili študij ter me ves čas študija spodbujali, pomagali, verjeli

vame in se z mano veselili vsakega uspeha.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Jolanda Magdič študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih

šolah podravske regije.

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

___________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Diplomsko nalogo je prikaz lutkarstva kot interesne dejavnosti v osnovni šoli, kjer

skozi teoretični del spoznavamo vlogo lutke pri razvoju otrok. Lutko kot vzgojno in

terapevtsko sredstvo ter sredstvo za spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka.

Seznanimo se z vrstami lutk in nekaterimi izhodišči za delo z lutko v vrtcu. Predstavljen

je tudi primer dobre prakse – lutkovna interesna dejavnost na osnovni šoli.

Empirični del je osvetlitev prisotnosti lutkarske dejavnosti na osnovnih šolah na

področju Podravske regije. V raziskavi smo želeli ugotoviti pomen lutkovne interesne

dejavnosti v primerjavi z ostalimi interesnimi dejavnostmi in pridobiti mnenje učiteljev o

vplivu lutkarstva na razvoj otroka. Spoznati smo želeli tudi, katero tehniko lutk

uporabljajo, po kateri metodi delajo, kaj menijo učitelji o vključevanju lutkarstva v šole v

obliki izbirnega predmeta in vzroke za morebitno neizvajanje lutkovne interesne

dejavnosti na osnovnih šolah.

Ključne besede: lutka, vrste lutk, razvoj otroka, lutkovna interesna dejavnost,

osnovna šola

ABSTRACT

“Puppetry as an extracurricular activity in primary schools in Podravje region”

The diploma work is a demonstration of puppetry as an extracurricular activity in

primary school. Through the theoretical part we learn about the role of puppets in the

children’s development. The puppet is an educational and therapeutic means of work

and it stimulates children’s thinking abilities. We get acquainted with the types of

puppets and with some basics to work with the puppets in the kindergarten. An

example of good practice is also presented – extracurricular puppetry activity in primary

school.

The empirical part sheds light on the presence of puppetry activities in primary

schools in Podravje region. The study aimed to determine the importance of

extracurricular puppetry activity compared with other extracurricular activities and to

obtain teachers’ opinion on puppetry’s impact on children’s development. We were

interested in puppetry techniques, in the methods they use and in teachers’ opinion on

the integration of puppetry in schools as an optional subject and in the reasons for not

carrying out puppetry as an extracurricular activity in primary schools.

Keywords: puppet, types of puppets, children’s development, extracurricular

puppetry activity, primary school

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ......................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ...................................................................................................... 3

2.1 Vloga lutke pri razvoju otrok ............................................................................... 3

2.1.1 Kakšna je vloga lutke? ............................................................................. 3

2.1.2 Lutka kot vzgojno sredstvo ....................................................................... 4

2.1.3 Lutka in komunikacija ............................................................................... 5

2.1.4 Spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka ............................................ 6

2.1.5 Lutka in otroci s posebni potrebami .......................................................... 7

2.1.6 Vloga vzgojitelja/učitelja ........................................................................... 9

2.2 Lutka……….. ..................................................................................................... 9

2.2.1 Prstne lutke ............................................................................................ 11

2.2.2 Ročne lutke ............................................................................................ 12

2.2.3 Lutke na nitkah – marionete ................................................................... 12

2.2.4 Ploske lutke ............................................................................................ 13

2.2.5 Mimične lutke ......................................................................................... 13

2.2.6 Maske .................................................................................................... 14

2.2.7 Lutke na palici ........................................................................................ 14

3 LUTKOVNA INTERESNA DEJAVNOST NA OSNOVNI ŠOLI- PRIMER DOBRE

PRAKSE ..................................................................................................................... 15

3.1 Opis dejavnosti ................................................................................................ 15

3.2 Scena in glasba ............................................................................................... 18

3.3 Evalvacija lastne izkušnje pri sodelovanju izvajanja interesne dejavnosti ......... 19

4 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 21

4.1 Opredelitev problema ....................................................................................... 21

4.2 Delovne hipoteze ............................................................................................. 21

4.3 Cilji 22

4.4 Metode dela ..................................................................................................... 22

4.5 Vzorec ............................................................................................................. 22

4.6 Postopek zbiranja podatkov in obdelava podatkov ........................................... 22

4.7 Rezultati in interpretacija rezultatov ................................................................. 23

5 RAZPRAVA .............................................................................................................. 38

6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 42

7 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 43

8 PRILOGE ................................................................................................................. 45

KAZALO SLIK

Slika 1: Lutkarji lutkovnega krožka .............................................................................. 16

Slika 2: Izdelane lutke otrok ......................................................................................... 18

Slika 3: Scena z mladimi lutkarji .................................................................................. 19

Slika 4: Mehanizem za let kanarčka in vrane ............................................................. 453

Slika 6: Izrezan model za vrano................................................................................. 453

Slika 5: Izrezan model za kanarčka ............................................................................. 45

Slika 7: Sešit trup s polnilom vrane .............................................................................. 46

Slika 8: Kanarček ........................................................................................................ 46

Slika 9: Vrana .............................................................................................................. 46

Slika 10: Veverica ....................................................................................................... 47

Slika 11: Goba- osnova za lutke .................................................................................. 48

Slika 12: Računalniška miška ...................................................................................... 48

Slika 13: Osnova za spletno pošast ............................................................................. 49

Slika 14: Spletna pošast .............................................................................................. 49

Slika 15: Telefon na palici ............................................................................................ 50

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti ............................................................... 23

Preglednica 2: Najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti NE izvajajo ..................... 24

Preglednica 3: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva .............................................. 25

Preglednica 4: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti ............................... 26

Preglednica 5: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost ................... 29

Preglednica 6: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet ............................................ 30

Preglednica 7: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi

dejavnostmi ........................................................................................ 31

Preglednica 8: Primerjava interesne dejavnosti z družboslovnimi dejavnostmi ............ 32

Preglednica 9: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi ..... 33

Preglednica 10: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi

dejavnostmi ...................................................................................... 34

Preglednica 11: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju ...................................................... 35

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti ..................................................................... 23

Grafikon 2: Najpogostejši vzroki, zakaj lutkovne interesne dejavnosti NE izvajajo ....... 24

Grafikon 3: Pridobljeno znanje iz lutkarstva ................................................................. 25

Grafikon 4: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva .................................................... 26

Grafikon 5: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti ..................................... 27

Grafikon 6: Način, kako se lutkovna interesna dejavnost predstavi ............................. 27

Grafikon 7: Najvišji dosežki v okviru lutkovne dejavnosti ............................................. 28

Grafikon 8: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost ........................ 29

Grafikon 9: Najpogosteje uporabljena lutka ................................................................. 30

Grafikon 10: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet ................................................ 31

Grafikon 11: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi dejavnostmi 32

Grafikon 12: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z družboslovnimi dejavnostmi 33

Grafikon 13: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi ......... 34

Grafikon 14: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi

dejavnostmi ............................................................................................ 35

Grafikon 15: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju ............................................................. 35

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Tehnična izdelava lutk………………………………………………..……….…45

Priloga 2: Anketni vprašalnik………………………………………………………………..51

Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.

Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Naj ne bodo lutke le v otroških očeh, naj bodo tudi v njihovih rokah, da se bodo

lahko zares ugnezdile v njihova srca.« (Sitar, 2008, str. 137).

Lutkovna umetnost je gotovo ena najstarejših oblik človekovega kultiviranega

izražanja, saj je bila prvotno vezana na rituale. Prav njena vizualna, zvočna in gibalna

stilizacija – dediščina ritualov – danes pripomore k razvidnosti njene vloge, v tem je

razumljiva tudi otrokom. Lutkovno umetnost poznajo vse kulture sveta, lutka pa je

prispodoba človeka, saj že Platon pravi, da je človek marioneta, katere niti vlečejo

bogovi (Majaron, 2013).

»Za lutkovno umetnost velja, da je pretežno namenjena otrokom. To je njena

prednost, da jo znajo tudi otroci sprejeti in razumeti, zato pa ni nič manj zahtevna za

ustvarjalce, ki v vsako predstavo želijo vgraditi svoj odnos do sveta na tak način, da bo

razumljiv v svojem času in okolju, vsakič na novo posredovati inspiracijo v dediščini

preteklih obdobij za čas, v katerem živimo.« (Prav tam)

Lutkovna umetnost je namenjena prav vsem generacijam, ki želijo z lutko prenesti

določeno sporočilo, idejo, misel ali se enostavno vživeti v otroški svet, »prebuditi otroka

v sebi« in vzbuditi nasmeh na usta občinstvu v danem trenutku. Zagotovo pa se z lutko

že zelo zgodaj srečajo otroci.

Lutka predstavlja tako za otroka prvi stik z umetnostjo. Otrok pri igri z lutko sprošča

svojo domišljijo in s tem postane igra z lutko kreativna. V prvi vrsti lahko postane

sredstvo, ki nam je v pomoč pri vzgoji ali učenju. Otrok zelo zgodaj vzpostavi stik z

različnimi predmeti, ki zanj predstavljajo živa bitja in z njihovo pomočjo ustvarijo nove

dogodke in svoje zgodbe (npr. postane glasbenik v kuhinji s pomočjo loncev in

kuhalnic, iz odeje in stolov naredi hišo itd.). To je igra, kjer je otrok aktiven, vzpostavi

stik in enakovreden odnos do predmetov iz okolja. Otrokov odnos z lutko spodbuja še

vzpostavitev drugih odnosov: razvoj medsebojnih odnosov med osebami, razvijajo se

odnosi med razpoloženji, odnosi med čustvi itd. Lutka ima poseben pomen, kadar otrok

lutko naredi sam. Takrat se hkrati razvija tudi njegova kreativnost. Z lutko otrok lahko

odkriva svet okoli sebe, nauči se čutiti, najti prijatelje, nauči pesmico, pripoveduje

pravljice itd.

Vzgoja z lutkami (umetnostjo) naj bi pomenila, da je lutka (umetnost) predvsem

sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih, pri učenju, socializaciji, spretnosti,



2

govoru, gibanju. Sem sodi tudi lutka kot mediator, zaupnik, učitelj, raziskovalec. Z lutko

raste otrok in svet, ki ga mora raziskati.

»Kadar otroci sami izdelujejo lutke pričakujejo tudi, da te živijo. Oživijo v

komunikaciji otroka s samim seboj, z vrstniki ali drugo lutko. Igra z lutko je lahko

spontana in ustvarjalna in se pojavlja v različnih obdobjih človekovega življenja« (Sitar,

2008, str. 132).

V diplomski nalogi sem želela prikazati lutkarstvo kot interesno dejavnost v

osnovni šoli, kajti lutka ima neverjetno moč. Lutka je »sredstvo« na poti k cilju.



3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Vloga lutke pri razvoju otrok

V tem poglavju bomo vloge lutke opredelili glede na njen vpliv pri razvoju otroka.

Če vzgojitelj/učitelj pravilno uporablja lutko, vanjo prenese svojo energijo in ji sam

zaupa, bo na ta način lahko prepričal tudi otroke, da ji bodo zaupali in verjeli.

2.1.1 Kakšna je vloga lutke?

»Lutkovna umetnost izvira iz davnih ritualov. Vsi obredi pa so nekakšna

komunikacija med ljudmi in energijo, ki je ne obvladujemo, vendar jo čutimo. Ta

komunikacija se odvija s stiliziranimi gibi, glasom in vizualno pojavnostjo, bodisi v

kostumu, maski ali oblikovanem predmetu» (Majaron, 2000, str. 33).

Lutka ima lahko različne pomene oz. vloge.

Kaj je torej lutka?

- Lutka je igrača, lutka je maska, lutka je sovrstnik, lutka sem jaz.

- Lutka je spodbuda za akcijo, je motivacijsko sredstvo, ki ni le beseda.

- Lutka je družabnik, za pomoč pred osamljenostjo.

- V kakšnih vlogah še lahko srečamo lutko?

- Lutka za komunikacijo – besedno in nebesedno.

- Lutka za samozavest.

- Lutka za spretnost.

- Lutka za samoobvladovanje in strpnost.

- Lutka za umirjanje, osredotočanje.

- Lutka za igro brez besed.

- Lutka za učenje ustvarjalnega mišljenja.

- Lutka za spodbujanje integrirane levo-desne možganske dejavnosti.

- Lutka za poučevanje in učenje na vseh predmetnih področjih.

- Lutka za učinkovitejše pomnjenje.

- Lutka za zabavno učenje, prijetno šolo, v veselje učencem in učiteljem.

- Lutka za zadovoljevanje temeljnih otrokovih in učiteljevih potreb:

- po svobodi: govora, gibanja, mišljenja – se gibljem, govorim, izdelujem,

ustvarjam;



4

- po zabavi: se smejem, zabavam sebe in druge, se sproščam, uživam,

sem dobre volje;

- po moči: se uveljavljam, sem v središču pozornosti, ustvarjam lutko,

ustvarjam sebe« (Kroflič, 2002).

»Lutke so za otroke zelo privlačne, saj imajo posebno moč in energijo. Ni

pomembno, ali so lutke kupljene ali narejene iz odpadnega materiala. Vsak predmet

lahko oživi in otroka pripravi za komunikacijo ali ga motivira za učenje« (Korošec, 2006,

str. 103).

2.1.2 Lutka kot vzgojno sredstvo

Otroci imajo lutke radi. Lutke so zato v predšolski dobi prepotrebno, hkrati pa tudi

hvaležno vzgojno sredstvo, ki spodbuja otrokov razvoj. Znano je, da beseda, ki jo

izreče lutka, bolj zaleže, kot pa naročilo staršev ali vzgojitelja. Če nikomur ne uspe

prodreti v otrokovo notranjost, se navadno to posreči lutki. Pri tem pa je pomembno, da

so lutka, animator lutke (mama, oče, vzgojitelj) in otrok enakopravni partnerji. Lutke v

okviru vzgoje so nosilci vlog in s tem sredstvo, ki čutno prikazuje sliko resničnosti.

Lutka omogoča otroku spoznavanje povezave med živim in neživim svetom, pomaga

spoznati simbolične predstave … Hkrati lahko otroku preko lutke predstavimo

gledališče z vsemi umetniškimi zvrstmi: z besedo, glasbo, likovnostjo, ritmom, s

prostorsko kompozicijo. S tem otroka neposredno postavimo v svet »lepega«, v svet

umetnosti. Preko nje lahko vzgojitelj posreduje tudi veliko mero humorja, ki otroka

sprošča in razvedri (Paškvan, 2010).

Otroke pogosto s prihodom v vrtec oz. šolo sprejme lutka, ki je prav takšna kot so

otroci sami, včasih navihana, razigrana, radovedna, živahna, žalostna. Lutka je skupaj

z učiteljem zelo pogosto, v različnih trenutkih dneva, ob pozdravu, učenju, dogovorih

ipd. Otroci sprejmejo lutko za »svojo« (Paškvan, 2010).

Ali kot pravi Majaron (2000, str. 33): "Vemo, da otrok lažje vzpostavi kontakt z

lutko kot z vzgojiteljico, včasih celo s starši. To lahko razložimo le na energetski ravni in

z otrokovim strahom pred odraslim, z negotovostjo v vzpostavljanju komunikacije, ki

mu jo posrednik, lutka, zelo olajša. In prav to poskušamo izkoristiti, da otrok na manj

stresen način sprejema okolje, v katerem živi in sporoča svoj odnos do njega."



5

Preprosta učiteljeva lutka otroka spodbudi k lastni ustvarjalnosti. Lutke, ki jih otroci

izdelajo in uporabijo v svoji predstavi, so lahko zelo preproste. Ni pomembno, kako

lutka zgleda, temveč kaj otrok čuti do te lutke. Še tako dovršeno izdelana lutka, ki ni

oživela v predstavi (tudi zelo kratki improvizaciji), ni dosegla svojega namena v

vzgojno-izobraževalnem delu. Ne sme se zgoditi, da bi lutka obtičala na razstavnem

prostoru, ne da je bila oživljena. Kajti, osnovno izhodišče uporabe lutke v razredu je

komunikacija in sporočanje z njo. Prav ta komunikacija pa nam prinese nove kvalitete v

medsebojne odnose (Korošec, 2006).

Lutka ima torej močno vzgojno vlogo oz. je pomembno vzgojno sredstvo. Kako bo

učitelj izkoristil danost oz. priložnost, ki se mu ponuja, pa je odvisno od njegovega

znanja, afinitete, možnosti ter iznajdljivosti, da ne bo torej lutka samo v otrokovih očeh,

temveč tudi srcih.

2.1.3 Lutka in komunikacija

Lutka, učitelj, učenec v komunikacijskem trikotniku oz. odnosu. Kako je na tej višji

ravni, navidez zelo preprosti, pa vendar mogočni, ki da polet tako otroku – učencu kot

tudi učitelju? Kdo torej verjame v moč lutke, učitelj ali učenec, ali kar oba? Kakšen vpliv

ima na vzgojno-izobraževalni proces in odnos učitelj – učenec?

Tako kot lutkar tudi učitelj/vzgojitelj verjame v moč lutke. Kajti lutka je učitelju v

veliko pomoč pri posredovanju vzgojno-izobraževalnih vsebin. Mnogokrat lahko

pomaga iz zagate, ko iščemo tisti "trik", s katerim bomo otroke dobro motivirali. Otroci

lutki zaupajo. Učiteljico/vzgojiteljico imajo radi, a vendarle predstavlja avtoriteto. Lutka

pa je "eden izmed njih" – z enakimi težavami, strahovi in željo po igri. Čeprav lutka

oživi šele v rokah učiteljice, verjamejo, da je z njimi čisto nova osebica. In tej osebi

lahko popolnoma zaupajo. Prepričani so, da za skrivnost, ki jo imajo z lutko, učiteljica

ne ve, pa čeprav lutka živi v rokah učiteljice (Korošec, 2006).

»Ko v komunikacijo uvedemo igro, odrasli stopimo na teren, kjer so »doma« otroci.

Ti dobro poznajo njene mehanizme, funkcijo pravil …- otroci obvladajo »metodo«,

spreminja pa se lahko tema. Zastavljena vprašanja so zato nova in nova, otroci pa jih

na način igre lažje razvozlajo. Nadalje igra v komunikacijo uvaja pravila. Brez pravil ni

igre, torej jih je treba upoštevati in se jim podrediti. Vsi, vključeni v igro, priznavajo neko

višjo avtoriteto. Podredijo se ji tudi neformalni vodje med otroki in vzgojitelj, starš ali



6

učitelj sam, torej vsi tisti, ki imajo v vsakdanjem otrokovem življenju nadrejen položaj. V

skupni igri je soustvarjanje pogoj. Spremenjene socialne vloge v času igre, sodelovanje

v skupnih naporih in prizadevanjih, vse to odnose v skupini popestri, poživi in obogati.

Skupna igra in ustvarjalni napor, skupna izkušnja pri ustvarjanju, vse to omogoča

boljše razumevanje in sprejemanje sošolcev, učiteljev, staršev in otrok« (Sitar, 2008,

str. 135).

Učiteljice/vzgojiteljice imajo pogosto v skupini lutko – ljubljenca skupine, ki je v

skupini stalno prisotna. Po navadi ta lutka sprejme otroke že prvi dan in jih spremlja

skozi celo leto. Takšna lutka, ki je pogosto kar plišasta igrača, olajša prvo srečanje,

sprosti napetost in pomaga pri navezovanju stika. Otroci lutki zaupajo, se sproščeno

pogovarjajo z njo, se je želijo dotakniti in jo božati. Sprejmejo jo kot živega člana svoje

skupine, jo občudujejo in jo aktivno vključujejo v svoje delo. Lutka otroke popolnoma

čustveno prevzame, je njihov zaupnik in zaveznik. Vse to pa je vzrok, da je

komunikacija ob uporabi lutke (katerekoli vrste) zelo dobra, je sekundarna in poteka v

več smereh. Tudi učiteljice se ob lutki sprostijo in čutijo sproščeno vzdušje v razredu,

kar pripomore k lažjemu šolskemu delu. V času, ko je otrok v vsakdanji komunikaciji

izpostavljen pritiskom in stresu, je pomembno najti sredstvo, da mu to olajša.

Komunikacija s simbolnim jezikom, verbalnim ali neverbalnim, je lahko rešitev za boljše

sporazumevanje med učiteljem in učencem (Korošec, 2006).

Prav neverjetno je, kako močan vpliv ima lahko lutka, saj otroke popolnoma

prevzame. Otroci ji popolnoma verjamejo in ji zaupajo. Doživeti to vzhičenost,

prevzetost otrok ob ali z lutko je nepozabna izkušnja.

2.1.4 Spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka

»Recepta«, v katerem bodo navedene točne sestavine za »učenje razmišljanja

otrok«, ni. Vendar pa se vse bolj ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok, kot pa:

vzgojiti otroke, ki bodo samostojni, iznajdljivi, »pametni« in uspešni!

V predšolskem obdobju je otrok v intenzivnem razvoju na vseh področjih (telesni,

duševni, čustveni, socialni, moralni razvoj itd.), ki poteka postopoma, zaporedno,

posamezna področja pa se med seboj prepletajo. V otrokovem razvoju obstajajo

obdobja, ki so najbolj primerna, da se otrok nekaj nauči, kritična obdobja, da pridobi

določeno spretnost na najbolj učinkovit način.



7

Svet, v katerem živi lutka, je poetičen, drugačen, grotesken in stiliziran. Zunanjo

podobo lutke lahko do potankosti približamo ideji, ki si jo je otrok zamislil v domišljiji ali

režiser v svojem snovanju predstave. Simbole, kot so ljubezen, sreča, žalost in letni

časi nam bodo lutke s svojo likovno podobo pričarale v popolnosti, medtem ko je

igralec v tem primeru neprepričljiv. Lutka si lahko privošči vragolije, ki jih živi igralec

nikdar ne zmore. Vsekakor nam simbioza oz. soigra lutke in igralca, ki je zdaj animator

in drugič partner lutki, najbolj obogati izrazne možnosti gledališča. Samo z vero igralca

v moč lutke in s prenosom energije vanjo bo tudi lutka zares zaživela (Majaron, 2010

str. 53). »O vlogi igralca v lutkovni predstavi pravi, da se je najprej treba vprašati,

»zakaj igralca ob lutki izpostaviti na vidno mesto. Dvojno pojavljanje ima vedno

metaforičen pomen: vloga igralca do lutke nikoli ni nevtralna, svoji lutki je vedno

zaščitnik, voditelj in smerokaz; lahko je njen dobri duh – anima ali njen alter ego. A naj

nikdar ne bo ob lutki njen sluga – ko lutka nečesa ne zmore, namesto nje to naredi

lutkar. To smatram za zlorabo tako lutke kot igralca« (Korošec, 2015 str. 85).

Prav mi odrasli lahko otrokom pomagamo, da bodo razvijali svoje strategije

razmišljanja in učenja s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov. Velikokrat na

vprašanje lahko odgovorimo samo z da ali ne (zaprta vprašanja), vendar lahko

vprašanje spremenimo v odprto vprašanje in s tem otroka spodbudimo k razmišljanju.

Zaprto vprašanje: »Ali je nebo modro?« lahko spremenimo v odprto vprašanje: »Koliko

barv lahko najdeš na nebu?« (Marjanovič, 2001).

Lutka ima torej močno motivacijsko vlogo in hkrati danost, ki jo je potrebno

izkoristiti pri spodbujanju razmišljanja in mišljenja otrok. Kajti kot navaja Marjanovič

(Prav tam), »bomo prav odrasli lahko pomagali otrokom razvijati strategije razmišljanja

in učenja«.

Vodili jih bomo po poti samostojnosti, iznajdljivosti in uspešnosti, predvsem pa v

smeri samospoštovanja in razvijanja daru, ki ga ima zagotovo vsak otrok.

2.1.5 Lutka in otroci s posebni potrebami

V osnovne šole z rednim programom se vključuje vse več otrok s posebnimi

potrebami. Integracija ali inkluzija omogoča vključevanje otrok s posebnimi potrebami

tako v vrtce in osnovne šole z rednim učnim programom. Ponudijo se jim individualne



8

prilagoditve glede na primanjkljaj, ki ga ti otroci imajo. Prav oni imajo od uporabe lutke

še posebne koristi.

Izdelava lutke in lutkovne igre predstavljata eno od možnih alternativnih metod na

področju strokovnega dela pri delu z osebami s posebnimi potrebami ne glede na

njihovo starost, spol in sposobnosti. Koristimo ju lahko na širokem področju

terapevtskega, pedagoškega in andragoškega dela, kot so učenje in pridobivanje

gibalnih spretnosti, komunikacijske in delovne veščine, likovno, glasbeno in govorno

izražanje, pridobivanje novih znanj, učenje tujega jezika itd. (Brezničar in drugi, 2014).

S pomočjo lutke in igre z lutko vzgojitelj/učitelja spontan način spozna

posameznika, njegove probleme, motnje in težave, hkrati pa lutka nudi možnost

lažjega prepoznavanja vzrokov posameznih težav, načinov dojemanja in vrednotenja

samega sebe ter njegovega razumevanja notranjega dogajanja in konfliktnih situacij.

Lutke lahko v terapevtskem smislu odigrajo vlogo zaščitnika, nadomestnika, dajo

možnost identifikacije, lahko so sredstva za obvladovanje agresije. Vloga zaščitnika

pomeni, da otrok na lutko projicira lastnosti, ki jih sam nima ali si jih želi (npr. pogum).

Vloga nadomestnika pomeni, da je lutka v vlogi nekoga drugega iz otrokovega

realnega ali domišljijskega življenja. Lutka je lahko tudi otrok sam, ko igra druge vloge

– npr. zdravnika ali svoje starše. Lutka je lahko nekdo ali nekaj, s komer ali čimer se

otrok identificira: princesa, bojevnik itd. (Gauda, 2001).

Otrok lahko lutki pripoveduje svoje zgodbe, se z njo pogovarja, jo ljubkuje ali tudi

izraža svoja čustva kot so jeza, žalost. Učitelj/vzgojitelj ima priložnost pri tem biti samo

tihi opazovalec in beleži opažanja. Otroku, ki ima težave, takšna igra omogoča

svobodnejše izražanje otrok. V kolikor so opažanja zaskrbljujoča, se poskusi vključiti v

pogovor.

Lutka nosi v sebi čarobno moč. Otroci s potrebnimi potrebami se »za lutko lahko

skrijejo« in tako premostijo številne ovire, ki jim otežujejo učni, otroški vsakdan.

Zagotovo je lutka pomemben element vzgojno-izobraževalnega procesa tudi, ko gre za

otroke s posebnimi potrebami, saj lahko učitelj otroka z lutko spretno vključuje k

nalogam za dosego različnih vzgojnih in izobraževalnih ciljev pri pouku. Specialni

pedagog pa pri individualnem delu v šoli lahko pomaga otroku kot terapevt ter tako

globlje spoznava otroka, njegov svet. Učitelj v razredu in specialni pedagog v vlogi

terapevta tako lahko pristopata holistično – celostno k otroku in mu z lutko pomagata

na poti za doseg različnih ciljev (Brezničar in drugi, 2014).



9

2.1.6 Vloga vzgojitelja/učitelja

Pomembno je, da vzgojitelj/učitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja (saj

se samo tako ohranja kontinuiteta posebnega načina mišljenja), vendar s pravo mero

in v različnih oblikah in priložnostih. Poznati mora in razumeti pomen lutke kot

metafore. Včasih ga lutka prisili, da postane »drugi« v skupini/razredu (tudi to je kdaj

pa kdaj dobrodošlo!). Skozi lutkovne aktivnosti bo odkril nagnjenja in posebne talente v

vsakem posamezniku. Pomembno je sprejeti otroka kot edinstveno osebnost, pri tem

pa bo prav lutka rada pomagala graditi mostove od srca do srca (Korošec, 2004).

Nekaj vedenja o osnovnih pojmih iz lutkarstva je potrebno, da se izognemo

razočaranjem in odkrivanju že odkritih Amerik. Prav zato je mednarodna zveza

lutkarjev UNIMA ustanovila posebno komisijo, ki ima za cilj podpreti raziskave in delo

na področju lutke v vzgoji in prepričati kreatorje kurikuluma za vzgojitelje/učitelje, da

imajo ti pravico biti profesionalno informirani o možnostih, uporabi in animaciji lutk.

Tega se zaveda že tudi vrsta drugih organizacij in strokovnih združenj, ki po svojih

močeh prispevajo k profesionalnejši uporabi lutke v vrtcu in šoli (Majaron, 2000, str.

33).

Kako prodreti še globlje v pedagoško sfero, vključiti lutkovno umetnost še

intenzivneje v kurikulum vrtca in osnovne šole? Dejstvo je, da pedagoški programi

izobraževanja mladih učiteljev na nekaterih fakultetah nimajo lutkovne umetnosti med

obveznimi predmeti. Strinjam se, da je pravica vzgojiteljev/učiteljev biti profesionalno

informiran o možnostih, uporabi in animaciji lutk. Na področju lutkovne umetnosti in

njene vključenosti v šolske programe potekajo številne študije in raziskave.

Organizirane so tudi številne izobraževalne oblike s tega področja, ki dopolnijo

skromno znanje učiteljev na tem področju, ki ga pridobijo v okviru rednih študijskih

programov. Priložnost za izobraževanje, prezentacijo in evalvacijo pa so različni

festivali otroških lutkovnih skupin.

2.2 Lutka

Kaj je lutka in katere vrste lutk lahko vstopajo pri vzgoji otrok ter so nam v pomoč

pri otrokovem razvoju?



10

Lutka je simbol, ki ga animator uporablja za ponazoritev lika. Je pomembna za

otrokov razvoj. Lutke lahko izdelamo sami ali skupaj z otroki. Pri tem pa se moramo

zavedati, da otroka vzgajamo govorno, likovno in estetsko. Otroku ni pomembno, da je

lutka lepa, temveč naj bo zanimiva, smešna in nepopolna. Oblike naj bodo

poenostavljene, poudarjeni so deli, ki so v vlogi pomembni. Otrok se sreča z lutko že

zelo zgodaj. Že v vrtcu je njegova spremljevalka. Lahko pomaga pri vstopu v vrtec,

lažje komunicira z okoljem in ji zaupa svoje težave, pomaga pri verbalni in neverbalni

komunikaciji (Korošec in Majaron, 2002).

Lutka je med otrok zelo priljubljena. Z njo lahko dosegamo različne cilje.

Uporabljamo lahko različne vrste lutk. Najpreprostejše lutke so lahko naši prsti, naše

noge. Ni potrebno veliko, na prst narišemo dve piki in črto za usta in je lutka že

izdelana.

Ločimo različne vrste lutk ali lutkovne tehnike. Uporabimo jih lahko na različne

načine in namene pri pouku oz. interesni dejavnosti, saj ima vsaka lutkovna tehnika

svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti. Res je, da se zaradi specifike dela

vzgojitelji/učitelji omejujejo na določene vrste lutk, spregledajo pa bogastvo izraznih

možnosti širokega spektra lutkovnih tehnik.

Vrste lutk:

- prstne lutke,

- ročne lutke,

- lutke na palici,

- lutke na nitkah,

- ploske lutke,

- mimične lutke,

- senčne lutke,

- maske.



11

2.2.1 Prstne lutke

Prstki, ki plešejo, se igrajo ter se spreminjajo v čudežna bitja očarajo otroke. So

njihove prve igrače s pomočjo katerih odkrivajo svet.

Prstki in igre z njimi so vsem dobro znane. So del domačega izročila in

predstavljajo tisto prvo gledališče, ki so ga znali starši že od nekdaj odigrati svojim

otrokom. Na tak način so se z njimi igrali, se dotikali otrokovih prstkov in ustvarjali

posebno toplino med njimi (Cvetko, 2010).

Prstne igre lahko živijo kot poezija, proza ali drama. Lahko jih pripovedujemo kot

preproste pesmi, večinoma vsebujejo ritem in simbole. Prav tako jih lahko

pripovedujemo kot zgodbo in si za vsak dogodek vzamemo čas ter ga podrobno

opišemo. Lahko pa prstne igre nadgradimo in si ustvarimo lastno malo "prstno

gledališče", takšno, ki ga lahko otrok spravi v žep in kadarkoli oz. kjerkoli zaigra svojo

lastno gledališko predstavo. Za takšno gledališče ne potrebujemo prav veliko,

pomembno je le, da otrok in odrasel sodelujeta pri nastajanju, uporabljata domišljijo in

se ob tem zabavata (Cvetko, 2010).

Prstne lutke so torej neprecenljive na področju kreativne igre. Gol prst lahko torej z

določenim namenom preoblečemo in tako spremeni svojo identiteto ter se kot igralec

kostumira. Animacija prstkov nas vodi k lutkarstvu, ki v sebi združuje številne

umetnostne panoge. Zaradi majhnosti se prstne lutke v gledališču niso uveljavile. Prav

tako se zaradi slabe vidljivosti, prevelike intimnosti ter pomanjkanja spektakelske

funkcije, ta lutkovna tehnika v gledališču skorajda ne pojavlja (Cvetko, 1996).

Prstne lutke so najmanjše izmed vseh lutk in temu mora biti prilagojeno tudi

njihovo gibanje. Vloge so dodeljene prstom, oder pa je ponavadi kar naša dlan, kjer

lahko zaigramo kratke prizore. In ravno zaradi te majhnosti jih imajo otroci še posebej

radi. Vendar pa je dokaj zapletena naloga obvladati posamičen prst na obeh rokah.

Predstave lahko uprizorimo z več prsti, s celo roko ali kar z obema rokama. Prstom

lahko narišemo oči in usta ter jim dodamo še kak predmet in dobimo nenavadne lutke,

ki se lahko zelo različno obnašajo in gibljejo. (Cibula, 2015).

Prstne lutke so torej primerne za predšolske otroke kot tudi otroke prvega, drugega

razreda. Otroci se v jutranjem varstvu zelo radi družijo v kotičkih. V skupinicah imajo

svojo intimo, zasebnost. Prstne lutke, ki jih v kotičku uporabljajo, so običajno preproste.

Otroci v kotičkih improvizirajo prizore, se spontano igrajo, povzemajo zgodbice ipd.



12

2.2.2 Ročne lutke

»Ročno lutko si nataknemo na roko, na dlan. Vodimo jo s premikanjem prstov,

dlani ali cele roke. Ročna lutka ima glavo in trup. Ročnih lutk ne smemo narediti

prevelikih, saj jih naša dlan ne bi mogla dobro voditi. Glavo nataknemo na en prst,

druga dva prsta uporabimo za roke. Ročna lutka ima hitre in energične gibe, je

komunikativna lutka in z lahkoto vzpostavi stik z gledalci« (Varl, 1997a, str. 5- 25).

Ročne lutke pogosto zasledimo v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj so videti

preproste za animacijo, čeprav temu ni tako. Prav tako se je potrebno naučiti rokovanja

z njimi. Pri animacijo moramo upoštevati osnove. Nekateri učitelji pogostokrat ročne

lutke uvedejo v vsakdan učencev. Pozdravijo jih ob začetku in ko se poslovijo ob koncu

pouka. Tudi pri interesni dejavnosti se otroci že zelo zgodaj srečajo s to vrsto lutke.

2.2.3 Lutke na nitkah – marionete

»Lutke na nitkah so tehnično najzahtevnejše med vsemi vrstami lutk. Varlova trdi,

da so figure v celoti, čeprav sodobno lutkarstvo ponuja tudi drugačne možnosti in

pristope. Zelo podobne osebam in živalim, saj imajo vse okončine in vse glavne sklepe

kot živa bitja« (Varl, 1997b, str. 4-6).

Marionete so lutke, vodene od zgoraj navzdol. Nekatere so vodene na nitkah,

druge na žici. Zaradi navezanosti na nitke ali žice so njeni gibi včasih melanholično

nekoordinirani. Gibi in reakcije lutkinega telesa so počasni. Oživljanje marionete je

eden najzahtevnejših procesov izmed vseh lutkovnih tehnik (Trefalt, 1993). Na srečo je

mogoče izdelati tudi preproste marionete, ki jih lahko igrajo tudi otroci.

»Marionete simbolizirajo manipulacijo, saj je nad njim vedno nekdo, ki dirigira

njihove gibe. To intuitivno začuti tudi otrok in tako prepoznava socialne modele in

relativnost situacij. Prav zato jim moramo omogočiti, da si naredijo in animirajo

preproste marionete, saj jim pomagajo graditi pozitivno samopodobo.« (Majaron,

2010.)



13

Torej posezimo tudi po marionetah in jih priredimo situaciji oz. namenu. Kot

didaktični pripomoček lahko izdela učitelj zahtevnejšo marioneto. Pri likovnem pouku v

višjih razredih že zahtevnejšo obliko, prav tako pri interesni dejavnosti. Da lutka oživi je

potrebno veliko vaje, animacije, sicer je to »recitiranje besedila s predmetom v roki«.

2.2.4 Ploske lutke

Ploske lutke so pomembne za razvoj otrokove likovne občutljivosti in orientacije v

prostoru. Pri njih gre za prenos risbe v gibanje in odnos te forme do drugega predmeta.

Otrok spozna profile, pojme spredaj, zadaj, veliko, majhno in način vzpostavljanje

komunikacije na poreden način. Ploska lutka se na odru ne more igrati z rekviziti ter se

obračati. »Ploska lutka je vsak lik, ki ga izrežemo iz kartona ali vezane plošče,

pritrdimo na osnovno vodilo in mu naredimo kak gibljiv sklep. Nima tretje dimenzije –

debeline« (Varl, 1997c, str. 5). Je dvodimenzionalna, nima stranske mase in debeline,

zato se na odru ne more obračati. Če jo želimo videti z več strani, jo moramo narediti v

več variantah. Tudi pri igri s tako lutko moramo biti pazljivi, saj se lahko hitro zgodi, da

lutko preveč zavrtimo. Slabost je tudi v tem, da taka lutka ne more opravljati z rekviziti

(Varl, 1997c).

Ploske lutke lahko razdelimo na tri sklope:

- dvodimenzionalne lutke, ki nimajo posebej gibljivih delov,

- ploske lutke, ki so delno gibljive,

- ploske lutke z gibljivimi deli in na posebnih vodilih (prav tam).

Plosko lutko na nek način primerjamo s senčno lutko, saj ji je zelo podobna, le da

jo moramo še pobarvati.

2.2.5 Mimične lutke

Mimična lutka je nastala v želji čim bolj posnemati obrazno mimiko. Z gibanjem

čeljusti spominja na odpiranje ust pri človeku ali gobca živali.

Preprosta mimična lutka nastane že s tem, ko na roko damo v nogavico ali

rokavico z enim prstom. Roko postavimo tako, da je del s štirimi prsti zgoraj, palec pa



14

spodaj. Z različnimi dodatki, kot so oči, nos, usta, ušesa, lasje, oblikujemo lutko v

mimično lutko.

Izdelamo jo lahko iz različnih materialov, kot so kuverte, papirnati krožniki,

papirnate vrečke, karton, blago ... Mimična lutka lahko nastane tudi s tem, ko si s

prstnimi barvami poslikamo roke (Varl, 1997č, str. 4- 12).

Tako izdelana mimična lutka je zelo uporabna in tehnično nezahtevna vrsta lutke,

za katero ne potrebujemo veliko časa, hkrati pa zelo hitro ustvarimo efekte pri pouku v

različne namene. Lahko jo vključimo v uvodni motivaciji, npr. pri slovenskem jeziku ob

obravnavi pesmi Otona Župančiča Pismo in izdelamo kuverto – s katero predstavimo

pismo, ki prihaja iz daljne dežele … Ali morda pri likovni umetnosti, kjer za prikaz

mavričnih barv pobarvamo prste na roki – pobarvani prsti lahko oživijo in postanejo

ljudje, lahko so scena ali paravan ipd.

2.2.6 Maske

Pri maskah ne gre za tipično lutko. Pri maski kot lutki gre za oživljen material, le da

je to pot nameščen na obraz igralca, vendar pa tudi maska izraža zakritje obraza Biti

torej nekdo drug, igrati ali govoriti skozi usta druge osebe. Varl (1997) takole klasificira

maske ter jih razvrsti v: naglavne maske, obrazne in maske celega telesa (preobleka).

»Obrazne maske so tiste, ki lahko zakrivajo samo oči ali cel obraz. Naglavne

maske skrijejo našo glavo, masko si poveznemo na glavo. Maska celega telesa je

maska, kadar želimo od glave do peta predstavljati nekoga drugega« (Varl, 1997d, str.

5-30).

Maska kot vrsta lutke, ki zakrije celoten obraz ali telo lahko pomaga otrokom s

posebnimi potrebami in otrokom, ki se iz različnih vzrokov ne želijo ali ne zmorejo

predstaviti takšni kot so. Tako lahko premostijo marsikatero oviro.

2.2.7 Lutke na palici

»Lutke na palici so vse lutke, ki imajo palico, s katero lahko lutko premikamo. Za

glavo lutke lahko uporabimo različne predmete in materiale, na primer: penasto gumo,



15

stiropor, karton … Na glavo pritrdimo ali narišemo nos, usta, oči … Oči so glavno

vodilo in komunikacija, saj z njimi določimo starost ,razpoloženje in karakter lutke.

Palica, ki jo izberemo za osnovno lutkino vodilo mora imeti tako imenovani prečni križ.

S tem preprečimo vrtenje lutke na palici. Tudi roke in morebitne noge so pomembne,

kajti lahko so dopolnilo k lutkinem telesu ali pomagalo pri animaciji. Roke in noge imajo

vodilo ali pa ne. Lutke na palici brez dodatnih vodil so najpreprostejše lutke, tako za

izdelavo kot tudi za vodenje lutke. Uporabimo lahko lesene kuhalnice, kartonaste

škatle, konzerve ... Take lutke nimajo ne sklepov ne okončin in so zelo primerne za

najmlajše otroke« (Varl, 1997e, str. 4-24).

Lutke na palici so pogoste v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj so preproste in

imamo veliko možnosti oz. variacij pri izdelavi. Tudi pri interesni dejavnosti, lutkovnem

krožku, se otroci pogosto srečujejo z lutko na palici, najprej z osnovno obliko, nato

dodajamo lutki vodila, kar pomeni zahtevnejšo animacijo. Uspešno animirajo tako lutko

že izkušenejši učenci.

3 LUTKOVNA INTERESNA DEJAVNOST NA OSNOVNI ŠOLI-

PRIMER DOBRE PRAKSE

3.1 Opis dejavnosti

Že sedmo leto sodelujem kot somentorica pri lutkovnem krožku. Otroci, ki

obiskujejo dejavnost že več let, veliko bolje obvladajo animacijo lutk, pa tudi samo

vedenje med vajami in v zaodrju. Sicer pa se vsi otroci trudijo in z veseljem sodelujejo.



16

Slika 1: Lutkarji lutkovnega krožka

V šolskem letu je načrtovanih 25 ur dejavnosti, kar pa je običajno premalo za

pripravo lutkovne predstave in je potrebno imeti katero dodatno uro za utrjevanje.

Dejavnost je za vse šolsko leto načrtovana po mesecih. Mladi lutkarji se srečujejo le

enkrat tedensko, pred predstavo pa morda še kakšno uro več

V prvih dveh urah z mentorico učencem predstaviva dejavnost. Tudi učenci se

predstavijo, se med seboj spoznajo in tudi povedo o svojih izkušnjah z lutkami. V

naslednjih urah se otroci seznanijo z lutkovnim gledališčem, pogovorimo se o bontonu

v gledališču. Otroci spoznajo različne vrste lutk. Na šoli deluje lutkovna dejavnost že

nekaj let, zato imamo na šoli različne vrste lutk, ki si jih učenci lahko ogledajo in z njimi

rokujejo ter zaigrajo kakšen prizor po lastni domišljiji. Nekaj časa je namenjeno tudi

prstnim igram. S prstnimi igrami usvajajo socialne veščine (igre predstavljanja in

spoznavanja, igre razlik in podobnosti, igre sodelovanja itd.) in razvijajo pozitivno

samopodobo (igre sprostitve, igre razumevanja, govorni in negovorni znaki). Ob

začetku ure za sprostitev in motivacijo igramo kakšno prstno igro, kar je učencem zelo

všeč.

V naslednjih urah beremo pravljice in se pogovarjamo o njih. Učenci s seboj

prinesejo različne pravljice, zgodbice, jih predstavijo in se pogovorimo o njih. Potem

skupaj izberemo primerno za lutkovno uprizoritev. V zadnjem času (letu) smo uspešno

uprizorili zgodbo z naslovom » Spletna pošast, računalniška miška in telefonski škrat.

», povzeli smo jo po pisateljici Mariji Švajncer. Lutkarji so sami predlagali, da bi

pripravili zgodbo z aktualno tematiko, ki se dotika uporabe prekomerne uporabe

telefonov in računalnikov. V zgodbi Spletna pošast, računalniška miška in telefonski

škrat načrtujejo ugrabitev otrok. Odločijo se, da jih bodo popolnoma zasužnjili. Otroke



17

hočejo odmakniti od vsega drugega in od njih zahtevati, da se bodo ukvarjali samo z

računalniki in drugimi dosežki moderne tehnologije. Vrana, veverica in kanarček

preprečijo ugrabitev in otroke rešijo. Prizadevajo si, da bi otroci spet vzljubili prijatelje,

naravo in knjige. Na koncu se vsi sporazumejo, da je mogoče početi in združiti oboje,

seveda po pameti in s pravo mero.

V predstavi smo si razdelili vloge glede na glasove učencev in uporabo knjižnega

jezika, izgovarjavo, na kar sva bili pozorni pri branju in predstavljanju zgodbic. Z

učiteljico sva upoštevali predvsem interese učencev. Učenci se hitro poistovetijo z

določeno vlogo, čeprav jim je bila dodeljena. Je pa veliko laže zanje, če si sami

izberejo vlogo. V tem primeru se otrok laže vživi v vlogo, ki jo mora odigrati z lutko, laže

jo začuti. Se zgodi, da ima kateri učenec težave, da se v vživi lutko in jo animira. Takrat

namenimo animaciji še več pozornosti. Z vajo in z neprestanim spodbujanjem se večini

učencem le posreči sprejeti določeno vlogo in jo ustrezno animirati. Žal pa so tudi

takšni učenci, ki jim gre to teže od rok. Takšnim učencem dodelimo vlogo scenarista ali

glasbenika npr. z Orffovimi instrumenti. Prav je, da se potrdi vsak otrok, ki se vključi k

lutkovni dejavnosti.

Ko smo izbrali primerno zgodbo in si razdelili vloge, smo se dogovorili, s katero

vrsto lutk bi igrali. Učenci so izrazili željo, da pripravijo predstavo z lutkami na palici. Z

mentorico sva bili zadovoljni z izbiro. V prejšnjih letih smo predstave uprizarjali z

lutkami na nitkah in z ročnimi lutkami. Omenjene tehnike učenci še niso srečali. Lutka

na palici je pomenila ustvarjalni izziv za mlade lutkarje. Dogovorili smo se, da lutke

izdelamo iz odpadnih materialov kot je blago, volna, les itd. Z mentorico sva želeli

spodbuditi njihovo domišljijo in kreativnost, zato sva jih spodbudili k izdelavi lastnih lutk.

Ker že vrsto let izdelujem lutke, sem jim z veseljem pomagala. Lutke so služile

začetnim vajam, v nadaljevanju pa smo ugotovili, da je njihov zunanji zgled za odrski

nastop, premajhen, zato smo se dogovorili, da bomo izdelali večje lutke. Med

počitnicami smo imeli strnjene delavnice, kjer smo iz gobe (pene?) in blaga izdelali

večje lutke, ki so ravno tako bile estetsko bogatejše, saj smo izdelavi namenili več

časa. Učenci so ob izdelovanju uživali, bili kreativni in iznajdljivi.



18

Slika 2: Izdelane lutke otrok

Otroci so z navdušenjem uprizarjali zgodbico s svojimi lutkami v razredu za

mizami. Miza jim je služila kot oder. Seveda smo uporabljali tudi paravan, pravi zaslon

za lutko na palici, ki je vodena od spodaj navzgor, kjer se je prav tako odvijal del

zgodbe.

3.2 Scena in glasba

Za sceno smo uporabili elemente, ki smo jih na šoli že uporabljali v prejšnjih

predstavah. Na odru je bilo le to, kar je bilo v predstavi nujno za potek igre: dva

svetova – računalniški in gozdni. Računalniški svet – današnji čas, ko je naš vsakdan

vse bolj odvisen od tehnologije. Telefoni in računalniki prevzamejo naša življenja v

svoje roke. Gozdni svet – poln živali, kjer jim je še vedno večja vrednota druženje s

prijatelji.

Ker je otrok osem in vlog samo šest, je mentorica predlagala, da otroka, ki nimata

vloge, igrata na Orffove instrumente in s tem smo si pridobili odlično glasbeno

spremljavo ob petju pesmic, ki se pojavljajo v zgodbi. Melodijo in besedilo smo

prilagodili tako, da ni bilo težav pri igranju, saj je bila glasba, ki je pričarala še dodatno

vzdušje, enostavna. Študij predstave je potekal zelo sistematično, kajti morali smo

natančno proučiti vsak korak predstave. Jasno in hkrati za učence preprosto, smo se

morali dotakniti vsakega koraka, dogodka, elementa lutkovne vsebine. Nekateri učenci

so sami predlagali, kako animirati lutko, kaj z njo narediti v določenem trenutku, kako

rešiti določeno situacijo. Z mentorico sva upoštevali čim več njihovih predlogov in



19

rešitev. Na drugi strani pa sva imeli v skupini tudi takšne učence, ki so bili ob igranju

zelo zadržani in brez idej glede animacije. Interpretacija vlog je najprej potekala

individualno z vsakim učencem posebej, šele nato pa skupno.

Slika 3: Scena z mladimi lutkarji

3.3 Evalvacija lastne izkušnje pri sodelovanju izvajanja interesne

dejavnosti

Vsak začetek šolskega leta se veselim, ko me mentorica povabi k sodelovanju k

lutkovni interesni dejavnosti. Ob branju zgodbe si ustvarim sliko lutke, ki bi naj že z

zunanjostjo poudarila njen karakter. Pri samem nastajanju se mi vedno porodijo nove

zamisli, ki jih poskušam realizirati. Včasih se pa tudi zgodi, da mojih zamisli ne morem

realizirati oziroma, da določena izvedba ali detajl ni funkcionalen in najdem drugo

rešitev. Zelo cenim tudi mnenje otrok oz. njihove zamisli. Skupaj se pogovorimo o

karakterjih posameznih oseb in izdelavi lutk, tako glede njihove likovne podobe kot

animacijskih lastnosti. Letos smo se z mentorico in otroci odločili za lutke na palici. Lani

so bile na našem odru velike ročne lutke, ki so se gibale po vsem odru. Leto poprej

smo pri predstavi uporabili marionete in majhne ročne lutke, ki so jih nataknili na dlan.

Pri izdelovanju svojih lutk so bili otroci zelo izvirni, toda izrazili so željo, da bi raje imeli

velike lutke. Ker je vsako leto težava s časom, saj je petindvajset ur vsekakor premalo

za pripravo lutk, scene in same igre, jim priskočim na pomoč z izdelavo lutk in scene. V

teh urah, in še kateri dodatni otroci vložijo v izdelavo lutk veliko truda, ki je poplačan z



20

aplavzom gledalcev, ko mladi lutkarji zaigrajo in pokažejo predstavo svojim staršem,

znancem, prijateljem in celotni šoli. Zelo so ponosni nase, kar je tudi prav. Veselijo se

tudi samega Območnega srečanja lutkovnih skupin Ostržek, saj si takrat lahko še

ogledajo predstave drugih šol in vrtcev. Otroci takrat sami izrazijo svoje mnenje o

ostalih predstavah. Povedo, kaj jim je bilo ali ni bilo všeč in zakaj tako menijo. Skupaj z

mentorico se pogovorimo o njihovih mnenjih, pred tem pa se pogovorimo o svoji

predstavi. V vsakem primeru jih pohvaliva, ker si želiva, da bi lutke vzljubili in svoje

znanje o lutkah širili naprej. Menim, da bi v času, ko nas preplavlja vsa tehnologija in

otroci preveč presedijo pred računalniki, morali dati morda malo več poudarka na

dejavnosti kot so lutke, gledališče ... To ne vpliva samo na njihovo zdravo življenje,

temveč tudi na rabo slovenskega knjižnega jezika, ki ob komunikaciji preko telefonov in

računalnikov pri otroci utrpi svojo škodo. Otroci se med seboj pogovarjajo v večini že

samo preko socialnih omrežij, in to v kraticah in tujkah. Vsekakor otrok ob lutki krepi

svojo samozavest, retoriko (javno nastopanje), razvija govor, kreativnost, domišljijo.

Veliko poudarka je na knjižnem jeziku, kjer imajo otroci velike težave. Kljub temu

občasno dovoliva z mentorico, katero vlogo odigrati v našem narečju (prleščina), kar je

gledalcem iz našega okolja zelo všeč. Pri delu v lutkovnem krožku se krepi tudi

socialna vključenost vseh sodelujočih, prosocialno vedenje in emocionalna podpora

skupine. Vse to je prisotno tako v času študija predstave, kot med potekom izvedbe

predstave na odru, kjer so lutkarji odvisni drug od drugega

Priprave na nastop so se tedensko nadgrajevale in izpopolnjevale. Sproti so

učenci dobivali nove ideje in zamisli za predstavo. Ideje, ki so ustrezale predstavi, smo

tudi vključili. Mentorjeva naloga je, da temeljito razmisli in presodi o predlogih učencev,

kaj vključiti v predstavo in kaj morebiti ne sodi zraven. Kreativnost učencev se kaže v

vseh lutkovnih komponentah- scena, lutka, glasba in zvok.



21

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Opredelitev problema

Že sedmo leto se kot somentorica lutkovnega krožka udeležujem območnega

srečanja lutkovnih skupin in opažam, da se iz naših okoliških šol učitelji z učenci ne

udeležujejo srečanj. Na nekaterih šolah se izvajajo lutkovne dejavnosti, na drugih sploh

ne. Tako se nam je porodilo vprašanje, koliko je lutkarstvo še prisotno v širši okolici, in

sicer na območju Podravske regije.

V empiričnem delu diplomske naloge smo opravili raziskavo, v kateri smo

raziskali, v kolikšni meri je lutkarstvo prisotno na osnovnih šolah na področju

Podravske regije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne skupine so formirane na

osnovnih šolah, katero tehniko lutk uporabljajo, po kateri metodi delajo, kaj menijo o

vključevanju lutkarstva v šole v obliki izbirnega predmeta. V raziskavi smo želeli

izvedeti, kolikšen je pomen lutkovnih dejavnosti v primerjavi z ostalimi interesnimi

dejavnostmi. Želeli smo pridobiti mnenje učiteljev omenjenih osnovnih šol o vplivu

lutkarstva na razvoj otroka. Ker na vseh šolah ne izvajajo lutkovne interesne

dejavnosti, nas bodo zanimali vzroki, zaradi katerih na nekaterih šolah lutkarstva ne

izvajajo.

4.2 Delovne hipoteze

H1: Lutkarstvo v osnovnih šolah Podravske regije je zastopano manj kot 50 %.

H2: Učitelji na osnovnih šolah v lutkarstvu ne vidijo potencialnega izbirnega

predmeta.

H3: Osnovnošolski učitelji Podravske regije lutkarstvo v primerjavi z drugimi

interesnimi dejavnostmi podcenjujejo.

H4: Osnovnošolski učitelji Podravske regije menijo, da imajo lutke veliko vzgojno

vlogo pri učencih v osnovni šoli.



22

4.3 Cilji

- Spodbuditi učitelje k lutkovnim dejavnostim – vodenje lutkovnih krožkov in

uporabo lutk kot didaktičnega pripomočka pri pouku.

- Spodbuditi učitelje k uporabi lutke v učnem procesu za motivacijo ali reševanju

vzgojnih težav.

- Ozavestiti učitelje o mnogih pozitivnih učinkih, ki jih ima lutka pri razvoju otrok.

4.4 Metode dela

Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo s študijem

domače in tuje literature.

Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja sem kot instrument

raziskovanja uporabila anketo. Vprašanja so bila odprtega in zaprtega tipa.

V sodelovanju z učenci in mentorico lutkovne interesne dejavnosti smo opisali

primer dobre prakse lutkovne dejavnosti na osnovni šoli.

4.5 Vzorec

V vzorec sem vključila 74 osnovnih šol v Podravski regiji. Vključene niso osnovne

šole s prilagojenim programom in glasbene šole.

Reševanje anket je potekalo anonimno in prostovoljno.

4.6 Postopek zbiranja podatkov in obdelava podatkov

Poslali smo 95 anketnih vprašalnikov na elektronske naslove osnovnih šol.

Vrnjenih je bilo 74 anketnih vprašalnikov, izpolnjeno skladno z navodili. Pri obdelavi

podatkov, dobljenih z anketnimi vprašalniki, smo uporabili program Microsoft Excel,

izdelali tabele ter dobljene rezultate prikazali grafično in dobljene podatke interpretirali.



23

4.7 Rezultati in interpretacija rezultatov

I. Izvajanje lutkovne dejavnosti

Preglednica 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti

Izvajanje lutkovne

interesne dejavnosti f f %

da 42 57 %

ne 32 43 %

Grafikon 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti

Iz grafa smo lahko razbrali, na kolikih osnovnih šolah Podravske regije izvajajo

lutkovno interesno dejavnost. Ugotovimo, da je 42 šol (57 %), ki lutkovno interesno

dejavnost izvajajo in 32 šol (43 %), ki lutkovne interesne dejavnosti ne izvajajo. Že s

prvim anketnim vprašanjem lahko ovržemo prvo hipotezo, ki pravi, da je lutkarstvo na

osnovnih šolah Podravske regije zastopamo manj kot v 50 %. Nad rezultatom smo bili

presenečeni, kajti na srečanjih lutkovnih skupin ni bilo zaznati tolikšne zastopanosti

lutkovnih skupin. Morda bi morali spodbuditi osnovne šole, ki se lutkovnih srečanj ne

udeležujejo, k udeležbi.

57%

43%

0 0

1. Ali izvajate lutkovno interesno dejavnost?

Da.

Ne.



24

II. Najpogostejši vzroki, da lutkovne interesne dejavnosti ne izvajajo

Preglednica 2: Najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti NE izvajajo

Najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti ne

izvajajo f f %

nizek interes pri učencih 8 25 %

učencem na šoli ne ponudimo te možnosti 5 16 %

kriva je višina plačila interesne dejavnosti 2 6 %

nimam interesa za izvajanje te dejavnosti 5 16 %

nisem strokovno usposobljen za izvajanje te

dejavnosti 12 37 %

Grafikon 2: Najpogostejši vzroki, zakaj lutkovne interesne dejavnosti NE izvajajo

Najpogostejši vzroki, zakaj lutkovne interesne dejavnosti ne izvajajo, so kot

najpogostejši vzrok navedli premajhno strokovno usposobljenost pedagoških delavcev,

kar 37 %. Kot drugi najpogostejši vzrok navajajo nizek interes pri učencih (25 %). 16%

anketiranih je odgovorilo, da učencem ne ponudijo lutkovne interesne dejavnosti in

prav tako jih 16% navaja, da nimajo interesa. 6 % anketiranih meni, da je vzrok plačilo

interesne dejavnosti. Slaba strokovna usposobljenost ne bi smela biti vzrok, da se

lutkarstvo ne izvaja, kajti veliko vlogo imajo tudi izkušnje, ki jih pridobivaš v praksi in

številne možnosti dodatnega izobraževanja.

25%

16%

6% 16%

37%

2. Kateri so najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti ne izvajate? Nizek interes pri učencih.

Učencem na šoli ne ponudimo te možnosti.

Kriva je višina plačila interesne dejavnosti.

Nimam interesa za izvajanje te dejavnosti.

Nisem strokovno usposobljen za izvajanje te dejavnosti.



25

III. Pridobljeno znanje iz lutkarstva

Grafikon 3: Pridobljeno znanje iz lutkarstva

Pri naslednjem anketnem vprašanju, ki obravnava, na kakšen način je pridobljeno

znanje iz lutkarstva, je bilo možnih več odgovorov. Največ odstotkov 42 anketiranih je

svoje znanje pridobilo iz izkušenj (39 %) in obiskov seminarjev (35 %). 18 % je svoje

znanje bogatilo preko strokovne literature. 8% anketiranih jih je pod drugo rubriko

zapisalo zelo podobne odgovore. Učitelji so svoje znanje bogatili: s prenašanjem

znanja od starejših kolegic in kolegov, preko šolskega izobraževanja in navajali so

sodelovanje z zunanjim sodelavcem.

IV. Kdaj je bilo nazadnje osveženo znanje s področja lutkarstva?

Preglednica 3: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva

Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva f f %

v tem šolskem letu 6 14 %

lansko šolsko leto 8 19 %

pred 3 do 5 letu 7 17 %

več kot 5 let 3 7 %

več kot 10 let 8 19 %

nisem se izobraževal 10 24 %

35%

18%

39%

8%

3. Kje ste pridobili svoje znanje za vodenje lutkovne dejavnosti'

Z obiskom seminarjev.

Preko strokovne literature.

Znanja pridobljena preko izkušenj.

Drugo.



26

Grafikon 4: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva

Zanimalo nas je, kdaj so izvajalci lutkovne interesne dejavnosti nazadnje osvežili

svoje znanje na tem področju. 24 % anketiranih je odgovorilo, da se ni izobraževalo na

področju lutkarstva. V enakem odstotku (19 %) je odgovorilo, da so se izobraževali v

šolskem letu 2014/15 in več kot pred desetimi leti. 17 % anketiranih je svoje znanje

nadgradilo pred 3 do 5 leti in 7 % anketiranih je pred več kot petimi leti osvežilo svoje

znanje iz lutkarstva. Glede na odstotek (24 % se ni izobraževalo na področju

lutkarstva) so prav tisti, ki so svoje znanje bogatili z nabiranjem izkušenj v sami praksi.

V. Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti

Preglednica 4: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti

Pogostost izvajanja lutkovne interesne

dejavnosti f f %

enkrat tedensko 22 52 %

dvakrat tedensko 4 10 %

strnjeno pred predstavami 15 36 %

drugo 1 2 %

14%

19%

17% 7%

19%

24%

4. Kdaj ste nazadnje osvežili svoje znanje s področja lutkartsva?

V tem šolskem letu.

Lansko šolsko leto.

Pred 3 do 5 letu.

Več kot 5 let.

Več kot 10 let.

Nisem se izobraževal.



27

Grafikon 5: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti

Na vprašanje kako pogosto izvajajo lutkovno interesno dejavnost je 52 % takšnih,

ki lutkovno dejavnost izvajajo enkrat tedensko, 36 % jih izvaja strnjeno pred

predstavami, 10 % jih izvaja dvakrat tedensko. Pod rubriko Drugo je odgovorilo 2 %

anketiranih. Pod rubriko Drugo so zapisali, da izvajajo glede na temo dejavnosti.

VI. Način, kako se predstavijo kot lutkovna interesna dejavnost

Grafikon 6: Način, kako se lutkovna interesna dejavnost predstavi

52%

10%

36%

2%

5. Kako pogosto izvajate lutkovno interesno dejavnost?

Enkrat tedensko.

Dvakrat tedensko.

Strnjeno pred predstavami.

Drugo.

92%

84%

78%

34%

1%

0%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

V okviru predstavitve za starše

V okviru dnevov dejavnosti-kulturni dan

Na srečanju lutkarjev, ki jih organizira JSKD

Na šolski spletni strani in v šolskem časopisu

Drugo

Se ne predstavimo

6. Na kakšen način se predstavi lutkovna interesna dejavnost?

odgovori

anketiranih



28

Pri vprašanju, na kakšen način se predstavi lutkovna dejavnost v Podravski regiji,

je bilo možnih več odgovorov. Največ anketirancev se z lutkovno interesno dejavnostjo

predstavi v okviru predstavitev za starše (92 %). Visok delež se jih tudi predstavi v

okviru dnevov dejavnosti (78 %) in na srečanju lutkarjev, ki jih organizira JSKD. Na

šolski spletni strani se jih predstavi 34 %. Nobeden od anketirancev ni odgovoril, da se

ne predstavijo. 1 % je v rubriko Drugo zapisalo:

- Gostovanja v okolici.

- Predstavitve v kraju.

- Predstava za prvošolce.

- Lutkovna dejavnost se izvaja že toliko let, da je ni treba več posebej

predstavljati.

VII. Dosežki v okviru lutkovne interesne dejavnosti

Grafikon 7: Najvišji dosežki v okviru lutkovne dejavnosti

Najvišji odstotek (47 %) anketiranih predstavlja dosežek na območnem srečanju.

Regijskega srečanja se udeležuje 34 %. 10 % je bilo bolj uspešnih in so se udeležili

tudi na državnem srečanju. Ostalih srečanj, ki se organizirajo je 9 % anketiranih šol.

47,00%

34,00%

9,00%

10,00%

Območna srečanja

Regijska srečanja

Ostala srečanja

Državna srečanja

0% 10% 20% 30% 40% 50%

7. Najvišji dosežki v okviru lutkarske interesne dejavnosti

odgovori anketiranih osnovnih

šol



29

VIII. Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost

Preglednica 5: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost

Število učencev v posamezni starostni skupini povprečno število učencev

učenci od 1. do 3. razreda 20



drugo 6

Grafikon 8: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost

Največje zanimanje za lutkovno interesno dejavnost kažejo učenci od 1. do 3.

razreda (20 učencev), nato zanimanje v višjih razredih začne upadati. Podatki kažejo,

da je v 4. in 5. razredu vključenih povprečno 16 učencev in povprečno 10 učencev od

6. do 9. razreda. Pod rubriko Drugo so navedli tudi otroke, ki obiskujejo vrtec. Na

podlagi podatkov je bilo ugotovljeno, da je v šolski lutkovni krožek vključenih povprečno

6 otrok.

20

16

10

6

8. Katere starostne skupine učencev so vključenen v lutkovno dejavnost?

Povprečno število učencev od 1. do 3. razreda.



Drugo.



30

VIIII. Najpogosteje uporabljena vrsta lutk

Grafikon 9: Najpogosteje uporabljena lutka

Vsi anketiranci najpogosteje uporabljajo ročne lutke (100 %). Nekaj več kot

polovica vprašanih uporablja tudi ploske lutke (56 %) in 32 % je takih, ki uporablja

senčne lutke. 9 % uporablja mimične lutke in prav tako je 9 % navedlo pod rubriko

Drugo, uporabo lutk marionet.

X. Lutkarstvo samostojni izbirni predmet

Preglednica 6: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet

Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet f f %

da 29 69 %

ne 13 31 %

100%

56%

32%

9%

9%

Ročne

Ploske

Sen…

Mimi…

Drugo

0% 50% 100% 150%

9. Kakšno vrsto lutk uporabljate najpogosteje?

Kakšno vrsto lutk

uporabljate najpogosteje?



31

Grafikon 10: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet

69 % anketiranih učiteljev meni, da bi lutkarstvo uvedli kot samostojni izbirni

predmet, 31 % meni nasprotno, že iz razloga, da lutkarstvo vpliva na celoten otrokov

razvoj.

XI. Vrednotenje lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z naravoslovnimi

dejavnostmi

Preglednica 7: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi

dejavnostmi

Ovrednotenje lutkovne interesne

dejavnosti v primerjavi z naravoslovnimi

dejavnostmi

f f %

manj pomembno 8 19 %

enako pomembno 28 67 %

bolj pomembno 6 14 %

69%

31%

10. Ali menite, da bi lutkarstvo uvedli kot samostojni izbirni predmet?

Da.

Ne.



32

Grafikon 11: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi dejavnostmi

Več kot polovica (67 %) anketiranih meni, da so naravoslovne dejavnosti enako

pomembne v primerjavi z lutkovno dejavnostjo. 19 % je mnenja, da je lutkarstvo manj

pomembno in 14 % meni, da je lutkarstvo bolj pomembno.

XII. Ovrednotenje lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z ostalimi

družboslovnimi dejavnostmi

Preglednica 8: Primerjava lutkovne interesne dejavnosti z družboslovnimi dejavnostmi

Ovrednotenje lutkovne interesne dejavnosti

v primerjavi z družboslovnimi dejavnostmi f f %




19%

67%

14%

11. Ovrednotite lutkovno interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi- naravoslovne dejavnosti.

Manj pomembno.

Enako pomembno.

Bolj pomembno



33

Grafikon 12: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z ostalimi družboslovnimi dejavnostmi

Iz grafa, kjer so ovrednotili lutkarsko interesno dejavnost v primerjavi z ostalimi

družboslovnimi dejavnostmi, je več kot polovica (69 %) mnenja, da je lutkarstvo enako

pomembno. 17 % anketiranih je mnenja, da je lutkarstvo manj pomembno in 14 %

meni, da je lutkarstvo bolj pomembno od družboslovnih dejavnosti.

XIII. Ovrednotenje lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi s športnimi

dejavnostmi

Preglednica 9: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi

Ovrednotenje lutkovne interesne

dejavnosti v primerjavi s športnimi

dejavnostmi

f f %




17%

69%

14%

11.a Ovrednotite lutkarsko interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi- ostale družboslovne dejavnosti.

Manj pomembno

Enako pomembno

Bolj pomembno



34

Grafikon 13: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi

65% anketiranih je mnenja, da so športne dejavnosti enako pomembne v primerjavi z

lutkovno dejavnostjo. Pri tem 21% vprašanih meni, da je lutkarstvo manj pomembno in

14%, da je lutkarstvo bolj pomembno.

XIV. Izračun povprečja ovrednotenja lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z

ostalimi družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi dejavnostmi

Preglednica 10: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi

dejavnostmi

Povprečje ovrednotenja lutkovne interesne

dejavnosti v primerjavi z ostalimi

družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi

dejavnostmi

f povprečna

f %




21%

65%

14%

11.b Ovrednotite lutkovno interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi- športne dejavnosti.

Manj pomembno

Enako pomembno

Bolj pomembno



35

Grafikon 14: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi

dejavnostmi

V izračun povprečja so zajeti rezultati iz tabel 11, 11. a, 11. b, 11.c. Razberemo,

da je 62 % anketiranih mnenja, da je lutkovna interesna dejavnost enako pomembna v

primerjavi z ostalimi družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi dejavnostmi. 20 % je

mnenja, do so bolj pomembna in 18 % je mnenja, da so manj pomembna v primerjavi z

lutkovno dejavnostjo.

XV. Vpliv lutke pri otrokovem razvoju

Preglednica 11: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju

Vpliv lutke pri otrokovem razvoju f f %

da 42 100 %

ne 0 0 %

18%

62%

20%

12. Povprečje ovrednotenja lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z ostalimi družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi

dejavnostmi

Manj pomembno.

Enako pomembno.

Bolj pomembno



36

Grafikon 15: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju

Vsi anketirani pedagoški delavci so mnenja, da ima lutka vpliv pri otrokovem

razvoju.

Pojasnila anketiranih, na 13. vprašanje, in sicer, ali so mnenja, da ima lutka vpliv

na razvoj otroka:

- Iz izkušenj lahko povem, da se je samozavest mnogih učencev, ki so bili

prej zadržani in tihi zelo spremenila. Postali so pogumnejši, kar je izredno

pomembno, še posebej za otroke, ki imajo težave z vključevanjem v razred.

- Lutka vpliva na socialnem, čustvenem in govornem področju.

- Če lutko izdela otrok sam, zgradi do nje odnos, skrb, morda je potem bolj

odgovoren zanjo. Sicer pa je priprava lutkovne predstave in igranje v njej

gotovo dobra izkušnja in razvija različne spretnosti, ki pridejo prav v življenju

(samoiniciativnost, inovativnost, iznajdljivost, prilagodljivost, improvizacija

itd.).

- Otrok se vživlja in identificira z lutko, spodbuja razvoj čustev in bogati

otrokovo notranje življenje in doživljanje.

- Vpliv ima na samopodobo, na medosebne odnose, na odnos do samega

sebe.

- Gre za celostni razvoj otroka, saj je lutkarstvo kompleksna dejavnost, ki

razvija govor, igranje, glasbeno izobraževanje, likovno izobraževanje,

obvladovanje prostora itd.

100%

0%

13. Ali ima po vašem mnenju lutka vpliv na otrokov razvoj?

Da.

Ne.



37

- Otrok se skozi lutko nauči glasno, razločno govoriti in nastopati, se lažje

vživi v druge osebe, živali, pridobiva na samopodobi. Pri izdelavi lutk si

razvija ročne spretnosti in domišljijo.

- Z lutko se lahko poistoveti pri govoru - komunikacijo, pridobiva na

samopodobi itd.

- Preko lutke izraža svoja dejanja,pomisleke itd.

- Otroci lutki verjamejo bolj in se ji raje zaupajo.

- Osebnostna rast, pridobivanje na samozavesti, na govornem razvoju itd.

- Lutka deluje kot terapevtsko sredstvo.

- Razvija fantazijo, ga socializira, si razvija govorne in motorične sposobnosti,

se vživlja v različne vloge itd.

- Vpliva na socialnem, čustvenem in govornem področju.

- Razvoj samopodobe, govorni razvoj, socialni razvoj ...

- Samozavest otrok, strah pred nastopanjem se odpravi, preko lutke pove, če

ga kaj muči, vpliva na razmišljanje o posamezni temi, obravnavamo lahko

tabu teme ...

- Preko lutke učenec lahko izrazi sebe, tudi tisti učenci, ki niso najbolj uspešni

pri šolskem delu, lahko postanejo pomembni pri delu z lutkami.



38

5 RAZPRAVA

V teoretičnem delu diplomske naloge sem raziskala, kakšen je vpliv lutke na

različnih področjih otrokovega razvoja. Med samo igro z lutko je pomemben

medsebojni odnos med lutkarji. In prav ta odnos ima pomembno vlogo pri razumevanju

lutke v vsej njeni širini. Igra z lutko ima namreč neomejene možnosti razvijati odnose

med osebami, odnose med razpoloženji, odnose med čustvi, itd. Hkrati sem raziskala,

kako učitelji v Podravski regiji izvajajo lutkovno interesno dejavnost.

V empiričnem delu sem izvedla raziskavo, v kateri je sodelovalo 74 osnovnih šol

Podravske regije od 95-ih. Od tega je 32 anketirancev odgovorilo, da lutkovne

dejavnosti ne izvajajo in niso odgovarjali na vprašanja, ki so sledila. 42 anketirancev je

v anketi odgovorilo na vsa vprašanja.

Prva hipoteza (H1) pravi: Lutkarstvo je v osnovnih šolah Podravske regije

zastopano v manj kot 50 %.

To hipotezo moram ovreči, saj so pridobljeni podatki pokazali, da lutkarstvo je

zastopano v Podravski regiji, saj je tako odgovorila nekaj več kot polovica anketiranih.

Torej, v Podravski regiji je 57 % takih osnovnih šol, kjer lutkovno dejavnost izvajajo, in

sicer v 42 osnovnih šolah.

Kje je vzrok, da se lutkovna dejavnost ne izvaja na nekaterih šolah? Najprej sem

pomislili na nizek interes otrok in višino plačila za mentorstvo. Kajti večina mentorjev

dobi za interesno dejavnost določeno število ur, ki ne zadošča za dobro pripravo

lutkovne igre. Potrebno je vložiti veliko več truda in časa. Vendar pa študija kaže, da

plačilo ni vzrok, saj tako meni 6 % anketiranih. Največ je prepričanih, da je vzrok

premajhna strokovna usposobljenost pedagoških delavcev, kar 37 %. Kot drugi

najpogostejši vzrok navajajo nizek interes pri učencih (25 %) in za tem ponudbo

interesnih dejavnosti na šolah (16 %) oz. interes učiteljev za izvajanje te dejavnosti (16

%). Menim, da intenzivno zaživi tista interesna dejavnost na šoli, kjer učitelj oz.

pedagoški delavec kaže predvsem visoko stopnjo notranje motivacije in afinitete za

določeno aktivnost ter ima določeno stopnjo znanja s tega področja.

Pri anketnem vprašanju, ki obravnava, na kakšen način je bilo pridobljeno znanje iz

lutkarstva, je največ anketiranih odgovorilo, da so svoje znanje pridobili iz izkušenj (39

%) in obiskov seminarjev (35 %). Pri tem je 18 % svoje znanje bogatilo preko strokovne

literature ter 8 % anketiranih jih je pod rubriko drugo zapisalo, da so svoje znanje



39

bogatili: s prenašanjem znanja od starejših kolegic in kolegov, preko šolskega

izobraževanja in navajali so sodelovanje z zunanjim sodelavcem.

Na vprašanje Kdaj je bilo nazadnje osveženo znanje s področja lutkarstva ugotovim, da

se 24 % anketiranih ni izobraževalo na področju lutkarstva. V enakem odstotku (19 %)

je odgovorilo, da so se izobraževali v šolskem letu 2014/15 in več kot pred desetimi

leti. 17 % anketiranih je svoje znanje nadgradilo pred 3 do 5 leti in 7 % anketiranih je

pred več kot petimi leti osvežilo svoje znanje iz lutkarstva. Zakaj se učitelji ne

udeležujejo izobraževanj, je vprašanje, na katerega je teže odgovoriti. Zagotovo pa je

odvisno od sistema šole, afinitete učitelja ipd.

Ugotavljam, da 52 % anketiranih izvaja lutkovno dejavnost enkrat tedensko, 36 % jih

izvaja strnjeno pred predstavami, 10 % jih izvaja dvakrat tedensko. Pod rubriko Drugo

sta odgovorila 2 % anketiranih in zapisala, da izvajajo interesno dejavnost glede na

temo dejavnosti. Izvajanje lutkovne dejavnosti v smislu razporeditve ur je odvisno od

načina dela učitelja, lutkovne teme, sistema dela na šoli ipd.

Pri vprašanju, na kakšen način se predstavi lutkovna dejavnost v Podravski regiji,

spoznam, da se največ anketirancev z lutkovno interesno dejavnostjo predstavi v

okviru predstavitev za starše (92 %). Visok delež se jih tudi predstavi ob dnevih

dejavnosti (78 %) in na srečanju lutkarjev, ki jih organizira JSKD. Na šolski spletni

strani se jih predstavi 34 %. Nobeden od anketirancev ni odgovoril, da se ne

predstavijo. 1 % je v rubriko Drugo zapisalo:

- Gostovanja v okolici.

- Predstavitve v kraju.

- Predstava za prvošolce.

- Lutkovna dejavnost se izvaja že toliko let, da je ni treba več posebej

predstavljati.

Pri tem je največ (47 %) anketiranih odgovorilo, da predstavlja najvišji dosežek

lutkarjev uvrstitev na območno srečanje, nato na regijsko srečanje (34 %). 10 % je bilo

bolj uspešnih in so se udeležili tudi državnega srečanja.

Na vprašanje, koliko učencev je vključenih v interesno dejavnost, razberem, da

največje zanimanje za lutkovno interesno dejavnost kažejo učenci od 1. do 3. razreda

(20 učencev), nato zanimanje v višjih razredih začne upadati. Podatki kažejo, da je v 4.



40

in 5. razredu vključenih povprečno 16 učencev in povprečno 10 učencev od 6. do 9.

razreda. Pod rubriko Drugo so navedli tudi otroke, ki obiskujejo vrtec. Na podlagi

podatkov je bilo ugotovljeno, da je v šolski lutkovni krožek vključenih povprečno šest

otrok. Zanimivo je, da se učenci v višjih razredih udeležujejo bolj gledališkega krožka

kot lutkovnega.

Med najpogosteje uporabljeno lutko anketiranci navajajo ročne lutke (100 %). Nekaj

več kot polovica vprašanih uporablja tudi ploske lutke (56 %) in 32 % je takih, ki

uporablja senčne lutke. 9 % uporablja mimične lutke in prav tako je 9 % navedlo pod

rubriko Drugo, uporabo lutk marionet. Odgovori me ne presenečajo, zagotovo učitelji

posegajo po lutkah, ki so jim blizu.

Druga hipoteza (H2) pravi: Učitelji na osnovnih šolah v lutkarstvu ne vidijo

potencialnega izbirnega predmeta.

Tudi to hipotezo moram ovreči. 69 % pedagoških delavcev meni, da bi se

lutkarstvo lahko izvajalo kot izbirni predmet. Odstotek je visok, zato bi bilo morda

vredno tudi lutkarstvo vključiti kot samostojni izbirni predmet, saj ima lutka velik pomen

pri razvoju otroka. Dejstvo pa je, da učitelj lahko izvaja vsebine lutkovne umetnosti

znotraj izbirnega predmeta Umetnost v 4.,5.,6. razredu. Izkušnje kažejo, da je na

področju umetnosti v šolah »pomembnejše« gledališče kot lutkarstvo; lutkarstvo pa

prednjači na šolah, kjer učitelji uspejo prodreti v ospredje (tudi z lutkovnimi uspehi) in

dovolj animirati otroke za to dejavnost. Če lutkarstvo »močno živi na šoli«, je izvajanje

izbirnega predmeta samo nadgradnja dosedanjega dela.

Tretja hipoteza (H3) pravi: Osnovnošolski učitelji Podravske regije lutkarstvo v

primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi podcenjujejo.

Prav tako moram tretjo hipotezo ovreči. Razberemo lahko, da je 62 % anketiranih

mnenja, da je lutkovna interesna dejavnost enako pomembna v primerjavi z ostalimi

družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi dejavnostmi. 20 % je mnenja, do so bolj

pomembna in 18 % je mnenja, da so manj pomembna v primerjavi z lutkovno

dejavnostjo. Študija tudi kaže, da nobena od teh dejavnosti, tako družboslovnih,

naravoslovnih in športnih ne izstopa v pomembnosti. Razmišljanje anketiranih učiteljev

je realno. V praksi pa so dejanske situacije oz. izkušnje na šolah drugačne.



41

Četrta hipoteza (H4) pravi: Pedagoški delavci na osnovnih šolah Podravske regije

menijo, da imajo lutke veliko vzgojno vlogo pri učencih v osnovni šoli.

Četrto hipotezo lahko potrdim, saj vseh 74 anketiranih pedagoških delavcev meni,

da imajo lutke veliko vzgojno vlogo pri učencih. Rezultati študije me niso presenetili,

potrdili so samo dejstvo in vrednost, ki jo nosi oz. ima lutka. Kot navajajo tudi številni

avtorji Paškvan (2010), Majaron (2000), Korošec (2006) ima lutka pomembno vzgojno

vlogo pri otrocih in je še kako potrebna v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.



42

6 ZAKLJUČEK

Diplomska naloga je prikaz lutkarstva kot interesne dejavnosti v osnovni šoli na

področju Podravske regije.

Z nalogo sem želela spodbuditi lutkarstvo kot interesno dejavnost in lutko kot

didaktični pripomoček pri pouku v samem učnem procesu ali v terapevtski namen ter

ozavestiti pedagoške delavce o mnogih pozitivnih učinkih, ki jih ima lutka pri razvoju

otrok.

Ugotavljam, da lutkarstvo »živi« na področju Podravske regije, pedagoški delavci

imajo pozitiven odnos do izbirnega predmeta Lutkarstvo in lutkarstva kot interesne

dejavnosti.

Menijo, da ima lutka veliko vzgojno vlogo pri razvoju otrok.

Izsledke študije bom poslala na vse osnovne šole, ki so bile vključene v raziskavo

in jim tako podala povratno informacijo o lutkarstvu, v želji, da ne bo lutka samo v

otrokovih oče, temveč tudi v srcih.

Ob zaključku:

»Vzemimo si čas, posezimo po lutkah, osrečimo svoje otroke. Dovolimo jim, da

nas popeljejo v svet sanj in v čarobni svet pravljic.«

(Jolanda Magdič)



43

7 LITERATURA IN VIRI

Brezničar, S. (2014). Izdelava lutke, lutka in lutkovna igra kot terapevtski in didaktični

pripomoček. Maribor. Kulturno-umetniško društvo Moment.

Cibula, N. (2015). Od prstnih iger do prstnega gledališča. Diplomska naloga. Koper: UP

PEF.

Cvetko, I. (1996). Slovensko otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.

Cvetko, I. (2010). Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: Didakta.

Gauda, G. (2001). Theorie und Praxis des therapeutischen Puppenspiels: lebendige

Psychologie C. G. Jungs. Dortmund: Verlag Modernes Lernen.

Korošec, H. (2004). Simbolna igra z lutko-način komunikacije v razredu. Magistrsko

delo, Ljubljana: UL PEF.

Korošec, H. (2006). Kreativne dejavnosti z lutkami kot proces. V Borota, B. (ur.): Otrok

v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška

fakulteta.

Korošec, H. (2015). Lutka in socialni odnosi v vrtcu. Ljubljana Pedagoška fakulteta.

Kroflič, B. (2002). Recenzija. V Korošec, H. in Majaron, E. (ur.): Lutka iz vrtca v šolo.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Kurikulum za vrtce. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Majaron, E. (2000). Lutka – idealna povezava didaktičnih smotrov. Lutka 56. str. 33-35.

Pridobljeno 29. 3. 2016, www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-lutke-didakticni-

smotri.doc.

Majaron, E. (2002). Lutka pri oblikovanju mladega človeka. V H. Korošec, E. Majaron

(Ur.), Lutka iz vrtca v šolo (str. 5 - 8). Ljubljana: UL PEF.

Majaron, E. (2010). Children's theater. What? For Whom? Why? How?. V: Jurkowski,

H. in Lazić, R. (ur.). Theatre for children – artistic Phenomenon. Subotica: Open

University Subotica, International Festival of Children's Theatres.

Majaron, E. (2013). Zakaj danes lutke?. Pridobljeno 20. 12. 2015,

http://www.utzog.si/lutke-vc-12-11-2013/.



44

Marjanovič UMEK, L. (2001). Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulumu za vrtce. Ljubljana,

Založba obzorja

Paškvan, V. (2010). Svet lutk. Pridobljeno 12. 4. 2016,

http://www.ringaraja.net/clanek/svet-lutke_890.html?page=all.

Sitar, J. (2008). Lutkovna umetnost v okviru kulturne vzgoje. V N. Poţar Matijašič, N.

Bucik (Ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (str. 129 –

137). Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Trefalt, U. (1993). Osnove lutkovne režije. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij.

Varl, B. (1997a). Moje lutke – ročne lutke. Ljubljana: založba Aristelj.

Varl, B. (1997b). Moje lutke – lutke na nitkah. Ljubljana: založba Aristelj.

Varl, B. (1997c). Moje lutke – ploske lutke. Ljubljana: založba Aristelj.

Varl, B. (1997d). Moje lutke – maske. Ljubljana: založba Aristelj.

Varl, B. (1997č). Moje lutke – mimične lutke. Ljubljana: založba Aristelj.

Varl, B. (1997e). Moje lutke – lutke na palici. Ljubljana: založba Aristelj.



45

8 PRILOGE

PRILOGA 1: Tehnična izdelava lutk

Vrana in kanarček

Najprej sem iz varilne žice pripravila mehanizem, s katerim smo pomikali krila in

tako uprizarjali let vrane in kanarčka.

Slika 4: Mehanizem za let kanarčka in vrane

Nato sem iz črnega in rumenega blaga izrezala model vrane in kanarčka.

Uporabila sem stare bombažne majice.

Slika 5: Izrezan model za vrano Slika 6: Izrezan model za kanarčka



46

Sledilo je šivanje s šivalnim strojem. Na spodnji strani sem pustila odprtino, da

sem lahko napolnila s polnilom iz starega vzglavnika in vstavila mehanizem. Prav tako

sem sešila krila in tudi na krilih pustila odprtino tam, kjer se stika s trupom.

Slika 7: Sešit trup s polnilom vrane

Vstavila sem mehanizem, trup prerezala tam, kjer sem potem ročno prišila krila.

Prerezala sem toliko, kolikor je bilo potrebno, da sem vstavila krila iz žice. Na krila iz

žice sem nataknila sešita krila in jih ročno sešila k trupu. Nato sem krila in trup

napolnila s polnilom. Ugotovila sem, da sta bila trup in krila preveč napolnjena in se je

mehanizem težko premikal. Zato sem morala nekaj polnila odstraniti, da je bil

mehanizem lahko gibljiv. Odprtino na spodnjem delu trupa sem prav tako prišila in

pustila le toliko, da ni oviralo gibanja žice. Ptička sta dobila še oči in kljunček.

Slika 8: Kanarček Slika 9: Vrana



47

Veverica

Osnova za veverico je penasta guma katero sem z rezilno klino oblikovala v obliko

veverice. V penasto gobo sem pritrdila z lepilom palico, s katero se lutka vodi.

Penasto gobo sem oblekla z blagom, ki se uporablja za šivanje podlag na krilih ali

jaknah. Blago sem nabirala in sproti lepila z vročim lepilom. Po repu sem še dodala

volno in s tem vizualno dobila košati rep.

Slika 10: Veverica

Računalniška miška

Izdelala sem jo iz gobe, ki sem jo oblikovala s tapetnim nožem in škarjami. V

oblikovano gobo sem vstavila kos žice, na katero sem pritrdila stari računalniški kabel.

Ta kabel predstavlja rep miške oz. priključek k računalniku. Oči so na žici, ki je

oblikovana v vzmet. S tem sem dosegla, da so oči migljale, kadar je lutka govorila oz.

je v gibanju. Pripravljene sem imela tudi PVC oči iz trgovine, vendar sem ugotovila, da

so premajhne in ne pridejo do izraza. Zato sem odstranila PVC oči in jih izrezala iz

blaga. Te so bile veliko večje in bolj zanimive. Prav tako sem žico, ki je bila namenjena

za vodenje lutke, zamenjala z leseno palico, ker je les bolj stabilen kot žica in je lutko

lažje voditi.



48

Slika 11: Goba- osnova za lutke

Slika 12: Računalniška miška

Spletna pošast

Za osnovo sem prav tako uporabila gobo, ki sem jo oblikovala z olfa nožem. V

gobo sem vstavila oblikovano žico za oči, ki sem jih na koncu pritrdila in palico za

vodenje lutke. Na žico v lutki sem pritrdila tudi nekaj kablov, ker bi jih bilo težko potem

prilepiti ali prišiti in bi lahko padali z lutke. Nato sem lutko oblekla v staro sivo majico in

kos črnega blaga ter pritrdila oči. Škrat je dobil še nasmešek, vendar sem ugotovila,

da se ne ujema s karakterjem, ki ga igra v predstavi. Zato sem nasmešek zamenjala za

usta, ki so bila nevtralna.



49

Slika 13: Osnova za spletno pošast

Slika 14: Spletna pošast

Telefon

Ponovno je osnova goba z vstavljeno palico za vodenje lutke in žico za oči. Goba

je oblečena v sivo raztegljivo blago. Tipke telefona so prav tako iz gobe in oblečene v

raznobarvno blago in ročno prišito na sivo podlago. Oči so pritrjene z žico na zanko, ki

gleda iz gobe in majice.



50

Slika 15: Telefon na palici



51

PRILOGA 2: Anketni vprašalnik

Lutkovna interesna dejavnost na Podravskem področju

Spoštovani pedagoški delavci!

Sem Jolanda Magdič, absolventka visokošolskega strokovnega programa, smer

predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Koper, Univerze na Primorskem. V okviru

diplomske naloge z naslovom » LUTKARSTVO KOT INTERESNA DEJAVNOST V

OSNOVNIH ŠOLAH PODRAVSKE REGIJE«, ki jo pripravljam pri predmetu drama,

gledališče, lutke. Vljudno Vas prosim, da si vzamete nekaj časa in odgovorite na

zastavljena vprašanja. Anketni vprašalnik je anonimen. Zbrane podatke bom uporabila

izključno za izdelavo diplomske naloge. Za sodelovanje in iskrene odgovore se Vam

vnaprej zahvaljujem in Vam želim vse lepo.

Maj, 2015 Jolanda Magdič

Q1 - Ali izvajate lutkovno interesno dejavnost?

Da.

Ne.

Q2 - Kateri so najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti ne izvajate?

Nizki interes pri učencih.

Učencem na šoli ne ponudimo te možnosti.

Kriva je višina plačila interesne dejavnosti.

Interes pedagoških delavcev je nizek.

Pedagoški delavci niso strokovno usposobljeni za izvajanje te dejavnosti.

Drugo:

Q3 - Kje ste pridobili svoje znanje za vodenje lutkarske dejavnosti?

(možnih je več odgovorov)

Z obiskom seminarjev. Znanja pridobljena preko izkušenj

Preko strokovne literature. Drugo:



52

Q4 - Ali ima pri otrokovem razvoju lutka kakšen pomen?

Ima vpliv.

Nima vpliva.

Prosimo, da utemeljite svoj odgovor.

Q5 - Koliko učencev je vključenih v posamezno skupino?

1. - 3.

razred

4. - 5.

razred

6. - 9.

razred Drugo

Od 3 do 6

učencev:

Od 7 do 10

učencev:

Od 11 in več

učencev:

Q6 – Kako pogosto izvajata lutkovno interesno dejavnost?

Enkrat tedensko.

Dvakrat tedensko.

Strnjeno pred predstavami.

Drugo.

Q6 - Kakšno vrsto lutk uporabljate najpogosteje?

(možnih je več odgovorov)

Ročne.

Senčne.

Mimične.

Ploske.

Drugo:



53

Q7 - Ali menite, da bi lahko lutkarstvo uvedli kot izbirni predmet v osnovni šoli?

Da.

Ne.

Q8 - Ovrednotite lutkarsko interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi.

manj

pomembno

enako

pomembno

bolj

pomembno

Naravoslovne dejavnosti

Ostale družboslovne dejavnosti

Športne dejavnosti

Odgovorili ste na vsa vprašanja v tej anketi. Hvala za sodelovanje.

magdič jolanda 23062016-2 - university of primorska...lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih...

Documents