Oktober 2009 • Številka 6Leto: X - ISSN - 1581-615X

OD

PO

DČ

RTANEGA Z RUMENO - D

O D

AN

ES

LETod leta 1949

praznuje

Sledite rumeni!

PAKET ZA MLADEPAKET ZA MLADEregal COM 08

dimenzije: D/V/G: 305 x 185 x 50 cm,barva: črno steklo/bela, lakirano

€€5577999900

posebno udobje sedenjapovzroča zgornja plast sediščaiz spominske oz. memory pene

sedežna garnituraDREAM €€6655999900

že od

možnost vgraditveležišča

LESNINA KranjStaneta Žagarja 67

LESNINA JeseniceCesta železarjev 4b

2

LES

NIN

A TR

GO

VIN

A d.

o.o.

KR

ANJ,

M.

VAD

NO

VA 9

, K

RAN

J

Pot za krajem 38, 4000 Kranj email: flexmatic@t-2.net

pon. - pet.: 8.00 - 19.00sobota: 8.00 - 13.00

[T. 1 V AVSTRIJI

IZJEMNA AKCIJA KUHINJ do 30. 10.

DARILODARILO DIADEM PLUS 6 delni set posode

*DARILO -6 delni set posode WMF v vrednosti 438,80 EUR dobite ob nakupu elektri~nih aparatov BOSCH in SIEMENS nad vrednostjo 2.000 EUR.

IZJEMNA AKCIJA KUHINJ do 30. 10.

- 50 %* za kotno omarico Le Mans - 100 %* talni predali- 50 %* za rolo omarice

- 50 %* za steklene vitrine- 50 %* za police in okrasne stranice- 50 %* za lesene stenske obloge- 50 %* za delovne pulte

GRATISGRATIS*

BONUS*samo v10 % – 34 modelov7 % – 20 modelov4 % – 35 modelov

* bonus je odvisen od modela in se obra~unava od akcijske cene kuhinje DANKÜCHEN

-20%-20% kakovostno nem{kokopalni{ko pohi{vo

- NE ZAMUDITE - NE ZAMUDITE -

BONUS*samo v

FLE

XMAT

IC d

.o.o

., S

TEG

NE

13

E,

LJU

BLJ

ANA

Oktober 2009 • Številka 6Leto: X - ISSN - 1581-615X

Moja Gorenjska je priloga časopisa

Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, kipokriva širše območje Gorenjske. Je časopis zbogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že odleta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljneleto 1900. Kot poltednik izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvi-sen, politično uravnotežen časopis z novica-mi, predvsem z vseh področij življenja in delaGorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, karljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glasza vas beleži čas. V dobrem in slabem. V ve-selju in žalosti. Za vas sprašujemo, kaj je no-vega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In se-veda poskrbimo za sprostitev in zabavo.Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot so Moja Gorenjska, Kranjčanka inLočanka, ter ob koncu leta z letopisom GO-RENJSKA - darilom pred božično-novoletni-mi prazniki.Če vas poleg branja Moje Gorenjske zanima-jo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo knaročilu na časopis Gorenjski glas. Kot no-vemu naročniku vam bomo prve tri mesecečasopis prinašali brezplačno (če boste našnaročnik vsaj eno leto) in vas presenetili zdarilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikovGorenjskega glasa.

MOJA GORENJSKA, ISSN 1581-615X, izhaja kot priloga poltednika Gorenjski glas, v nakladi 100.000 izvodov.Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, uredništvo: Gorenjski glas, vodja oglasnegatrženja Mateja Žvižaj. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o.,Kranj. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan(Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Uredništvo, naročnine, oglasno trženje:Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax:04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si, mali oglasi: telefon04/201-42-47. Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtekod 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. MOJA GORENJSKA, številka 6, oktober 2009, je priloga 84. šte-vilke Gorenjskega glasa, ki je izšla 23. oktobra 2009.

Naslovnica: V BohinjuFoto: Tina Dokl

5

Naj vas prijazno povabimo k naročilu. Tel.: 04/201 42 41 ali e-pošta: narocnine@g-glas.si.

Z veseljem pričakujemo vaš odziv!

ww

w.g

oren

jskig

las.si

Privoščite si nekaj trenutkov in v miru preberite Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek.

Vsako še tako dolgo človeško življenjese po večnih zakonih nekoč izteče;sveto pismo nas uči, da ima vsakastvar svojo uro ...Tako se je 8. junija le-tos izteklo tudi naši mami Ivani Cve-tek, odlični pripovedovalki in ustvar-jalki folklornega slovstva. Ta dan go-duje sv. Medard, na katerega se jemama v šali vsako leto jezila, saj naj biuravnaval vreme še štirideset dni posvojem godu. Za delo na veliki kmeti-ji se je bilo prepotrebno ozirati tudi navremenske razmere.Mama se je poslednjič vrnila domovna praznik sv. rešnjega telesa, ki mu vZg. Bohinjski dolini pravimo svet te-les. Zelo rada je imela ta praznik napragu poletja in ga je štela za zelo ve-likega in slovesnega. Neštetokrat namje pripovedovala, kako sta se v otro-štvu nanj pripravljali s sošolko in pri-jateljico, kako sta nabirali cvetove, kista jih nacufali (scefrali, natrgali) za vkošarico, kajti te pisane cvetne lističepo stari šegi še dandanašnji deklice pritelovski procesiji posipajo pred kapeli-cami. Ljudje ta cvetni ”posip” pobirajoin prinašajo živini za zdravje, odnašajopa ga tudi na polje in ga potresejo ponjivah za dobro letino. Spominjala se jesvoje luštne korbce (lične košarice) inprazničnih oblekic ter svoje prijatelji-ce, s katero sta hodili več let skupaj zapar v procesiji. Tudi mi smo mamiIvani take cvetove pripravili v košari-co, da so lahko vsi, ki so se želeli obgrobu posloviti od nje, posuli njeno po-slednje počivališče s peščico dišečih inpisanih cvetnih lističev. Taki ”razstav-ljeni” cvetovi so se mi vseskozi zdeliomamno lepi, skrivnostni, a spominja-

li so me tudi na minljivost in žrtvova-nje. Pa saj ima cvet že od pradavninebogato simboliko v vseh religijah inkulturah človeštva. Predstavljal naj bivez med nebom in zemljo, med nad-naravnim in zemeljskim. V neštetihbajkah odpira pota tudi k dušam umr-lih in zemeljskim zakladom. Takapota je znala ubirati tudi naša mama ...S svojim izjemnim pripovednim da-rom nam je pričarala veliko zgodb,mnoge so bile objavljene in tudi pred-stavljene širši javnosti doma in v tuji-ni. Prešle so že v slovensko in še pose-bej v bohinjsko kulturno in duhovnozavest. Kdor je poznal našo mamo, jeobčudoval ta njen izjemni dar, njenobistrino duha in smisel za humor, ki jeni zapustil vse do zadnjega dne, dokler

je ni zadela usodna možganska kap.Prav ta dan, to je bil 29. maj, rojstni dannjene matere, smo bili deležni šemnogih lepih spominov nanjo; še po-sebej pri našem zadnjem skupnem ko-silu, za katerega je še vse pripravila.Vseskozi nas bodo spremljale njenegloboke misli in izreki o materi na-sploh, ki je samo ena na tem ljubemsvetu, ki se nikoli ne postara in vednoodide prezgodaj ... Prav kakor bi pri-sluhnili verzom Antona Medveda, kismo jih tudi zapisali na njeno spomin-sko kartico:

Spomin na mater pokopanokomu ni drag, komu ni svet,umrje mati vsem prerano,naj tudi sto užije let.

Mama je sklenila svoje zemeljske dni včastitljivih letih, saj bi 27. avgusta letospraznovala že 95. rojstni dan, a s svojonenavadno živahnostjo in s svežo zu-nanjostjo še zdaleč ni kazala svojih let.Bila je naravnost sodobna; rada je bra-la, grajala starokopitne rešitve in sezavzemala za praktične novosti. Kljubsvojemu velikemu daru za pristno indomačo slovensko besedo ni maralavelikih besed. Zato tudi ni bila navdu-šena nad tem, da bi se pojavljala v ča-sopisih. Ob njenih okroglih obletnicahmi je bilo kar žal, da sem napisala večo drugih kot pa o njej. Za devetdeset-letnico sem ji posvetila obsežno raz-pravo Bajeslovno izročilo v bohinj-skem folklornem pripovedništvu, kije izšla v narodopisnem zborniku Tra-ditiones. Ostala dva avgustovska slav-ljenca, o katerih sem vedno pisala, statudi privekala na svet v prvem mese-

6

”Mati je samo ena ...”

Ob 95-letnici rojstva Ivane Cvetek, zveste varuhinje bohinjskegaljudskega izročila

Edina mamina fotografija iz mladosti, ki je ni uničilpožar (30. leta pred 2. svet. vojno).

cu 1. svetovne vojne leta 1914. To stabila: mamin sošolec Janez Odar, ki se jerodil v Stari Fužini le dan pred njo, ži-vel pa je v Mengšu in tudi kot pravabohinjska grča umrl v 91. letu starosti.Drugi pa se je rodil na Bohinjski Bistri-ci 31. avgusta; bil je mamin sorodnik,duhovnik, pisatelj in pesnik Franc So-dja; umrl je v 93. letu v Torontu. Tudinaša mama je kot dekle nosila ta staribohinjski priimek, ki v praslovanščinipomeni vaškega sodnika.Na poslednjo pot smo mamo sprem-ljali iz rojstne hiše pri Zg. Švicu v Sred-nji vasi. Tu se je rodila očetu Jakobu inmateri Mariji roj. Smukavec kot zad-nji, deveti otrok in edina deklica medosmimi brati. Ko je moral oče kotavstro-ogrski rezervist v vojsko, je po-zabil, kako je hčerki ime, zato je pisal,da pozdravlja Minco, ker so ji sprva resmislili dati materino ime. Kasneje so sipremislili zaradi njene botre Johane, kije domnevala, da si je deklica prineslato ime, kajti 21. avgusta je godovalanjena zavetnica Ivana Šantalska. Ma-mina starša sta bila doma iz Češnjice,oče iz znane družine vozarjev, pri Vož-baču, ki jih omenja tudi Janez Jalen vsvojih Vozarjih. Oče je bil lesni trgo-vec, mati pa na roke izučena šivilja; tose pravi, da ni uporabljala šivalnegastroja. S svojima dotama in predvsemz Jakobovim trgovskim zaslužkomsta počasi odplačala veliko hišo in trd-no kmetijo. Najbrž sta imela prednostpri nakupu, ker je v tej koseški hiši ži-vela materina teta Jera Globočnik,doma iz Mošenj, poročena Hkavec. PriŠvicu se je v srednjem veku rodil tudiAndrej Skočir, briksenški vikar, ki muje oče na zgornji strani doma zgradil -danes bi rekli vikend - da bo imel stre-ho nad glavo, kadar bi prišel iz Briks-na. Vanjo je postavil oskrbnika Luž-mana in še danes se pri hiši po doma-če reče pri Vužmanu. Za briksenškimvikarjem je izginila vsaka sled, a stariljudje so še vedeli šepetati, da so prineki drugi hiši ubili duhovnika. Naj-brž so mislili, da ima veliko denarja. Šev maminem otroštvu je marsikdo re-kel, da je pri nas pri farju. Nekoč ta iz-raz ni bil žaljiv; tudi Valentina Vodni-ka so imenovali koprivniški far.V folklorni povedki pa izvemo, zakajse pri nas reče pri Švicu. Bohinjce je

učil siriti švicarski sirar Hitz, ki so murekli kar Švic. Pri naši hiši pa so bili do-bri živinorejci, ki so izdelovali sir, zatov povedki izvemo, da so tudi oni dobi-li to ime. Vendar se je že prej reklo priŠvicu, preden je prišel slavni švicarskisirar v Bohinj. A vseeno se je zdelo silazanimivo naše domače ime nekemušvicarskemu županu, kajti povezal gaje s švicarskim prakantonom Schwitz,po katerem nosi Švica svoje ime. JanezJalen pa je ob tem domačem imenuimel aluzijo na znoj, zato je v Tropubrez zvoncev svojega junaka, rojenegapri Švicu, poimenoval Znojev Mar-tinč. Res da so se morali Švicovi poš-teno potiti pri delu, a v resnici se je todomače ime ohranilo po priimku ene-ga izmed lastnikov domačije. To veli-ko hubo je gospodar že v srednjemveku razdelil med dva sinova.Mati Mina in oče Jaka sta se poročilaleta 1894 in se naselila v svojem no-vem domu v Srednji vasi; naslednjeleto se jima je rodil prvi sin Jožef, ki soga klicali za Joza; bil je močan deček inže zgodaj je očetu začel pomagati vgozdu. Nekoč je jokal pred materjo,ker so mu pozimi pri delu v gozdu pri-mrznile mokre hlače. Tako je staknilpljučnico in zaradi nje umrl v desetemletu. V otroštvu je umrl tudi maminbrat Ferjan, ki se je rodil in čez dve letitudi umrl na dan sv. Florijana. Bil je ši-bek deček, ker je mati preveč trpela;oče je šel po trgovskih poteh, mati paje še zadnji dan pred porodom do pol-noči sekala drva, popolnoči pa je rodi-la. Vseskozi je bila prepričana, da ji jepred smrtjo podal roko. Po vsej verjet-nosti pa je v smrtnem boju stegovalročico in iskal pomoči pri njej. SinFronc je umrl med prvo svetovno voj-no; dobil je že poziv za na vojsko, a gaje devetnajstletnega pobrala španskabolezen. Mama se ga je vedno spomi-njala, čeprav je bila stara šele štiri leta,kako je mrtev ležal pri peči; pred smrt-jo so ga še zavili v mrzle bele rjuhe, dabi mu zbili visoko vročino. Tako jesvetoval župnik, a je bilo prepozno.Preden je izdihnil, se je še priporočilBogu s kratko molitvico, ki so jo moli-li pred spanjem: ”V imenu Jezusa Kri-žanga gremo ležat, On, ki nas je nakrižu odrešov, naj nas varje vsega hu-dega. Amen.” Brat Vorenc je bil šele se-

demnajstleten vpoklican v vojsko. Koje ranjen ležal v Judenburgu v bolniš-nici, so ga šli mati z enim izmed sinovobiskat. Zato ju je vprašal: ”Zakaj obacerata?” To se pravi, zakaj sta oba za-pravljala denar za vožnjo in drugestroške v zvezi s potjo. Sin Vorenc ježivel najdlje, a še njemu je bilo samo 57let. Ko so ga napravljali za v krsto, somati rekli: ”Ta zadnjega mi napravlja-te.” Tršat možakar iz vasi je odšel izsobe, ker ni mogel poslušati ubogežene v njenem bridkem trpljenju. Ma-min najljubši brat Bavant (Valentin), kiso ga imeli tudi vsi bratje najrajši, je pa-del v Gorjah kot nemški orožnik. Predtem je hotel pobegniti v partizane, a seje bal, da bi Nemci izselili mater, ki jeprestala že toliko hudega. Ustrelil ga jecelo njegov znanec, ker ga ni prepo-znal v uniformi, ko je pešačil na želez-niško postajo, da bi se odpeljal v Bohinjza botra svoji nečakinji. Brat Tonej jepadel pred koncem vojne v partizanih.Mati so še enemu izmed sinov daliime Jožef in tudi ta je umrl pri dvain-štiridesetih letih. Ker slabe novice po-tujejo hitreje kot dobre, je napačno iz-vedel, da so v velikem požaru l. 1949pogoreli naša mati, v resnici pa je po-gorela bratova tašča. Ker je bil rekon-valescent po težki operaciji, mu je tapretres tako škodoval, da je čez dvameseca umrl. Brata Janeza so zverin-sko ubili domačini. Prav tako kot očeje bil lesni trgovec; bil je izredno bister,sposoben, velik humorist in samoza-vesten možakar. Vojsko je služil prikraljevi gardi, kjer se je prikupil kralji-ci, ki je želela spoznati celo njegovomater. Tudi na manevre v Pariz so gavzeli s seboj; od tam je prinesel foto-grafije, ki so bile skupaj uokvirjene ve-like kot vrata. Žena mu je umrla mla-da že pred vojno, tako da je ostal sam stremi otroki. Najbrž so mu škodovaletake izjave, kot je na primer tale o ko-munistih: ”Kdor si je zmislil komuni-zem, če so ga že pokopali, bi ga bilodobro še enkrat odkopati in dati namravljišče, kjer bi ga ta rdeče mravljedo kosti ožrle.” Tako se je že pred voj-no šalil v gostilni, a njegova prispo-doba z rdečimi mravljami je preveč na-ravnost zadela bistvene prvine rdeče-ga totalitarizma. Med vojno pa so člo-veka take izjave lahko stale življenje.

7

Po njegovi smrti so otroci ostali sami;najstarejši je padel šestnajstleten kotpartizanski kurirček. Naša mama jepomagala babici skrbeti za bratoveotroke. A kasneje se je potrdil prego-vor, da je nehvaležnost plačilo tegasveta.Mama Ivana še ni dopolnila osem let,ko je izgubila očeta. Spominjala se gaje, kako je bil v desetih dneh zdrav inmrtev. Zbolel je prav ob sv. Jakobu, ta-krat je največ dela s košnjo in najboljvroče, tako da sprva niti ni vedel, da gakuha pljučnica. Takrat še niso uporab-ljali antibiotikov, čeprav jih je Flemingže ”izumil”. Mama se je spominjala,kako mu je s svežo vejico odganjalamuhe, ko je ležal v postelji in ni večmogel dvigniti rok. Pripovedovala je,da pri svojih 55-ih letih ni imel nitienega sivega lasu in nobenega gnilegazoba. Ko so kopali grob za drugega po-kojnika, so mu dva zoba odkrušili skrampom. Tudi mama je po njem po-dedovala lepe zobe in vranje črne lase,ki niso hoteli povsem posiveti še vtako visoki starosti. Vsi so občudovalinjeno debelo kito, a ker je bila radamoderna in praktična, se je na razoča-ranje vseh ostrigla, kar ji je zamerilcelo župnik. Tudi k vojakom so pisalifantom to novico. Neka stara žena ji jerekla, da je polovico manj vredna breztako čudovite kite. Celo frizer jo jevečkrat vprašal: ”Ali naj jo zares odre-žem?” Ona pa mu je odvrnila: ”Odre-ži, če ti rečem!” Lase je nazadnje radaspenjala v rep, in ko sem ji prigovarja-la, naj se za 95-letnico ostriže in simorda da malo trajne, pa mi je hitroodvrnila, da je ”trajna za stare babe.”To se pravi, da ne zanjo. Njena mati se je po moževi smrti zotroki sama ubijala na veliki kmetiji.Čeprav so veljali za premožne, ni bilodenarja na pretek, jesti jim pa res niko-li ni manjkalo. Mama je večkrat rekla,da so pri kaki hiši šele vstali, ko so senjeni bratje že vračali s hlodi ali drvmiiz gozda. Babica je bila izredna žena;pokončna, resnicoljubna in kar precejstroga; v hiši je morala vladati discipli-na, če je hotela ”ukrotiti” toliko otrok.V mladosti je šivala tudi narodne noše;kroje je urezovala kar na pamet in dovisoke starosti smo občudovali njenedrobcene in lepe šive. Do smrti je do-

bro videla brez očal; kar pomnim, pa jeslabše slišala. Mama je na stara leta pooperaciji sive mrene morala nositi oča-la z visoko dioptrijo; vedno je pripomi-njala - ker pri nas ženske govorijo namoškega: ”Sem mislov, da bom vidpoverbov po materi.” Je pa tanko sliša-la tja do devetdesetega leta. Tudimamo je veselilo postati šivilja; sošolkaji je prigovarjala, da bi se šli učit na Je-senice. Ko je to zaupala svoji materi, jeta začela jokati: ”Komaj sem te priča-kala, da si zrasla.” Ker sta bili z mater-jo zelo navezani druga na drugo, jeopustila to namero. Je pa v mladosti

rada vezla; tudi v šoli so jih vzpodbuja-li k temu. Kontesa Marija Auersperg,ki jo je učila v šoli, jim je risala lepevzorce na kontenino. Tudi v naši hišiso stanovale učiteljice in o vsaki jemama vedela povedati kaj zanimivega.Z revnejšimi dekleti vred je nabiralaborovnice, pušpen (brusnice), sadilabrince (smrečice), da si je prislužila kakdinar za obleko. Ko je postala polnolet-na, pa je lahko iz kase dvignila denar,ki ga je oče vsem otrokom zapustil zaobleko; seveda hčeri Ivani še enkratveč. Prvi dan polnoletnosti je odšla vRadovljico in si kupila blago za pet ob-lek. Do konca življenja je vedela pove-dati, kakšni materiali so bili to, kakšnebarve in kako ji je šivilja naredila te ob-leke. Neka vrstnica ji je rekla: ”Jest ni-sem biv nič pri maši, jest sem le tebegledov.” Imela je izostren čut za vselepo okrog sebe.

Doma so imeli vedno kako deklo, ki jepoleti planšarila, a to delo so moraliprevzeti tudi domači otroci. Mama ješe kot deklica zelo nesrečna planšarilana samem v Praprotnici in zvečer ho-dila spat k sorodnici v bolj strnjeno na-seljen del praprotniške planine.Družina je veliko pretrpela med obe-ma svetovnima vojnama. Bohinj je biletapno območje soške fronte, tako daso bile med 1. svetovno vojno vse veli-ke hiše zasedene z vojaki. Pri nas jebilo v prvem nadstropju cel vod voja-kov, bilo je pet in petdeset Poljakov, kiso se tako basali na veliko belo kmeč-ko peč, da so jo naravnost uničili. Prihiši je ostalo veliko skledo vojaškihgumbov, ki so jih kasneje ”zapravili” zotroško igro, ko so se šli v jamco. To-maž Budkovič, pisec knjige o prvi sve-tovni vojni, je mami v zahvalo za nje-ne pripovedi prinesel nekaj sivih voja-ških gumbov za spomin, a je rekla, daso se njihovi svetili. Vojaki so imeli zana fronto drugačne gumbe kot za ”pa-rado”. Starejši brat Vorenc in oče stabila oba v vojski. Slednji je ob vrnitvipripeljal domov štirinajst konj, prive-zanih k vojaškemu trenu, tako da jemater skoraj zadela kap, ko je skoziokno zagledala ta prizor. Predolga bibila zgodba, če bi hotela zapisati vse,kar se je dogajalo s temi konji. Enegaizmed njih je ubila celo strela.Druga svetovna vojna je bila še mnogohujša; za mamino družino je bil to časvelikih preizkušenj in trpljenja. Mamaje, kot že rečeno, izgubila tri brate, pa-dla pa sta tudi dva nečaka. Med vojnoso pomagali partizanom; težki biki inkrave so romali od hiše, pa tudi živežin obleka. Veliko so jim pobrali karsami; naši so jih prosili, naj jim vsaj zaseme pustijo nekaj fižola in krompirja.Med vojno bi mamo skoraj ustrelili,ker se je morala naravnost s planinezagovarjat na gestapo zaradi tobačnekarte. To je bilo strogo prepovedanoprodajati, ona pa jo je tako ali takosamo podarila oziroma zamenjala zakos blaga. Rešil jo je en ta viši, doma izSorice, ki je sodeloval s partizani. Sicerpa so med vojno morali vsak večer do-mov prignati čredo s planine, tako daso krave imele že vse krvave parklje.Mama mi je povedala mnogo pretres-ljivih zgodb iz tega obdobja. A življenje

8

Mama Ivana okoli l. 1990 / Foto: Alojz Korošec

ima vedno prednost pred smrtjo. Na tokaže že mučna zgodba ob smrti njene-ga brata. Ko je župnik začel s pogreb-nim obredom pri domači hiši, je začelateliti krava in vsi pogrebci so moralipočakati na razplet njenega poroda.Brat Tonej je odhitel v hlev pomagatkravi, in ko je z vso silo vlekel teličkana svet, je v praznični obleki priletelna kup gnoja, tako da se je moral po-novno v naglici preobleči. Babica je znašo mamo ostala sama po vojni. Vča-sih sta se kar zaklenili in jokali v hiši;te rane se jima niso nikoli zacelile. Spo-minjam se naših kosil iz otroštva inkasnejših let. Pri mnogih je tekla bese-da o njenih bratih in o kruti vojni. Tudiogenj se je držal naše vasi, še posebejnaše hiše, kot grozljiva stalnica, saj jenaša hiša dvakrat pogorela; drugič je l.1949 pogorela skoraj vsa vas. Na plani-ni Praprotnica so hlev in stan požgaliNemci, na Šeh je hlev zažgala nekaženska, ki se je na starost hotela maš-čevati nezakonskemu očetu svojegaotroka, a je pozimi zgrešila in prižgalakar našega. V dolini pa je gorel tudi ko-zolec in takrat je babica od strahu pre-cej oglušela. Mama me je iz goreče hišerešila še kot dojenča in tekla z menoj izvasi ter nemo strmela na goreče do-mačije. Izgubili smo velik in lep dom,gospodarsko poslopje itd., skratka: na-enkrat smo bili ob vse ...Mama se je poročila l. 1947 z našimatom Francem, ki je prišel - kot je več-krat sam dejal - ves uničen iz taborišč

in partizanov. Nemci so ga ujeli že 13.aprila 1941, ko je bežal proti domu izGorskega Kotarja, kjer je bil pri vojakih.Ujeli so ga v Kandiji pri Novem mestu.Mnogi so na poti domov vojaške uni-forme zamenjali za civilno obleko, onpa je bil precej velik in čevljev s št. 47tudi ni mogel zamenjati za vsakim vo-glom. Tako so ga zajeli in začela se jenjegova kalvarija v nemška taboriščapri Severnem morju, od koder je zbežalin odšel najprej v Gradnikovo brigadoin nato v Prešernovo. V Grahovem vBaški grapi so ga ujeli in si je moralskupaj s svojim sotrpinom skopatijamo. Po poti na zaslišanje je gledal,kam bi skočil, ker bi bilo manj okrut-no, da bi ga ubili na begu kot pa predjamo. Tja je vklenjenega gnal skupaj znjegovim rojakom dobrohotni nemškištudent, ki je zasliševalcem pojasnil, dane rabi nobenega tolmača, ker zna do-bro nemško. Usoda je odločila, da so gaodpeljali v goriški zapor, on pa je vse-skozi bil prepričan, da se je to zgodilopo čudežu, ker sta sotrpina srečala du-hovnika z ministrantom, ki je šel ob-hajat bolnika. Oba sta pokleknila kar vlužo, a duhovnik jima javno ni dal bla-goslova, najbrž se je bal. Naš ata je bilprepričan, da se je to zgodilo ”v duhov-nikovem srcu” in tu je iskal tudi odgo-vor na svojo rešitev. Sicer je v goriškemzaporu veliko prestal, kasneje pa so gaodpeljali na Katschberg, kjer so gradilicesto. Domov se je vrnil šele po vojni.Tudi on je izhajal iz obrtniško kmečke

družine; babica je imela velik mlin inžago, njegova mama pa je bila žnidar-ca (krojačica). Njega je prav tako veselilta poklic, rad pa bi bil tudi električar, amu starša nista mogla tega omogočiti.Znal je tudi kaj zašiti na materin šival-ni stroj s ta dolgim čolničkom. Po og-nju pa je doma sam napeljal vso elek-triko. Bil je drugi otrok in prvi sin vdružini z osmimi otroki, zato je moralkmalu prijeti za najtežja dela. Že predpetnajstim letom si je začel služitikruh na Rudnici, kjer je kopal železovorudo; gradil pa je tudi cesto iz Jereke naKoprivnik. Še kot otrok je pomagalplanšariti, po vojni pa je tudi službovalv elektrarni v Ukancu, kamor je pozi-mi hodil v službo s smučmi ali peš, po-leti pa s kolesom. Njegove brat Janez jekot nemški vojak padel še ne dvajsetle-ten na ruski fronti; pokopan je v Ukra-jini na vojaškem pokopališču. Tam bli-zu je bil tudi ded, njegov oče, v 1. sveto-vni vojni. Večkrat je pripomnil, kako jebil srečen, da se je vrnil iz vojske in do-dal: ”Kdo bi si bil mislil, da bo pa mojsin ostal tam!” Mlajši brat Martin pa jebil še otrok, radoveden je tolkel po pa-tronu, ki mu je odtrgal tri prste na des-ni roki. Medtem ko je naša mamaostala od 1954. leta sama izmed devetihotrok, ima oče žive še tri sestre in dvabrata; sam je umrl l. 2003 in mama gaje, kljub temu da je bil pet let mlajši odnje, preživela za več kot šest let.

Marija Cvetek

9

Mama praznuje 80. rojstni dan, poleg nje ata Franc in hčerke: Slavica, Minka, Nada. / Foto: Polona Leskovec

Zakaj smo raje živi kot mrtvi

Spet je tisti čas v letu, ko več kot navadno hodimo na pokopališča,na grobove svojih najbližjih, da vsak zase in vsi skupaj počastimospomin na mrtve, kristjani pa še posebej na vse svete in verneduše. To je že stara navada, nekako samoumevna je, večina sesploh ne sprašuje, zakaj to pravzaprav počnemo?

Gre le za obujanje spomina na tiste, kijih ni več? Ali še za kaj več, morda zaposkus, da bi jih priklicali, stopili z nji-mi v stik in mogoče celo izvedeli, aliso še kje - če sploh kje - in če so, kakoje tam? Predvsem pa: se bomo še kdajsrečali? To bi bila res sreča ... Toda: alini največja sreča biti rojen? Že če gle-damo čisto biološko: vsaka moška se-menčica in vsako žensko jajčece sta obpotencialni združitvi novo življenje. Avelika večina jih propade, združitev inoploditev ter novo rojstvo se posreči leredkim. Uspešna oploditev je kakordobitek na žrebanju lota. Jaz ne verja-mem, da je bilo moje ali katerokolidrugo rojstvo v nekem Načrtu. Ali dabi Bog sam odločal o tem, ali naj serodi taka podrobnost, kot sem jaz? Sajne, da ne bi bilo v njegovi moči, neka-ko ne pristoji njegovi vsemogočnosti,da bi se spuščala v take malenkosti.Moja starša sta si gotovo želela, da serodim in sta v ta namen počela tistereči. A iz njih bi se lahko v istem časuposrečila povsem druga kombinacija,ki bi bila čisto druga enkratna oseba.Predlagam biološko-teološki kompro-mis: Nekdo se v nebesih kratkočasitako, da igra loto, izžrebane številkepa odločajo o tem, katera od možnihkombinacij bo postala človek, nebe-škemu igralcu podobna oseba ...Drugače rečeno: v vprašanju, zakaj sibil za rojstvo izbran ravno ti in nekdo drug, je res velika skrivnost ali pačisto naključje. Smrt osebe, ki ji je bilopodarjeno življenje, pa v nasprotju z

rojstvom ni nobena skrivnost in nika-kršno naključje. Je največja gotovosttega sveta, vsak mora umreti. Rodil seje, čeprav je bila veliko večja verjet-nost, da se ne bo, umreti pa mora, tagotovost je stoodstotna. A ljudje smokljub temu nepoboljšljivi verniki, tudiče smo ateisti. Pristajamo na biološkosmrt telesa, saj druge možnosti obtemu dejstvu tudi nimamo. Hkrati paverujemo, da je po smrti še nekaj inne nič. Tudi tisti, ki nima pojma, kaj jeto filozofija, si nevede postavlja enotemeljnih metafizičnih vprašanj: Za-kaj je nekaj boljše kot nič? Jaz ne ver-jamem, da tisti, ki izrekajo prepriča-nje, da po smrti ni nič, v to resničnoverujejo. Verjamejo morda, verujejone. Na trditev, da je nekaj boljše kotnič, pristaja že zdrava kmečka pamet,vera jo le še okrepi. Kdo pa bi postav-ljal spomenike in hodil na pokopališ-ča, če bi iskreno verjel, da so tam inonkraj le plasti trohnečih kosti in pr-gišča pepela?Spoznanje, da je nekaj boljše kot nič,lahko izrečemo tudi drugače: da je živ-ljenje boljše od smrti. Kak verski fana-tik se s tem ne bi strinjal, trdil bi, da jeto življenje, ki ga poznamo, le zemelj-ska preizkušnja, tisto ”pravo”, večnoživljenje, pa pride šele po smrti, povstajenju od mrtvih. No, saj ni treba,da je fanatik, to je tisto, v kar verujevsak kristjan. A ljudje smo najprej ze-meljska bitja in se krčevito oklepamotega, kar je tu. Pesnik in vernik Ed-vard Kocbek ima v pesmi Smrtne ure,

napisani v spomin padlih soborcevpartizanov, tudi tele verze: ”In ko se jetema zgostila do kraja, / sem jih zagle-dal in prepoznal: / prvi mi je zapustilnerojenega otroka, / drugi vzpon naJalovec, tretji znamke, / četrti vino-grad, peti pustne šeme, / trinajsti potokoli sveta, stoti silobran / in poslednjiveselo polko in žalostno mater.” Na teverze se je spomnila Spomenka Hri-bar, sredi groze, ki jo je doživela obsvojem letošnjem obisku v Hudi jami. ”Ja, vse to bi pobiti imeli, če se njihovapot ne bi bila končala tukaj, globokopod zemljo, prikrito in skrito očem! Čebi ostali živi, bi nekdo doživel rojstvosvojega otroka, drugi bi se povzpel naJalovec ali še kam višje, tretji bi še na-prej zbiral znamke, četrti bi obdelovalsvoj vinograd ali sejal pšenico, peti bipotoval, mama bi pela uspavanko svo-jemu otročku, aja tutaja, punčka moja,nina nana, sinek moj, da sinov, zarodnov, iz vas bo strah sovražnikov, če sene bomo onemogočali in pobijali medseboj - vsakdo pa bi se veselil koga, kibi ga imel rad in ki bi njega ali njo imelrad: mama, oče, žena, otroci, prijatelji ...Vse to, kar imamo mi, danes in tukaj!Mrtvi pa nima ničesar več ...” Ja, to jetisto, za kar nam najbolj gre: za življe-nje, človeka vredno, izpolnjeno življe-nje. Vprašanje, kaj je onstran njega, papresega naše moči.

Miha Naglič

Miha Naglič

10

V rimskih cerkvah ne prižigajo več sveč, namesto tegavržejo kovanec in prižge se žarnica. Tako ravnajo, kersveče onesnažujejo okolje. Foto: Marija Volčjak

12

Prezrta pestrost Venezuele

Z Blažem in Dejanom smo se v Caracasu, ki razen nekaj nevarnih predelov, kjer te lahko oropajo, nima kaj prida ponudbe za popotnike s plitvim žepom, zadržali samo toliko, dasmo na črnem trgu zamenjali denar, saj je neuradni tečaj kar dva- do trikrat višji od uradnega. Prav slednje dejstvo postavi Venezuelo v domet nizkoproračunskega potovanja, kajti gledena uradne kazalce država sploh ni poceni.

Črni trg in črno zlato

Da bi se izognili izsiljevanjem tipa:”Pri meni ste pravkar nelegalno me-njali dolarje, plačajte ali vas zatožimpoliciji,” smo si kontakt Arnalda pri-skrbeli že pred odhodom. Cvetoče čr-noborzijanstvo z devizami je posledicanesrečne odločitve političnega vrha,da uradno vsakemu državljanu dovolinakup pičlih štiristotih dolarjev tujevalute na leto. Kljub zaupanju v vero-dostojnost Arnalda je celoten posto-pek deloval kot mafijski film z okleš-čenim proračunom. Posedli smo se vnjegov kombi, ki je bil znotraj podo-ben mini dnevni sobi, nato je vstopilmožakar, domenili smo se za tečaj, iz-menjali in naslednji trenutek ga že nibilo več.Stil kombija je spominjal na proizvodameriške avtomobilske industrije vsedemdesetih letih prejšnjega stoletja.Kmalu smo ugotovili, da tovrstnih vo-zil mrgoli - ogromne ladje, spredaj karklop namesto dveh sedežev. Novejšavozila po velikosti in prostornini mo-torjev v večini primerov ne zaostajajoin takoj ti je jasno, da ne morejo bitiprav varčni. To niti ni težava, saj jecena bencina en bolivar fuerte (urad-no približno šestdeset centov) za desetlitrov. Venezuela namreč zaenkrat šekipi od nafte in črpanje je paradni konj

gospodarstva, ki galopira daleč preddrugimi branžami. Posledično večinoproizvodov uvažajo, čeprav so se raz-mere precej izboljšale od dvajsetih letprejšnjega stoletja, ko so se dejanskoukvarjali zgolj z izkoriščanjem črnegazlata in ničimer drugim.Še isti dan smo ujeli buscama (spalniavtobus) na severozahod države in sesredi noči prebudili v Coru. Prikupnostaro kolonialno mestno jedro naka-zuje prisotnost bogatih trgovcev vpreteklosti in je kot tako v Venezueliizjema. Pod špansko oblastjo se v tej

provinci namreč niso razvila bohotnamesta, kot se je to dogajalo drugod polatinski Ameriki. Venezueli je bil pri-držan status plantaž z majhnimi na-selbinami in Coro je z očem prijetnonostalgijo arhitekturne zapuščine ko-lonialistov prej izjema kot pravilo.

CasanoveAnde, kjer smo opravili priložnostnohribolazništvo, smo po prelazu naskoraj štiri tisoč metrih pustili daleč zaseboj. Obzorje se je znebilo skalnihgmot. Horizonta ni kazilo nič, razendreves. Ravnina, do koder seže pogled.Polna luna je ponoči razkrila širjavoneba, posejanega z malimi oblaki naplatnu zvezd v vsej njegovi veličini inzapečatila njegovo razsežnost.V Los Llanosu prostrano savano ob-vladajo le venezuelski kavboji llanero-si s svojimi čredami goveda. Noč je pri-jetno hladna, vendar jutro neusmilje-no prinese vročino in vlago. Ujeli smodeževno obdobje, zato je bilo vode inmočvirnatega sveta na pretek. Živalise je trlo: kajmani, želve, raznoterekače, igvane, neomejeno ptic, obilicakomarjev, rečni delfini, piranhe ... Ribazloglasnega slovesa je v resnici krotkain se sramežljivo skrije, če oseba v vodinima poštene krvavitve, ki bi ji vzbu-dila apetit. Kadar se znajdejo na krož-niku, so ena najbolj slastnih rib, kar

Kaktus kaže svoje atribute. (Los Nevados)

13

sem jih okusil. Še ena specialiteta tekapo savani. Glodavčeva glava spominjana tisto morskega prašička, samo več-ja je okoli devetkrat. Kapibare tehtajood šestdeset do sedemdeset kilogra-mov in so največji živeči glodavci nasvetu.Nevšečnostim podnebja Los Llanosasmo ušli nazaj proti gorovju in zajaha-li iztekanje Andov. Mogoče je umik vblagi hlad razvezal jezik Carlosu, alipa je bilo krivo pivo, in zvečer se jerazgovoril o ljubezenskem življenjuvenezuelskih moških: ”Z Venezuelka-mi moraš biti potrpežljiv. Če ti je všeč,moraš počakati na namig, potem selahko približaš, kajti ženska izbere.Samo na namig moraš počakati.” Po-kazal je na lastnico posade (tako se tuimenujejo hiše, kjer oddajajo sobe):”Ona mi je že trikrat povedala, da je lo-čena. Mislim, da je to kar dober na-mig.” Vprašal sem ga, ali ni poročen.”To ni problem. Moški v Venezueliimajo tudi druge ženske, ampak ženaje ves čas najvišje, druge so za zabavo.Vendar žena ne ve, kaj se dogaja. Mo-ški vedo, saj si med sabo vse povejo.Ženske ne vedo ničesar, ker jim ne po-vemo.” Na komentar, da je težko ob-držati več partneric naenkrat, je odvr-nil: ”Če imaš pri petdesetih še ženo, ječas, da se umiriš, kajti potem imata resmočno zvezo.”

Dolga je cestaZa sedemnajst ur ždenja na avtobususe je obetalo med Barinasom v LosLlanos in Ciudad Bolivarjem, zato

smo se spet ob mraku vkrcali na bus-cama. Kontrolnih točk guardie nacio-nal, ki je nekakšen križanec med voj-sko in policijo, smo bili vajeni že odprej. Zaradi bližine Kolumbije in po-sledično živahnih trgovskih poti zadroge so tovrstna preverjanja kar po-gosta, toda tokrat so se nam v eni vož-nji zgodila kar štiri. Na prvi so nampregledali nahrbtnike in odkrili, da prisebi nosimo devize. Eden od vojakovnas je izčrpno zaslišal, koliko denarjaimamo pri sebi, in na koncu smo jimmorali pustiti pet evrov na glavo za”zbirko bankovcev”, sicer nas ne bispustili nazaj na avtobus. Ko sem sevrnil nazaj v vozilo, me je sopotnik ta-koj vprašal, koliko smo morali dati zapodkupnino. Baje se tovrstna izsiljeva-nja dogajajo precej pogosto, saj so plačevojakov in policistov borne.Ko so nas drugič ustavili, odpeljali izavtobusa ter začeli pregledovati na-hrbtnike, sem pomislil, da bom moralna novo zastaviti proračun potovanja,če se bo tako nadaljevalo. K sreči to-krat niso hoteli nobenih prispevkov vzbirke, vendar je res tudi to, da smooboroženi s predhodno izkušnjo vsespravili v žepe, ki jih očitno nikoli nepregledajo. Ob tretjem postanku smojo odnesli le s preverjanjem potnega li-sta, četrtič pa smo spet zapustili vozi-lo. Postrojili so nas ob avtobusu, posta-viti smo se morali z rokami na ploče-vino in razkrečiti noge, da so nas pre-tipali. Na koncu so izločili tri domači-ne in avtobus je pot zaključil brez njih.Ciudad Bolivar je uporabil svoj šarm z

lepo ohranjenim in ozaljšanim starimmestnim jedrom. Stavbe okoli osred-njega trga, ki ga čuva vsaka naselbina,in se imenuje Plaza Bolivar, prekipeva-jo od zgodovinskosti. V eni od njih jebil zaprt pomemben general v boju zavenezuelsko osamosvojitev izpod ko-lonialnega jarma. Druga je nudilaprostore prvemu Angosturškemukongresu, ki je osnoval samostojnovlado. Predsedoval ji je Simon Bolivarin vodil Veliko Kolumbijo. Sestavljaleso jo današnje Kolumbija, Ekvador inVenezuela, vendar ni vzdržala niti de-setletje, preden je razpadla na posa-mezne dele. Dokončni razkroj državeje Simon Bolivar poskusil obrniti zdiktatorstvom, kar ni ugodno vplivalona njegovo priljubljenost, zato so ga iz-gnali iz rodne grude. Vseeno so mu posmrti kmalu vrnili status glavnegaheroja revolucije, ki je znal spretno iz-koristiti konec Napoleonovega spre-hoda čez Evropo in tam nabral orožjeter veterane za upor. Poleg držav Veli-ke Kolumbije je z vojskovanjem osvo-bodil še Peru in Bolivijo. Danes o nje-govi pomembnosti ni dvoma in njego-vo ime nosijo država, gora, mesto, vsiosrednji trgi v rodni Venezueli, denar-na enota, za dobro mero pa Venezuel-ci sebi rečejo Bolivarci.

Miza ali goraKer je dostop do Canaime možen lepo zraku, smo poleteli nad Ciudad Bo-livar, nato prek ogromnega jezera Em-balse de Guri. Kmalu zatem se je začelpragozd, ki so ga kazili posamezni

Majhen, ampak lep (Canaima) V dolini kristalov (Roraima)

poseki in nakazovali, da človek počasi,a vztrajno prodira v odmaknjene pre-dele. Zaenkrat prostrane gozdove va-ruje oznaka narodni park, toda samovprašanje časa je, kdaj bodo ostala naha-jališča surovin dovolj pičla, da bodo pa-dle legalne ovire. Območje je bogato znaravnimi viri, od katerih izstopa zlato.Pemonski Indijanec Jorge je okusilživljenje svobodnjaških iskalcev žlaht-ne kovine, ki srečo preizkušajo naobronkih zaščitenega območja. Letaročnega precejanja rečnega proda somimo in dandanašnji postopek, ki gaje razodel Jorge, je precej hitrejši: ”Div-ji iskalci zlata s stroji filtrirajo reke. Zogromnimi cevmi srkajo rečno dno inga izvržejo na tresalnike, ki izločijozlata zrna. V enem dnevu lahko nabe-rejo tudi do tri pesti čistega zlata. Za-služijo bajne vsote, ampak delo je zelonaporno. Toda z denarjem niso varčni,hitro ga porabijo za pijačo, droge inženske.”Povsem drugačne narave je delo s tu-risti in skupnost v Canaimi ima srečo,da je izhodišče do najvišjega slapa nasvetu. Slap Angel smo dosegli z vož-njo proti toku reke Currao. Voda ječrna, proti bregu z dviganjem dna po-časi preide v rjave odtenke rdeče innazadnje rumene. Za neobičajno obar-vanost je kriv tanin. Sestavino v ev-ropskih razmerah najbolj poznamo izvina, tu pa jo za zaščito proizvaja ve-čina rastlin, saj povzroča prelahkotnoprebavo.Resda slap Angel pada uglednih 979metrov, toda brez etikete bi bil pov-sem povprečen slap, le eden izmedmnogih, ki hitijo prek robov mizastihgora. V enem od trenutkov, ko smo sepo obilnem deževju vračali vzdolžreke, jih je bilo moč z enim samim po-gledom zaobjeti kar petnajst. Precejbolj presunljiva je laguna v Canaimi,kjer so slapovi bolj široki kot visoki insprehod za njimi razgrne spoštljivomoč padajoče vode.Skalne gmote, ki se dvigajo nad pokra-jino juga Venezuele, so posebne nravi.Vrhovi so ravni platoji z odsekanimiprevisnimi stenami na vseh straneh.Geološko spadajo med najstarejše za-plate zemlje, saj naj se ne bi kaj pridaspremenile že od časov praceline Pan-gee, ki so jo tlačili prvi dinozavri. Ver-

jetno je ta navezava vodila literarnopero Arthurja Conana Doylea, ko jespisal novelo Izgubljeni svet, kjer od-prava na Roraimo odkrije preživeleorjaške plazilce in plemena praljudi.

Lekarna za hišoTakoj po vrnitvi s pohoda na Roraimonas je čakala stalnica dolgih razdalj -spalni avtobus v smeri Tucupite. Mi-nil je že več kot teden, odkar smo zad-njič videli posteljo. Vsakdanje preno-čišče Indijancev Guarao v delti rekeOrinoco ni obetalo spremembe. Visečamreža je bila vseeno boljša kot šotor aliavtobus, kjer vozniki brez izjeme po-noči preizkušajo, katera je najnižjatemperatura, ki jo lahko dosežejo v ka-bini. Topla obleka je nuja na nočnihavtobusih, toda zunaj, v viseči mreži jeodeja koristna samo drugo poloviconoči. Bil sem prepričan, da že obvla-dam skrivnost krepčilnega spanca vtovrstnem ležišču. Smuknil sem podmrežo proti komarjem in se ulegel dia-gonalno. Zjutraj sem se zbudil z okolisto (prešteto) piki na kolenu, saj sem gaimel vso noč prislonjenega na mrežo,ki načeloma ščiti pred komarji, in bilglavna menza za kri sesajoče žuželke.Guarao sebe ne imenujejo zaman ljud-stvo kanujev. Kanuji so njihovo tradici-onalno prevozno sredstvo po razveja-nih kanalih, saj bujni pragozd z razmo-čenimi tlemi v ozadju njihovih domo-vanj ne omogoča potovanja po zemlji.Po drugi strani pa lekarna za hišo pri-naša paleto naravnih zdravil v bogatiflori, ki vsebuje vse od antiseptikov dokontracepcijskih sredstev. Tudi glavnigradbeni material - palma, raste vse-povsod. Iz nje med drugim delajo kako-vostne viseče mreže in večnamenskestebre. Včasih je zaradi v delto prodira-joče bibavice domovanje potrebnozgraditi v koliščarskem stilu. Toda ste-bri ne držijo samo tal pod nogami, am-pak tudi streho. Prekrita je s palmovimilisti, kar predstavlja vso zaščito predvremenom. Sten ni, zato ni prostorov,niti vrat ali oken. Vsak mimoidoči imapregled nad celotnim dogajanjem v do-movanju in zasebnost je v delti gotovotuj pojem. Starodavna gradnja še vednoprevladuje, čeprav se med novejšimi hi-šami in predvsem javnimi zgradbami,kot je šola, širi ideja zaprtega doma.Dolbenje kanuja (delta reke Orinoco)

Modra terantela (polotok Parguana)

Cvet kakavovca (delta reke Orinoco)

Oče in sin (Los Llanos)

14

15

Kaj pa Chavez?

Za poslednji teden potovanja smo pri-hranili oddih na karibskih plažah, zad-nja postaja je bil med Venezuelci iz-jemno priljubljeni Choroni. Umeščenv srce narodnega parka ima vse atri-bute za prikupnost. Tik ob obali sedvigajo hribi, ki nadrobijo peščene za-live turkiznega karibskega morja, nebi se jih branil noben pirat. Najlažji do-stop do večine je s čolni, najbližja pla-ža pa le streljaj od naselja. Prostran pal-mov gozd v ozadju nudi celodnevnosenco, ki je ob našem obisku nudilazatočišče šotorskemu naselju.Zaradi praznika in vikenda, ki mu jesledil, je bilo gostovanje masovno. Pre-senetila nas je številčnost slokih de-klet, saj jih med dotedanjo potjo nismobili vajeni, kar glede na običajno dieto,kjer prevladuje mastna in sladkanahrana, niti ni čudno. Vseeno je Vene-zuela država z največ naslovi z lepot-nih tekmovanj v zadnjih petdesetih le-tih, vendar skrivnost tiči drugje. Zabodoče misice obstajajo posebne šole,kjer jih od malega pripravljajo na pre-vzem lente, vse skupaj pa financira te-levizijska postaja, ki je svoje delovanjeposvetila izkoriščanju in vzdrževanjuvročičnega spremljanja slovesnih pri-reditev ob izborih za lepotne naslove.Svojo skodelico so v Caracasu pristavi-li tudi ponudniki lepotnih popravkov,

ki naj bi delovali v najbolj donosni in-dustriji na kontinentu. Mnogo bujnihreferenc smo videli na plaži v Choro-niju. ”Včasih so otroci premožnih ve-nezuelskih družin za petnajsti rojstnidan dobili križarjenje po Karibih. Da-nes si hčerke velikokrat raje zaželijonovo oprsje,” je povedal David.Zvečer se je dogajanje prestavilo nabulvar. Rajanje so ogrevali ulični umet-niki. Ljudje so se opajali na različne na-čine in v igri je bilo veliko piva, rumain guarapite, lokalne mešanice janeže-vega žganja, pasijonke ali kokosa insladkorja. Kasneje so v akcijo stopili ig-ralci afriških bobnov tamburas. Plesal-ci istoimenskega plesa, ki so ga s sebojprinesli sužnji, prepeljani čez ocean zadelo na plantažah, so se samohotnopojavljali med zbrano množico. Am-pak niso bili edini. Salsa in njena vene-zuelska različica merenge sta odzva-njali in nekdo nam je zaupal, da pri Ve-nezuelki najuspešneje prebiješ led, čerečeš: ”Quiero aprender salsa. (Rad bise naučil salso.)” Zmogljivi zvočnikiavtomobilov so delali s polno paro. Za-vidljiv odstotek je imel najnovejšozvočno opremo, nekateri celo ekraneza DVD predvajalnike na hrbtiščusprednjih sedežev. Pri najbolj glasnih sose spontano tvorile skupine in tudi mismo se ustavili pri vozilu, kateregalastnik je imel v prtljažniku mešalnomizo in je na ulico postavil zvočnik.

Okrog treh zjutraj je na balkon za mirprišla prosit mama s hčerko, toda ničse ni spremenilo, dokler prekrokanenoči ni pregnalo bližanje dneva.Venezuelci si ne jemljejo časa zgolj prizabavi. Tudi prodajalka v pekarni po-gosto najprej konča klepet s sodelav-cem, preden postreže, čeprav si edinastranka in je že nekaj minut prej naka-zala, da te je opazila. To je samo ilus-tracija ležernega odnosa, ki ga imajodomačini do sveta, in ne delajo nika-kršnih razlik do tujcev. Barantanje neobstaja, cene so, kakršne so. Pogostonenavadno visoke, kar je posledicauvoza večine izdelkov. Nihče se nemeni na zanemarjenost vseh vej go-spodarstva, razen naftne industrije. Podržavi, ki se kiti s toliko pristne nara-ve, potuje izredno malo turistov inrazglednico vidiš le izjemoma. Števil-na delovna mesta bi lahko ustvarili,toda zaenkrat ni potrebe, saj zaloge čr-nega zlata še niso pošle. Zjasni se, za-kaj je v takem sistemu toliko ljudi pri-krajšanih za dobro življenje. Revščinana prvi pogled, v obliki beračev na ce-stah, ni očitna, vendar dnevno časo-pisje, ki v Caracasu v enem vikendunašteje več kot sto smrti zaradi strelja-nja, kaže slab trend. Kaj pa predsednikChavez? ”Ah, Chavez pa šteje denar-ce,” jih veliko reče.

Gašper Kokot

Plažne nežnosti (Choroni) Poznavalka (Canaima)

Gorenjci nismo skopi,le preudarniOktober je mesec požarne varnostni in varčevanja. Ob slednjem največkrat pomislimona denar in banko. Banka in denar gresta zelolepo skupaj, a je varčevanje še marsikaj drugega.Na spodnjem Gorenjskem bodo od tega mesecanaprej, na primer, bolj kot prej varčevali zvodo. Razlog so seveda podražitve. Varčevanjese lahko začne tudi pri nakupovanju, pa električnienergiji, po drugi stani z naložbami, ...

Najenostavneje in med najbolj tradicionalnimi so nalož-be v banki. Zato tudi ni čudno, da ob vpisu gesla ‘varče-vanje’ v slovenski brskalnik dobimo ogromno zadetkovza vlaganje v finančne sklade ali ponudbo bank: Varna indolgoročna naložba, Donosna rešitev za vaše prihranke,Varno in hitro do vaše zlate rezerve, Varčevanje je prvikorak k uresničitvi vaših ciljev in želja, Varčevanje prila-godite življenjski situaciji, ... Različna vabila, ponudba paskorajda enaka. Banke ponujajo varno in (najbolj) zaneslji-vo naložbo. Marsikdo je v zadnjih dveh letih pri vlaganju v delnice naSlovenski borzi povsem obupal, saj so ob poku balona po-samezne vrednosti močno padle. Strah v ponovne zdrsein nezaupanje v delnice sicer še vedno hromita promet zvrednostnimi papirji, pa vendar ‘spomladanskim’ investi-torjem v nekatere delnice danes igra srce. Poglejmo samorast delnic nekaj gospodarskih družb, ki so bile v preteklo-sti zaradi javne prodaje delnic pod drobnogledom vlagate-ljev. Država kot lastnik Nove KBM je prva javno prodajoocenila za uspešno. Za delnico KBMR so morali vlagate-lji odšteti 27 evrov, po dveh mesecih je dosegla vrednostpribližno 44 evrov. Sledil je strm padec, letos pa: pred še-stimi meseci je bila delnica vredna 8,20 evra, prejšnji teden14,70. Rast skoraj 80 odstotkov!Drugo javno prodajo delnic je država opravila v Pozavaro-valnici Sava. Začetna cena 27 evrov, nato padec. Pred še-stimi meseci vrednost delnice 9 evrov, danes dobrih 15 ev-rov. Rast za dve tretjini! Seveda vsi indeksi rasti niso takš-ni, nekateri papirji so tudi v tem času padli, trg je mordaše vedno nestabilen, pa vendar - ob pravilnem izboru solahko dobički veliko višji kot v bankah.

Nov

a K

BM

d.d

., U

lica

Vita

Kra

ighe

rja

4, 2

505

Mar

ibor

, okt

ober

200

9

VAR»UJTE ZDAJ!

080 17 50http://oktober.nkbm.si

V oktobru izkoristite posebno ponudbo depozitov ter rentnega in stanovanjskega varèevanja!

�������������� ��s fiksno obrestno mero do 4,3 %������� ������������� �������� ������������ ����� ������������������� ��������25 evrov.���������� ���� ����������������������� ���������������30 evrov.

Oktober je dober za vse!

Sodelujte v dobrodelnem nagradnemnateèaju za“naj” predlog varèevanja!

Za 1 vaš nasvet ��������1 evro���������� �������������������������������� ������������500, 300����200 evri������� ������������ ��������������

16

Varne naložbe v nepremičnineDobra naložba, le investitor moraimeti že lep kup denarja pod palcem,so nepremičnine. Cena vseh nepre-mičnin je v zadnjem letu občutno pa-dla, zato je morda prav sedaj čas za na-kup. Nekateri sicer menijo, da še nipravi čas, da cene še niso dosegle dna.Tako je župan prestolnice Zoran Jan-ković investitorje pozval, naj počakajo,saj da bodo cene okoli novega leta šepadle. Kako bo v prihodnosti s cenaminepremičnin, ve le vedeževalka, jasnopa je, da so v letu in pol cene rabljenihvečjih stanovanj padle za okoli 20 od-stotkov, manjših za približno pet od-stotkov (in se padec še pričakuje), cenehiš (okoli 150 kvadratnih metrov) zaokoli 10 do 15 odstotkov, za nekaj od-stotkov tudi cene zemljišč.Geodetska uprava RS ugotavlja, da soza 13 odstotkov le v prvem letošnjempolletju padle tudi cene novih stano-vanj, a je to v realnosti težje izmerljivo,saj investitorji uradno cen ne spuščajo.

Izjema je bil ta mesec (in zaenkratzgolj ta mesec) Lokainvest, ki je v Kra-nju pri nakupu stanovanja v njihovemprojektu Planina jug ponudil sedemod-stotni popust pri nakupu stanovanjain v sodelovanju s partnerji še nekajpopustov pri opremljanju stanovanja.

Sončne elektrarne dajejomesečno rentoOdlična naložba, za katero mora ime-ti investitor pripravljenega veliko de-narja (ali ima možnost zadolžitve pribanki), so tudi naložbe v fotovoltaičneelektrarne. Te investitor postavi nastreho, v streho ali samostoječe nastavbno zemljišče (obstajajo tudi drugemožnosti), se dogovori z elektro distri-buterjem in državo in mesečni zaslu-žek je zagotovljen. Nobenih sitnosti,nam zagotavljajo dosedanji investitor-ji, nobenega dela, le mesečna renta.Pred kratkim nam je investitor iz Zg.Pirnič pri Medvodah, ki ima največjosončno elektrarno na Gorenjskem,povedal, da je investicija v 100 kilovat-

no sončno elektrarno stala dobregapol milijona evrov (približno polovicobo povrnila država prek ukrepa spod-bujanja podjetništva na podeželju), kinaj bi se povrnila že v šestih letih. ”Zženo sva računala, da se bova ob pre-daji kmetije naslednikom lahko upo-kojila in živela od elektrarne,” je pove-dal Tomaž Mis. Mesečni zaslužek iznaslova proizvodnje elektrarne (pre-mija države, ki jo zagotavlja 15 let, bozaradi subvencij sicer manjša) naj biznašal okoli 3.500 evrov.

Izjemna ponudba dolgoročnih depozitov z obrestno mero 4,4 %

Dolgoročni depoziti predstavljajo najvarnejši način plemenitenja denarja. Če ste uporabnik vsaj 4 vrst storitev Abanke, izkoristite posebno ponudbo depozitov z obrestno mero 4,4 % za obdobje vezave 4 let in povečajte svoje prihranke. Ponudba velja od 1. 10. 2009 do vključno 30. 11. 2009 oziroma do preklica ali podaljšanja ponudbe. Vabimo vas, da obiščete našo poslovalnico, kjer vam nudimo tudi kratkoročne depozite.

Pri uporabi 4 različnih bančnih storitev je obvezen osebni račun z rednim prilivom, ostale tri storitve so poljubne. Najmanjši znesek depozita je 250 EUR. Če potrebujete sredstva pred iztekom vezave, lahko na podlagi sklenjenega depozita zaprosite za kratkoročni premostitveni kredit. Kadar vrednost kredita ne presega 50 % vrednosti dolgoročnega depozita, bo obrestna mera za kredit izenačena z obrestno mero depozita. Če potrebujete kredit v višini do 90 % vrednosti depozita, pa bo obrestna mera za 1 odstotno točko višja od obrestne mere depozita.

Depozitiz obrestno

mero

4,4 %

Varčevanje za vsakogarPrej naštete naložbe v nepremičnine in sončne elektrar-ne zahtevajo večji vložek posameznika ali investitorjev,nadalje navedeni postopki pa so povsem enostavni, pavendar bo vsak pri tem prihranil nekaj energije, surovinein hkrati naredil še nekaj dobrega za naš planet. Vsak danv smeti roma milijarde plastičnih kozarcev, zato uporab-ljajte običajne, steklene kozarce. Imejte svojega in uporab-ljajte le tega. V trgovini ne kupujte vedno novih vrečk inne jemljite ob vsakem nakupu sto brezplačnih vrečk, am-pak (v korak s tem načelom gredo tudi nekateri trgovci)uporabljajte eno vrečko, najbolje iz blaga. Ločevanje odpadkov ni le modna muha. Plastika, steklo,papir, ekološki odpadki in drugo najde svoje mesto v toč-no določenem zabojniku za smeti. Odpadke, ki jih je mo-goče reciklirati, izvajalci odpeljejo zastonj, medtem komoramo mešane odpadke iz meseca v mesec plačevatidražje. Na Gorenjskem so se župani med zadnjimi (in šeto ne dokončno) dogovorili, kje bodo njihovi občani in ob-čanke lahko trajno odlagali ostanke odpadkov. Tudi zatoje danes cena odlaganja višja.

Ukrepa ‘ugašajte luči’ je marsikdo sit, saj je že izrabljenafraza, vendar varčevanje z elektriko ni velikega pomenale za družinsko položnico, ampak na ta način v naši so-seščini ne bo zrasla še kaka velika predelovalka energije.Zato bomo ugašali luči, izključevali aparate, ki trošijoelektrično energijo, tudi ko so ugasnjeni, kupovali bomole aparate energijskih razredov A++, sušilni stroj bomoskozi leto velikokrat poslali na dopust, pralni stroj vklju-čili le, ko bo poln, posodo pa prali na roke in podobno.Ta teden so se podražila pogonska goriva. Cena bencina jeskočila le za nekaj centov, pa vendar, ali avto za prihod inodhod v službo sploh potrebujemo? Nekateri se vozijozgolj na tej, ponavadi kratki relaciji, in za to (skupaj z vzdr-ževanjem, registracijo, zavarovanjem, polnjenjem bencin-skega rezervoarja, ...) odštejejo okoli dve mesečni plači naleto, nam je pred časom povedala dr. Lučka Kajfež Bogataj.Zagotovo lahko veliko opravkov opravimo peš ali s kole-som, če je služba v drugem kraju, morda z javnim prevo-zom. Denarnica in Zemlja nam bosta hvaležni.

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

18

Zmanjšati moramo porabo energijePred kratkim je Mestna občina Kranj v sklopu evropskega programa IEE (Intelligent EnergyEurope), ki je sofinanciran s strani EU, ustanovila Lokalno energetsko agencijo Gorenjske(LEAG) z namenom spodbujanja učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virovenergije (OVE) v celotni gorenjski regiji.

”Na Gorenjskem opažamo precej razdrobljenih aktivnostih vsmeri izkoriščanja alternativnih virov energije, vendar to šezdaleč ni dovolj. Zato bo Lokalna energetska agencija Gorenj-ske (LEAG) postala gonilni motor večjega izkoriščanja alterna-tivnih virov,” namen in cilje agencije opredeljuje direktor ŽigaLebar, ki mu pri delu zaenkrat pomaga še svetovalec ČrtomirKurnik. Cilj agencije je, da bi dosegli čim večje sinergijskeučinke med potencialnimi proizvajalci in uporabniki alternativnihvirov, torej ponudniki opreme OVE, ponudniki energetskegamenedžmenta in distributerji oziroma upravljavci omrežij ener-gentov na eni strani, ter javnega sektorja (občine, šole, us-tanove), industrije in gospodinjstev na drugi strani.LEAG bo za vse občine na njenem območju spodbujala imple-mentacijo njihovih lokalnih energetskih konceptov v realnost,sodelovala pri pripravi energetskih ocen za javni sektor, podjet-ja in gospodinjstva, pomemben del dela agencije pa je tudi vz-postavitev mreže stikov na lokalni, regionalni in državni ravni zazvišanje ozaveščenosti in promocijo obnovljivih virov energije inenergijske učinkovitosti. ”Glavnim članom bomo pomagali tudipri energetskih projektih, predvsem pri iskanju sredstev za in-vesticije v konkretne projekte, torej pri prijavi na javne razpise nadržavni in evropski ravni,” pravi direktor Lebar. Poudarek uporabe obnovljivih virov energije na Gorenjskem boslonel na izkoriščanju biomase, sončni energiji, vodni energijiter ostalih obnovljivih virih v skladu z zmožnostmi (bioplin, vetr-na, geotermalna energija, ...). ”Pričakujemo, da bomo skozinaše delo pripomogli k višji ozaveščenosti in promociji o nujnemvarovanju virov energije in posledično k pozitivnemu učinkuizrabe energije na okolje,” pa pojasnjuje Črtomir Kurnik. Sča-soma naj bi bila LEAG udeležena pri vseh odločitvah o projektihna temo energije s ciljem, da se njena poraba v regiji zmanjša,poveča uporaba obnovljivih virov energije in zviša ozaveščenostobčanov pa tudi ustvari nova delovna mesta. Z vsemi zgorajnaštetimi dejavnostmi naj bi se odstranile investicijske ovire,zato bo vlaganj v alternativne vire več, s tem pa tudi več dela natem področju. ”Naš cilj je povezati potencialne sodelujoče partnerje, torej in-dustrijo, javni sektor in gospodinjstva, da bi prepoznali svoje pri-ložnosti v vlaganje v obnovljive vire energije. To nam nenazadnjenalaga tudi evropska direktiva za doseganje zavez Kjotskega

Z malo truda do velikih prihrankovPrva naloga Gorenjk in Gorenjcev je izpeljava t. i. mehkihukrepov za zmanjševanje porabe energije (kasneje so navrsti tudi investicije). Te lahko delimo v več sklopov:razsvetljava in električni aparati (uporabimo varčne žar-nice, izklapljajmo električne aparate tudi iz stanja priprav-ljenosti), zamrzovalnik (vrata aparata naj bodo odprta čimkrajši čas, hrano pred dajanjem v zamrzovalnik ohladimo,preprečujmo nastajanje ledu, redno preverjajmo brezhib-no tesnjenje, ...), pralni, sušilni, pomivalni stroj, kuhanje(izbirajmo prave, varčne programe, sušimo perilo naprostem, uporabljajmo posode, ki pokrijejo grelno ploščo,uporabimo pokrovke, pri nakupu novih aparatov izberimoaparate z energijskim razredom A, A+ ali A++), topla sani-tarna voda (ogrevajmo le zadostne količine vode, rednopregledujemo nastajanje vodnega kamna, uporabimovodo ogreto na 60 stopinj, se tuširajmo in ne kopamo) inogrevanje (stanovanje ogrevamo 30 minut pred prihodomin izklopimo 30 minut pred odhodom, radiatorji ne smejobiti zakriti, dosledno uporabimo termostatske ventile,zmanjšajmo temperaturo za stopinjo Celzija, ....).

Žiga Lebar, direktor Črtomir Kurnik, svetovalec

LOK

ALN

A E

NE

RG

ETS

KA

AGE

NC

IJA

GO

RE

NJS

KE

, S

LOVE

NS

KI T

RG

1,

KR

ANJ

20

protokola,” pove Žiga Lebar. Vse občine morajo izdelati lokalneenergetske koncepte (nekatere jih že imajo, druge pripravljajo),kjer je opredeljeno trenutno stanje na področju energetike intudi pot, po kateri naj bi prišli do ustreznega rezultata pridoseganju prej omenjenih zahtev. ”Gorenjska je z uporabo alternativnih virov energije in gospo-darnim ravnanjem z energijo na dobri poti, vendar še vedno nev zadostni meri. Po poročilu o napredku Evropske komisije prirazvoju in rabi obnovljivih virov energije je na tem področjuSlovenija žal ena najmanj uspešnih članic EU. Razlogi so vbirokratskih ovirah, ekonomičnosti, razdrobljenosti znanja, pre-majhnem subvencioniranju in davčnih olajšavah,” o dosedanjemnapredku pravi direktor. Že s t. i. mehkimi ukrepi lahko Gorenjkein Gorenjci dosežejo precejšnje učinke, šele po uporabi teh paso smiselne tudi investicije. Gre za investicije v ovoje stavb (javniobjekti in družinske hiše, ki so iz 80-tih let prejšnjega stoletja ali starejše, so večinoma brez prave izolacije), po drugi strani pa je na pohodu gradnja in adaptacija v nizkoenergijskem in pasivnem standardu.V LEAG poznajo ukrepe, ki bi jih morali izpeljati prve. V javnemsektorju so možni veliki prihranki energije, pa naj gre za šole alijavno razsvetljavo, z uvedbo obnovljivih virov energije bi lahko tislužili kot model tudi za ostale. Na območjih, kjer je razširjenalesna biomasa (podeželje), se vse preveč uporabljajo fosilnagoriva, zato bi morali z izobraževanjem in promocijo obnovljivihvirov energije to spremeniti. Možni so tudi veliki prihranki v industriji. Agencija bo sodelovala pri pripravi študij za realizacijokonkretnih projektov in rezultate posredovala javnosti. V agenciji bodo v kratkem postavili lastno spletno stran(www.leag.si), kjer bodo predstavljene vsebine o učinkoviti rabienergije in obnovljivih virov energije, informacije o razpisih o

energetskih temah, o dogodkih, seminarjih in ekskurzijah v njihovi organizaciji, predstavljene bodo tudi novosti na področjuzakonodaje (energetska izkaznica) in podobno. Poleg tega se bo agencija postopoma kadrovsko okrepila (aktualen razpisza novo delovno mesto na Zavodu RS za zaposlovanje). Odseptembra delujejo v pisarni na Mohorjevem klancu v Kranju.

Energetsko varčno prezračevanje prostorovV mrzlih dneh, ki so že tu, pa LEAG izpostavlja problem prezračevanja v bivalnih prostorih. V njih je potrebno zagotoviti zados-tno izmenjavo zraka, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo najrazličnejše zdravstvene motnje (povzročajo jih neustreznekoncentracije CO2 iz notranjih virov bivalnega okolja ter človekove dejavnosti, kot tudi koncentracije organskih spojin, mikro-oragnizmi, radon, ...) ter vlaga (vir je prav tako človek, ki jo oddaja z dihanjem in skozi kožo, vlaga nastaja pri kuhanju, v sani-tarnih prostorih, oddajajo jo rože in okrasno rastlinje), ki se na hladnih površinah izloči iz zraka. Posledica je pojav plesni.Starejši objekti so energetsko zelo potratni, zato se nekateri investitorji že odločajo za prenovo ovoja stavbe, to je prenovofasade, strehe (debelejša izolacija) in zamenjavo stavbnega pohištva (okna z nizko toplotno prehodnostjo in znatno boljšimtesnjenjem). Žal pa investitorji velikokrat pozabijo na prezračevanje. Naravno (nekontrolirano) prezračevanje skozi špranjeokenskih okvirov je nezadostno. Zadostno izmenjavo zraka lahko pravilno zagotovimo na naslednje načine: naravno prezrače-vanje s kratkotrajnim odpiranjem oken na stežaj v enakomernih časovnih obdobjih čez dan (10 minut vsakih nekaj ur) oz. prepih. (nikakor ne prezračujmo prostorov z odpiranjem oken ”na kip”, ki je energetsko zelo potratno, ne prezračujemo prostorov, kjer se ne zadržujemo daljši čas); Prisilno prezračevanje z vračanjem toplote preko rekuperatorja. Pri tem ločimo:centralno prezračevanje, ki je primerno pri novogradnjah in adaptacijah (kjer je to mogoče) za celoten objekt. Rekuperator jevgrajen v centralni prezračevalni napravi, dovod svežega zraka je v čiste bivalne prostore (npr. dnevna soba), odvod pa prekonebivalnih prostorov (npr. sanitarije) in na lokalno prezračevanje posameznega prostora z lokalno prezračevalno napravo, ki imavgrajen rekuperator. Izvedba je primerna, ko za centralno prezračevanje obstajajo določene ovire (tehnične, ekonomske, pravne, ...). Cene lokalnih rekuperatorjev se gibljejo okoli 1000 evrov. Njihov pretok zraka znaša do 100 m3/h, kar pomenizadovoljivo izmenjavo zraka za povprečen dnevno bivalni prostor stanovanja. Rekuperator je naprava, ki je sestavljena iz prenosnika, ki zagotovi prenos dela toplote z odpadnega (izstopnega) zraka na svež (vstopajoč) zrak (pri tem se zračna tokova masno ne mešata), dveh ventilatorjev ter zračnih filtrov, skozi katere potujeta oba zračna tokova. Več si lahko preberetev članku na spletni strani http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-11.htm, katerega avtorja sta priznanastrokovnjaka Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. str., in Miha Praznik, univ. dipl. inž. str., iz Gradbenega inštituta ZRMK.

Lokalna energetska agencija Gorenjske ima prostore naMohorjevem klancu (Vodopivčeva ulica 8) v Kranju.

21

Za udobnost in varnostV športni trgovini TADEJA BRANKOVIČ ŠPORT svetujejo, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri oblačil in opreme za šport v zimskih mesecih.

Bliža se zimska sezona in sedaj je pravi čas za nakup

športne opreme, s pomočjo katere bomo aktivni tudi v tem

najhladnejšem letnem času. Kot svetuje Domen Likozar iz

trgovine s športno opremo TADEJA BRANKOVIČ ŠPORT, je

potrebno pri nakupu opreme upoštevati tako varnost

kot tudi udobje. Izdelki, ki jih prodajajo, vam zagotavljajo

oboje. Torej, kako se obleči in kakšno opremo izbrati, čese na primer odpravimo na smučanje?Pozimi nas pogosto zebe, zato se moramo za aktivnost v

naravi še posebej dobro obleči. Izjemno pomembna je že

izbira spodnjega perila. ”Bombaž je, kar se športnega pe-

rila tiče, preteklost. Najboljša izbira materiala za spodnje

perilo je poliester in polipropilen, ki uravnavata količino to-

plote v telesu. Koža tako ostane suha in nas ne zebe. V naši

trgovini lahko izberete spodnje perilo in nogavice znane-

ga proizvajalca MICO. Seveda pa je velikega pomena

tudi pravilno vzdrževanje športnega perila. Paziti moramo,

da ga peremo na primerni temperaturi in da ne dodaja-

mo mehčalca, saj v tem primeru izgubi svojo funkcijo, če-

prav na zunaj sprememb ni opaziti,” pravi Likozar, ter na-

daljuje: ”Pri izbiri oblačil, ki jih nosimo nad spodnjih peri-

lom, pa je pomembno, da pri nakupu pozornost nameni-

mo tudi vodnemu stolpcu. Višji kot je, dlje časa bo oblači-

lo zadrževalo vodo. V naši trgovini lahko izberete oblačila

italijanskega proizvajalca VIST, katerih glavni namen so

kakovost, udobje in dizajn. So prava izbira tudi za najbolj

zahtevne smučarje.”

Poleg pravilne izbire oblačil pa je seveda velikega pomena

tudi varnost. Čeprav čelade na slovenskih smučiščih še niso

obvezne, pa se vse več smučarjev zaveda, da je z vidika

varnosti potrebna. V trgovini TADEJA BRANKOVIČ ŠPORTlahko izberete čelado priznanega nemškega proizvajalca

CASCO, katerih značilnost je sistem ABS. Likozar pojasnjuje:

”To pomeni, da je čelada sestavljena iz treh med seboj

spojenih delov, ki v primeru trka delujejo tako, da čelada po

sredini poči in ne stisne glave, kar je bistveno. Te čelade so

testirane po najzahtevnejših standardih.” Poleg čelade na

pozabimo tudi na očala, prav tako proizvajalca CASCO,kjer so kot novost na trg dali očala z vautron stekli s sistemom

samodejnega zatemnjevanja v izredno hitrem času. Vedno

več smučarjev se odloča tudi za tako imenovane želve,

ki ščitijo našo hrbtenico. V trgovini TADEJA BRANKOVIČŠPORT prisegajo na švedskega proizvajalca POC, enega

najbolj znanih proizvajalcev varnostnih dodatkov, ki jih

uporabljajo tudi smučarji v svetovnem pokalu.

Poleg opreme za smučanje imajo v trgovini TADEJA BRANKOVIČŠPORT tudi pester izbor opreme za tek na smučeh in

pohodništvo. Stavijo na kakovost, varnost in udobnost,

preizkušeno, seveda, s strani odlične slovenske biatlonke

Tadeje Brankovič Likozar.

Cesta Talcev 53 B, Kranj, T: 031 375 140, www.tadejabrankovic.si, e-pošta: tadeja.brankovic@siol.net

✂

Ob predložitvi tega oglasa Vam pripada popust v višini 10 %

22

✂

Na misijonu v Malaviju

Osem študentov, nekdanjih dijakov želimeljske gimnazije, se je po dveletnih pripravah odpravilo na enomesečno delo vDon Boskovem centru v Malaviju, državi v osrčju Afrike, katere dve tretjini predstavlja Malavijsko jezero. Med njimi so bile tudi tri Gorenjke.

Vse se je začelo s tihimi pogovori, sajse v resnici noben od naših neuradnihvoditeljev ni upal na glas pogovarjati otako veliki skupini, ki bi se podala ne-znanim in mogoče nevarnim dogo-divščinam naproti. Vendar je od tihihpogovorov pot vodila do uradnega va-bila osmim bivšim dijakom GimnazijeŽelimlje. Vsi smo se potovanja nekoli-ko bali. Vse bolezni, ki bi nam bile lah-ko nevarne, način življenja, ki so namga opisovali in je bil tako zelo druga-

čen od našega, so v nas vzbujali kan-ček strahu, vendar je bila želja, okusitita droben delček tujega nam sveta, lju-di, kulture, večja. Celotna ideja projekta je bila, da bi po-magali v šoli, kjer bi učili različnepredmete, in v mladinskem centru sšportnimi in drugimi dejavnostmi. Inprav zato smo že doma začeli projektz zbiranjem vseh stvari, ki bi nam pridelu prišle prav. Zbirali smo zdravila,šolske potrebščine, športne rekvizite

in denar, ki smo ga darovali ljudem naobmočju misijona, ki nas je gostil.Kako presenečena sem bila, ko so vosnovni šoli v mojem domačem kraju- Smledniku, otroci nabrali veliko raz-ličnih potrebščin, ki so jih bili malavij-ski otroci tako zelo veseli. Ko si komustisnil v roke reklamni svinčnik ali lefrnikolo, so se mu zasvetile oči, kot dabi dobil pravi biser. Ob prihodu so nas najprej peljali natržnico, da smo spoznali utrip življenja.

Slovenski študenti so malavijskim otrokom prinesli veliko šolskih potrebščin, drugih uporabnih stvari in igrač, česar so se ti zelo razveselili.

23

Sprehajanje po tržnici je bilo zanimivo.Ljudje ne čakajo vsak za svojo stojnicokot pri nas, ampak se pogovarjajo s so-sedom, obiskovalcem ali pa pri stojni-ci sploh ni nikogar. Na delo ne pridejozaradi dela, ampak predvsem zaradidruženja, zaradi zabave, ki jo doživijona delu, šele potem zaradi tega, da bikaj prodali in s tem kaj zaslužili. Natržnici prodajajo različne izdelke inpridelke: veliko je stojnic s sadjem inzelenjavo ter raznimi stročnicami, kothrano pa najdeš še posušene ribe izMalavijskega jezera, ki jih jedo s kost-mi vred, ter žive kokoši in koze. Tetržnice so tudi najbližje cesti, za njimipa majhne restavracije, velike kot našikioski v Ljubljani. Zanimivi so bili ne-kateri napisi na njih, ki so nas spom-nili na domače kraje: Take away chipsand hot dog, Fresh food, Take awayitd. Na tržnici so nas spravile v smehstojnice, polne raznih tipov mobilni-kov Nokie, in ljudje, ki so nam ponu-jali diskmene, zgoščenke z ameriškoglasbo in druge tehnične stvari. Verjet-no so mislili, da v Evropi ne poznamomobilnikov. Navdušila nas je tudi žen-ska, ki je prodajala posušene korenine,od katerih naj bi vsaka pozdravila do-ločeno bolezen ali rano. Nas, dekleta,so navdušile stojnice s četengami, ti-pičnimi oblačili za ženske, ki so ne-kakšna dolga krila. Tržnica se je nada-ljevala na drugem bregu rečice. Ljudjetu so zelo iznajdljivi. Ker je državnimost zelo daleč, drug poleg drugegagradijo lesene mostove in se preživlja-jo s pobiranjem mostnine. Res smo seodpravili na enega teh mostov in mo-lili, da se pod nami ne bi podrl. Ko semtako hodila po tržnici in videla, kaj vsenajdeš tam, sem razmišljala, kakormogoče marsikdo izmed vas, ki to be-rete, da imajo telefone in diskmene,namreč, kaj se pritožujejo, da nimajoničesar, če pa imajo toliko. In v mese-cu, ki sem ga preživela med njimi,sem našla odgovor. Na tržnici prodaja-jo marsikaj, le da si večina ne moreprivoščiti ničesar.

Ulica in ljudjePrvič smo njihovo prijaznost in nav-dušenje nad življenjem in ljudmi oko-li sebe srečali v centru, ko so nam

Malavijcem otroci zelo veliko pomenijo - med njimi je najbogatejši tisti, ki ima največ otrok. Dolgolase Evropejke so bile med Malavijkami z največ pet centimetrov dolgimi lasmi taka posebnost, da je mamicadala svojega otročka dekletu v naročje, da jo je lahko pobožala po laseh.

Ljudje so zares prijazni in odprti. Prav zaradi te topline ljudi imenujejo Malavi vroče srce Afrike. Temu imenu pa ustrezajo tudi njihovi prečudoviti sončni zahodi.

24

otroci zapeli v pozdrav. Kako lepo jihje bilo videti tako nasmejane. Tega sene da opisati, to je treba doživeti: topravo veselje, ki prihaja iz srca in gapri naših razvajenih otrocih premalo-krat vidimo. Večkrat smo se odpravili na sprehodpo cesti zunaj Don Boskovega centra.Dokler tega zares ne doživiš, si ne mo-reš predstavljati, tudi če si poslušal ženičkoliko zgodb tistih, ki so že obiska-li Afriko. Ko se namreč pojavi belec, jetam množica otrok. Vsi tečejo za tabo,za tabo ponavljajo gibe, vpijejo ”Azun-gu” (belec) in ”Give me my money” ali”Give me my pen”, kar pomeni, da nepoznajo nobene olike. Vendar kmaluspoznaš, da jih tako naučijo starejši inda naslednji trenutek že pozabijo na”pen” in ”money” in se smejijo s tabo,pojejo slovenske pesmi, se iz srca vese-lijo tega, da te lahko držijo za roko inne nazadnje uživajo že v tem, da jimnameniš le pogled ali jih ogovoriš s to-plim pozdravom - muli buandži. Presenetilo nas je tudi, da jim lasje nezrastejo več kot pet centimetrov inzato smo dekleta od fantov ločili le pooblačilih, saj so vsa dekleta nosila kri-la. Seveda so bili zato naši lasje v sre-dišču pozornosti. Vsakdo, ki nas je lah-ko pobožal po njih, je bil zelo srečen.In ko mi je ena od mater položila v na-ročje svoj največji zaklad, svojega otro-čička, da bi se lahko dotaknila mojihlas, sem videla, da je to resnično nekajposebnega. Da je otročiček njen naj-večji zaklad, smo vedeli zato, ker onibogastva ne merijo v denarju in lastni-ni, pač pa je najbolj bogat tisti, ki imanajveč otrok.

Glasba in plesV Malaviju se nismo mogli načuditipravi afriški glasbi niti se je naposluša-ti. Bobni in njihovi glasovi so nas po-peljali v svet brez skrbi, poln smeha,veselja in dobre volje - povsod, kjer jebilo le možno: na ulici, doma, v cerkvi... Takšni so ljudje tukaj. Tako brez-skrbni, vse lahko počaka, važno je le,da imajo čas drug za drugega. Življenjeteče tako ”pangono, pangono” (počasi,počasi). Glasba se je zdela pravljična -prav ta nas je med drugim tudi vabilav Afriko, zato smo med vsako pesmijo

Fantje so navajeni igrač, kakršne si naredijo sami, zato je bila čisto navadna skokica zanje nekaj posebnega.

Bistvo tržnice v Malaviju ni posel, ampak srečevanje med ljudmi. Razprostira se na obeh straneh reke, zatoso čeznjo naredili preproste mostove, saj je državnih malo; nekateri se preživljajo s tem, da pobirajo mostnino.

25

zaprli oči in uživali. Plešejo izjemnodobro. Ko jih gledaš, ne moreš verjeti,da lahko tako dobro obvladajo telo.Plesa ne trenirajo, ampak vsak danplešejo - že majhni otroci so zelo spre-tni. In ko se združita glasba in ples, sezačne resnična zabava.

Delo v šoliDelali smo v državni šoli blizu Don Bo-skovega centra, kjer smo otroke učilimatematike, angleščine, vodili pa tudišportno in likovno vzgojo. Prvi obisk všoli je bil zanimiv. Zjutraj smo se zbraliv ravnateljevi pisarni, ker je zbornicana prostem in je med gručo otroksploh ni opaziti. Ko je zazvonil šolskizvonec (beri kovinsko kolo, po kateremtolčejo s kovinsko palico), so se otrocizbrali v ravni vrsti pred ravnateljevopisarno. Učitelji so preverili, ali je črtares ravna, in začel se je jutranji vsak-dan. Sami nismo mogli verjeti. ”Left,left, left, right, left,” je v ritmu odmeva-lo in otroci so začeli korakati. V čečev-ščini je sledila pesem O Suzana, nato ju-

tranja molitev, čeprav je šola javna, nakoncu pa so ponosno z roko na srcuzapeli malavijsko himno. V razredunato sledi prav vsak dan isti dialog:Učiteljica: Good morning. Učenci: Good morning, Madam. Howare you, Madam?Učiteljica: I am fine, thank you. Učenci: Thank you, Madam. Ker so njihovi postopki za množenje,deljenje, seštevanje in odštevanje dru-gačni kot naši, sem se seveda najprejmorala naučiti to. Pa naj napišem še,kako sploh poteka pouk. Sedaj je tusušna doba in višji trije razredi so vučilnicah, medtem ko imajo nižji raz-redi učilnice na dvorišču. Table so zu-naj, pritrjene na drevo ali zunanjo ste-no stavbe. V času deževne dobe: če jedež, ni pouka, razen za tri razrede, kiimajo učilnice, če ni dežja, pa imajopouk, dokler ne začne deževati. Učen-ci se med uro kar sprehajajo po dvoriš-ču. Evropejec bi torej lahko njihovošolo opisal z eno samo besedo - kaos.V razredu jih je od 180 do 250. Stisnje-ni so kot sardelice, učitelj pa ima pros-

tora pol metra pred tablo. Moje didak-tično znanje o hoji po razredu, pregle-dovanju, kako jim gre pri pisanju vzvezke, o tem, da se moraš prilagoditivsakemu posamezniku, glede na nje-gove sposobnosti itd., ni bilo uporab-no. Treba se je bilo znajti po svoje.Otroci knjig sploh nimajo, zvezkovvečinoma tudi ne, če pa že, je sreča, daimajo tudi svinčnik. Vsa šola temeljina tem, da ponavljajo za učiteljico. Po-navljajo stavke, izračune, postopke.Večina resnično ne razume ničesar.Ne vedo, kaj pomeni kakšen izračun.Kaj pomeni množenje, deljenje, sešte-vanje in odštevanje. Abstraktnegamišljenja večina ni zmožna. So pa zatozelo dobri za tehnične stvari. Iz zama-škov in žice naredijo otroci zelo lepeavtomobilčke. V Malavi smo odšli, da bi ljudi tamčesa naučili in jim kaj prinesli, pa smose sami več naučili in veliko več preje-li od njih. Njihova ljubezen do življe-nja, veselje in navdušenje nas bodospremljali skozi vse življenje.Marta Žebovec

Šola je šestrazredna. Prvi trije razredi imajo pouk zunaj, table pa na drevesih ali na zunanji steni šolske stavbe, višji trije pa v stavbi.

26

Privatna klinika v Celovcuspecializirana predvsem na venozno in estetično kirurgijo Na severu Celovca je odprla svoja vrata nova privatna klinika Lisborg & Partner. Poudarek je na dne-vni kirurgiji. Pacientom iz Slovenije svetujejo sodelavci z zelo dobrim znanjem slovenskega jezika. Klinika deluje pod vodstvom dr. Petra Lisborga. Vse operacije potekajo brez splošne narkoze.

Cilj te nove privatne klinike je, da bi dobili vsi pacienti zanje najprimernejšo in najboljšo medicinsko oskrbo. Kakovostni in varnostni standardi so v povezavi z mo-dernimi medicinskimi postopki na vrhunski ravni. Kljub temu, da je poudarek na dnevni kirurgiji, lahko pacien-ti po potrebi v kliniki tudi prenočijo.

Dr. Peter LisborgPrivatna klinika LISBORG & PARTNERFeldkirchnerstrasse 217A-9020 Klagenfurt/CelovecIzvoz z avtoceste za Klagenfurt-Nord /Celovec-sever

Vse informacije o storitvah privat-ne klinike Lisborg dobite tudi v slo-venskem jeziku na telefonski številki 0043/463/500 651 ali na spletni strani www.pklp.at

Specialna področja privatne klinike Lisborg & Partner:• transplantacije las• vbrizgavanje botoksa• ginekološke operacije• urološke operacije• ortopedske operacije• venozne operacije• laserski posegi

• facelift - pomlajevanje kože• estetične operacije na prsih• liposukcija in oblikovanje telesa• ambulantno ravnanje oz. glajenje trebuha• Posegi na obrazu, korekture obrvi• Anti-Aging

GOVORIMO SLOVENSKO!

Goldeck - vrhunsko koroško smučiščeVeliko sonca, obilica snega, izjemno dobro pripravljene smučarske proge in zelo ugodne cene Smučišče Goldeck leži v Ziljskih Alpah nad Spittalom ob Dravi. Goldeck je 2142 metrov visoka koroška gora, na kateri uživajo ljubitelji športa, še pose-bej smučanja. Na smučišča Goldecka še posebej radi prihajajo zahtevnejši mučarji. To znano smučišče ima

osem žičnic in 30 km odlično urejenih smučarskih prog različnih težavnostnih stopenj. Za dovolj snega poskrbijo z napravami za umetno zasneževanje. Med smučarji je Goldeck še pose-bej znan zaradi 50 hektarov velikega smučišča v celcu in po vrhunsko ure-jenih smučarskih progah.

I n f o r m a c i j e :Goldeck Bergbahnen

Zur Seilbahn 10, A-9800 Spittal/Drauwww.goldeck-spittal.at

office@goldeck-spittal.attelefon 0043/4762/2864

faks 0043/4762/5335Informacije o snežnem stanju:

telefon 0043/4762/5335

Najdaljša „črna“ smučarska proga na področju AlpSmučišče Goldeck se ponaša z najdaljšim spustom v Alpah, ki spada v najzahtevnejšo kategorijo. Ta „črni“ spust je dolg 8,5 km, višinska razlika pa meri kar 1500 m. Novost smučarske sezone 2009/2010 je sedežnica za 6 oseb, ki popelje smučarje na sam vrh Goldecka. Od tu je enkraten razgled v dolino, na Spittal ob Dravi, na področje ob Milštatskem jezeru, na prelepe Krške Alpe in celo na zasnežene vrhove tritisočakov v re-giji Dachstein Tauern.

s

Vinski turizem

Predvsem je dan sv. Martina za Sloven-ce praznik vina. Po nekaterih razlagahse do tega dne mošt obravnava kot ne-čisto in grešno novo vino, ki se ob bla-goslovu spremeni v pravo vino. V skla-du s šegami in navadami lahko blago-slov opravi nekdo, ki se preobleče v ško-fa. Ob praznovanju potekajo v vinorod-nih predelih tudi pojedine, pri katerih sonajpogosteje na jedilniku gosi in mlinci.

Kreativne delavnice za najmlajšePrihaja čas ‘krompirjevih’ počitnic intakrat se večina turističnih ponudbprilagodi šolarjem kot ciljni skupini.Tako v Radencih lahko naletite na Sr-čkov klub z veveričko Muki. V dopol-danskih urah načrtujejo kreativne de-lavnice, popoldnevi so namenjeni

sprehodom in aerobiki za najmlajše,animatorji pa zvečer pripravijo tudimini kino in disko. Pri njih turističniMartinov vikend vsebuje obisk tradi-cionalnega martinovanja in/ali kosta-njev piknik.Podobno je v Olimiji, čeprav tam žerazmišljajo tudi o silvestrskih večerjah.Počitniško ponudbo krompirjevih po-čitnic pa so zelo aktualizirali. Maja so

Letos je narava skoraj pozabila na jesen in nas je že presenetilaz zimskimi temperaturami. Bližajo se ‘krompirjeve’ počitnice,kot bi mignil, bomo praznovali martinovo. Pri promocijislovenske turistične ponudbe pa vse večkrat naletimo polegstalnic tudi na termin vinski turizem oziroma združevanje turistične ponudbe nekega kraja z vinom.

28

CN

M L

TD.

D.O

.O.,

MAI

STR

OV

TRG

6,

KR

ANJ

Vinska klet Krško deluje v okviru Kmečkezadruge Krško, z. o. o., kot največja orga-nizacijsko proizvodna enota. Imamo last-ne vinogradniške površine na Sremiču,kjer pridelujemo vrhunska vina, kot somodra frankinja, zeleni silvanec, beli pi-not, chardonnay, sauvignon, laški rizlingtako normalnih trgatev kot tudi predikate.Najpomembnejša blagovna znamka Vin-ske kleti Krško, pa je nedvomno cviček p.t. p. (priznano tradicionalno poimenova-nje).Smo največja cvičkova klet. Na leto pride-lamo milijon in pol litrov slovenskega vin-skega posebneža. Cviček p. t. p. z značil-no rdečo etiketo z motivom stare grajskekleti je med Slovenci dobro poznan.Tradicijo in podrobno poznavanje dolenj-skih značilnosti uspešno združujemo zuporabo sodobnih tehnologij v vinarstvu.Kakovost naših vin potrjuje tudi certifikatkakovosti ISO 9001/ 2000, ki smo ga pri-dobili novembra 2003 in ga redno obna-vljamo. Vse postopke v kleti opravljamoskladno z mednarodno priznanim stan-dardom v živilski industriji HACCP.

Cviček p.t.p. je suho vino z nizko alkohol-no stopnjo (do 10,0 vol. %), z malo višjimiskupnimi kislinami. Vino je svetlo rdečkaste barve z rubina-stim odtenkom, sveže sadne arome, vokusu nežen, lahkoten, svež, živahen. Očara nas s svojimi neobičajnimi lastnost-mi, z lahkotnostjo, pitnostjo in vsebnostjo

sestavin, primerljivih s pestrostjo današ-njega tempa življenja. Cviček p.t.p. je vino za vse priložnosti, jespremljevalec preprostih krajevno značil-ni jedi v zidanici ali hramu na Dolenjskem,kakor tudi slavnostnih jedi in popotnice,ko nas osveži in z lahko glavo dolgo spo-minja na prijetna doživetja.

Vinska klet Krško

Kmečka zadruga Krško z.o.o.Rostoharjeva 888270 KrškoSlovenija

www.kz-krsko.siinfo@kz-krsko.sitel.: + 386(0)7 48 82 500faks: + 386(0)7 48 82 515

Smo največji pridelovalec dolenjskega posebneža - cvička,vina priznanega tradicionalnega poimenovanja (P.T.P.)

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU

Foto

: A.

B.

29

odprli tudi Wellness Orhidelie, kjer lahko ogrejete svojetelo in srce v svetu savn in sprostite duha v objemu vod-nih kapljic. Vaše najmlajše bo obiskal Mirko Krompirko,na noč čarovnic pa so se tudi dobro pripravili.

Pridih Prlekije in dežela MureV Banovcih se lahko razvajate do onemoglosti. Njihovsvet savn ima pridih Prlekije. Protrol je ekstremna finskasavna, Črna kühja so poimenovali običajno finsko savno,Zelhenca je sprostitvena finska savna, v Sopotu pa bosteuživali v oblakih pare turške savne. V prijetnem in spro-ščenem okolju Term Banovci in bližnji okolici so mož-nosti za športne aktivnosti in raziskovanje pokrajine šte-vilne. Njihova posebnost je tradicija simpatičnih anima-cijskih programov, namenjenih družinam z majhnimiotroki. Tudi na pokušino vrhunskih vin in izvrstnih do-mačih jedi niso pozabili. Wellness center Thermalium pa je za Terme 3000 že z

odprtjem napovedoval novo ero v zgodovini skrbi za do-bro počutje v deželi preko Mure. Ravno oktobra praznu-je center peti rojstni dan in za njegove obiskovalce sopripravili posebne cenovne popuste.

Pregrešna pojedina in pečena racaBakhusova pojedina v Vinski kleti na Dobrni pa je dogo-dek, ki ni povezan samo s hrano in pijačo, ampak pona-zarja veseljačenje starih Rimljanov že od leta 217 naprej- Saturnalije. Saturn je namreč vladal bučnim zabavam,popivanjem, krokanjem in orgijam, ki so bile značilne zato obdobje. Goste pričakajo v avli hotela Vita, kjer jim nanjihovo željo ponudijo kozarec vina za dobrodošlico. Obsoju vrtnega ognja skupaj odidejo po grajskem hodnikuv vinsko klet. Tam jih čaka umivanje rok, kronanje z lo-vorovim vencem, oblečejo vas v rimska oblačila, vamponudijo aperitiv, sledi kratka predstavitev rimskih sa-turnalij in izvolitev kralja, ki bo vladal praznovanju. Hra-no gostje uživajo brez pribora: kmečko pleče, kuhankrompir, veliko sadja, pečena krača. Postrežejo vam rde-če in belo vino iz rimske kleti. V škrlatni jeseni pa lahko pri njih martinujete ob doma-či glasbi, hrani in kapljici mošta v Vinski kleti pod ViloHigiea že 7. novembra zvečer. Postregli bodo s pečenoraco, mlinci, pečenimi jabolki in kislim zeljem, sestavlje-no solato, vinsko sladico in moštom.

Vinski turizem vse bolj priljubljenZdruževanje turizma z vinom je vse bolj priljubljenomed turisti. Tako po svetu kot tudi pri nas. Določeniprogrami so za izletnike, obiskovalce, počitnikarje žezastavljeni tako, da se jim predstavi vinske ceste, po-nudbo v obliki hrane in vina več ali določene turističnekmetije, pripravijo se posebni večeri ob hrani in izbra-nem vinu, vodi se jih po vinskih kleteh z različnimi tipidegustacij. Vse več se dogaja, da podjetni razmišljajo v tejsmeri vse bolj glasno. V osnovi tako opažamo, da se z

30

Terme TopolšicaPrepustite se šepetanju gozdov in žuborenju potokov, spočijte si pogledna zeleni simfoniji brstečega življenja in na živopisnih barvah zrelosti, zaupajte blagohotnim besedam in spretnim rokam osebja, kispodbujajo tiste edinstvene občutke, ki so združeni v našem sloganu: Nasmeh je nepozabna melodija srca!

Topolšica z značilnimi naravnimi danostmi pooseblja vse tisto, karpotrebujeta telo in duša sodobnega človeka. Naravna zdravilna faktorjasta termalna voda in blaga sredogorska klima. Vodo termalnega vrelca (32 stopinj Celzija), ki je primerna za zdravljenje bolezni hrbte-nice in sklepov, stanj po poškodbah, postoperativnih stanj na gibalih,bolezni dihal, lažjih oblik kroničnih obolenj srca in ožilja ter kronič-nih nevroloških obolenj, smo ujeli v notranje - zunanji bazenski kom-pleks in letni vodni park Zora z atraktivnimi termalnimi vodnimipovršinami. V sodobno opremljenih medicinskih prostorih nudimoštevilne balneoterapevtske in fizioterapevtske storitve, široko paletowellness in medico wellness storitev. V restavraciji uživajte v naši bogati kulinarični ponudbi, za krajša kramljanja sta kot nalašč aperitivbar in kavarna z vrtom, ki poleg pijač ponuja obilo sladkih užitkov. Vbližnjih domačih gostilnah si lahko privoščite okusno pojedino, pripravljeno po tradicionalnih preizkušenih receptih. Ljubitelji sproščenega gibanja in merjenja športnega duha si dan popestrijo sšportnimi aktivnostmi. Na sprehodu po gozdnati in travnati okoliciodkrije človek prijetno zatočišče in sprostitev. V bližajoči zimi vasbomo povabili na smučarski center Golte, ki je od Topolšice oddaljenle slabih 20 kilometrov in ponuja 75 hektarjev urejenih smučišč. Zanemirne duše raziskovalcev najdemo v okolici številne kulturne, etnološke in zgodovinske znamenitosti. Vse to omogoča polna doživetja vsem, ki prihajajo k nam, da bi bolje spoznali tudi sebe, da bi doživljali pomirjujočo spokojnost bližnjih gozdovin svežino parkov pod oknom, skozi katerega se prebuja nov dan ...

31

Tel.: 03/896 31 00 ali 06E.mail: info@t-topolsica.sihttp://terme-topolsica.si

DOBRODOŠLI!

S tem oglasom

v oktobru in novembru pri bivanju 2 dni ali več

polpenzion po osebi že od

38€na dan

KROMPIRJEVE POČITNICE

23. 10. DO 1. 11. 2009En otrok do 14. leta in vsi

otroci do 6. leta v sobi z dvema odraslima osebama

BREZPLAČNOnočitev&zajtrk

✂

✂

Sim

bolič

na fo

togr

afija

31

vinskim turizmom združuje razmiš-ljanje hotelirjev, lastnikov apartmajev,ponudnikov turizma in programovdoločenega okolja, gradijo se golf igriš-ča, širi se dodatna ponudba. Dogaja pase tudi obratno - že izgrajeno turistič-no ponudbo dopolnijo z vinsko.

Ritoznojčan in poznana LavantinaZakaj je Ritoznojčan najbolj hudo-mušno vino? O tem vam razložijo vKleti Bistrica, kjer se z vinogradniš-tvom ukvarjajo že od leta 1996, čepravje na mestu, kjer je sedež podjetja, žestoletja vinska klet, na Vinarski ulici.Vse to pa so zelo dobro povezali še zgostilno Emaus, kjer ponujajo izvirnodomačo hrano, ki se odlično ujema z

njihovimi vini. Znani so po Pohor-skem loncu, Furmanskem golažu,sladici hruški Lavantina.

Cviček je vino za vse priložnostiZa Dolenjsko (pa tudi za Slovenijo) paje sinonim cviček, ki predstavlja indokazuje značilnosti svojega porekla,to je dolenjske pokrajine. Pridelujejoga iz rdečkastih, rdečih in belih vin-skih sort grozdja, ki zorijo v vinorod-nem okolišu Dolenjske. Očara nas ssvojimi neobičajnimi lastnostmi, zlahkotnostjo, pitnostjo in vsebnostjosestavin, primerljivih s pestrostjo da-našnjega tempa življenja. Odlikujejoga nizka alkoholna stopnja, prijetnakislina in zdravilnost.

Nastanek današnje Vinske kleti Krškosega v leto 1928, ko je bila ustanovlje-na Vinarska zadruga v Kostanjevicina Krki. Danes Vinska klet deluje vokviru Kmečke zadruge Krško, kotnajvečja organizacijsko proizvodnaenota. Najpomembnejša blagovnaznamka Vinske kleti Krško pa je medpestro ponudbo drugih vin nedvomnoCviček, p. t. p. (priznanega tradicional-nega poimenovanja).Cviček je torej dolenjski posebnež in jepoleg toskanskega chiantija edinovino na svetu, sestavljeno iz rdečih inbelih sort grozdja. In ko tuji turisti obi-ščejo Dolenjsko, verjemite, da se kajkmalu naučijo slovenskih osnov kotprosim in hvala, takoj za tem pa osvo-jijo besedo ‘cvicek’ ...

Klet Bistrica, d. o. o.Vinarska ul. 3

2310 Slovenska Bistricawww.klet-bistrica.com

Veselje do vinske trte in vina je Darja podedovala po svojihstarših, že njen ded je bil znan vinski trgovec in dober, če ne karnajboljši degustator tistih časov.

Darja Bovha je direktorica in enologinja Kleti Bistrica. Je vrhun-ska strokovnjakinja na področju vin in Evropski red vitezov vina jije pred sedmimi leti podelil trajni naziv vinska dama. Njihova klet je ena najlepših obokanih vinskih kleti v Sloveniji.Vinska klet je stara skoraj tristo let, najstarejši sod, ki ga še ved-no uporabljajo, pa ima 150 let. V Kleti Bistrica vse vrhunsko vinozori izključno v velikih hrastovih sodih, kar je v sodobnemvinarstvu že prava redkost, pravi Darja Bovha in doda: ”Pri rdečihvinih vinarji še vztrajajo pri hrastovih sodih, pri belih pa tolikomanj, saj je z belimi vini delo v hrastovih sodih težje. Vino skozipore lesa diha. Težko uravnavamo njegovo temperaturo. Velikotežje ga na neki način držimo v oblasti, ga imamo pod kontrolo.Vendar vino, tako kot človek, potrebuje kanček svobode.”Veliko pozornosti v kleti namenjajo naravi prijaznemu načinu

pridelave vin. Klasično in tradicionalno pridelavo nadgrajujejo ssvežimi znanji zorenja vin, rezultat pa so številne nagrade, ki sojih prejela njihova vina: ”Naša celotna linija in tehnologija bazira-ta na zrelem, zdravem grozdju. Zorenje v hrastovih sodih je le endel v celotnem procesu pridelave vin, kjer se na vsakem korakutrudimo, da je vino čimbolj naravno. Tako potem do ljubitelja vinpride res zdravo in naravno vino. To so tista pristna vina, kot so jihnekdaj pili naši predniki.”In kako je hudomušni ritoznojčan dobil ime? Vino najdemo tudi vKleti Bistrica.”V bližini Slovenske Bistrice je vinorodna lega in vas Ritoznoj. Imevina je res hudomušno. Takšne so tudi razlage o nastanku imena.Veliko je navihanih zgodb in takšnih in drugačnih legend. Najbližeresnici je prav gotovo dejstvo, da je imel v nekem obdobju v tehkrajih svoje vinograde grof Ritter von Snoj. In domačini so toenostavno poenostavili v Ritoznoj. Tako se je rodilo ime vasi in vi-norodne lege, ki je izjemna. Daje čudovita vina in navsezadnje imenajbolj hudomušnega vina na svetu, ritoznojčana.”

32

Darja Bovha,direktorica in enologinja

Vina so kot mavrica

Program vključuje:

2 x POLPENZION

H. RADIN**** 99 119 89

H. IZVIR*** 96 116 -

Naše življenje je sestavljeno iz majhnih trenutkov. Ujemite trenutek zlate jeseni v Zdravilišču Radenci

do 22.11.2009 že od 89 € naprej.

ION

**** 99 119 89

* 96 116 -

Zlata jesen

NE SPREGLEJTE:

Vikendi za telo

Vikendi za dušo www.zdravilisce-radenci.si

E:

NOVEMBER - NAJBOLJŠI PAKET V LETU 2009NAJ PAKET - NAMESTITEV: ZELENI GAJ*** CENA: OD 39 EUR NA DAN

Termin: NOVEMBER 1. 11. - 5. 11. in 8. 11. - 15. 11. 2009Vključuje: NAJBOLJŠI PAKET

od mlina na Muri, kopanja v zdravilni vodi do potepanja po vinogradih

Program: polpenzion-buffet, kopalni plašč v sobi, jutranje prebujanje, neomejeno kopanje,kmečke igre, obisk čebelarja v TermahBanovci, 1 x savna.

HOTEL ZELENI GAJ HOT. NASELJE ZELENI GAJ

4 noči 181 EUR 170 EUR5 noči 218 EUR 194 EUR 7 noči 315 EUR 249 EUR

Cena velja po osebi v dvoposteljni sobi. Turistična taksa nivkjučena v ceno.

Tel.: 02/51 31 400, www.terme-banovci.si

33

Hotel Cerkno, d. o. o.***, Sedejev trg 8, 5282 Cerkno, tel. 05/37-43-400, fax 05/37-43-433www.ski-cerkno.com www.hotel-cerkno.si info@hotel-cerkno.si

PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA SC CERKNO

OD 15. 10. DALJE ”KOSTANJEVI DNEVI”

V ”Kostanjevih dnevih” boste v hotelu Cerkno lahko pokušali različne jedi, ki jih iz kostanja znajopričarati v naši kuhinji.23. 10. bomo pripravili ”Kostanjev ples”,kjer boste lahko zaplesali ob živi glasbi, degustiralikostanjeve jedi in vino iz slovenske Istre13. 11. bo v hotelu Cerkno ”Martinov ples”, pripravili bomo Martinove jedi, postregli z mladim vinom,prisostvovali pa boste lahko tudi vinskemu žegnu ...

BIOTERAPIJA

po metodi Zdenka Domanćiča TERMINI: 26.-29. 11. 2009

URAVNAVAJMO TELO

da bomo vitki in zdravi z Marijo Merljak TERMINI: 13.-15. 11., 27.-29. 11. in od 11.-13. 12. 2009

HO

TEL

CE

RK

NO

, d.

o.o.

, S

ED

EJE

VTR

G 8

, C

ER

KN

O

Jesenv hoteluCerkno

ŠKRLATNA JESENod 121 EUR dalje 4 dni/3 noči na osebo v dvoposteljni sobi prenovljenegahotela Park BREZ DOPLAČILA ZA ENOPOSTELJNO SOBO!

HURA, POČITNICE!V DRUŽBI KOSTANJEVEGA ŠKRATA VITKAod 41 EUR dalje polpenzion na osebo v dvoposteljni sobi, bivanje minimalno 2 noči.PRI BIVANJU 6 DNI (5x polpenzion) 1 DAN PODARIMO!SUPER UGODNOSTI IN ZABAVA ZA OTROKE!

SILVESTROVANJE 2009/10 FIRST MINUTE ugodnosti le še do 30. 10. 2009!

ČAROBNI BOŽIČDarila, razvajanja, Božični koncert, obisk Božička in nepozabni oddih. BREZ DOPLAČILA ZA ENOPOSTELJNO SOBO!

BACHUSOVA POJEDINAJesen je čas zaključkov, srečanj, obletnic ... praznujte, kot so to počeli Rimljani.

MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA!

VAŠ KRAJ SPROSTITVE IN ENERGIJE

Razveselite svoje najbližjez darilnimi boni Term Dobrna.

Pošljemo vam jih lahko tudi po pošti.

NIMATE IDEJE ZA DARILO?

Informacije in rezervacije: T: 03/78 08 110

info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si

Smučarski center Cerkno svojim zvestim obiskovalcem tudi letos ponujamožnost nakupa smučarskih vozovnic v predprodaji.

Predprodaja vozovnic bo potekala v dveh delih in sicer od 1. - 31. 10.2009 do 25% POPUSTA in od 1. - 30. 11. 2009 do 15% POPUSTA.

Vse informacije o načinu nakupa, cenah in vozovnicah v predprodaji dobitepo tel. 05/37-43-400 ali pa nam pišite na e-naslov: info@hotel-cerkno.si

34

Gradbenimateriali

Fasade

Kritine Orodjein vrt

Suhamontaža

Keramika

36

Izbira talnih oblog ni le stvar videza, pomembna je tudi izbirazdravega materiala. Obloge morajo biti vzdržljive in okolju prijazne, investitorji pa nikakor ne smejo pozabiti na ureditevbalkona, terase in dvorišča.

Izbrati pravo talno oblogo je zahtevnanaloga, pri odločitvi o izbiri prave pamora investitor upoštevati še vrsto de-javnikov - od ujemanja s (stavbnim)pohištvom pa do vzdržljivosti v pros-torih, ki jih bo družina veliko uporab-ljala, morajo biti vzdržljive, v kuhinjiin kopalnici vodoodporne, v otroškisobi in spalnici pa mehke in tople. Če-prav je les že dolgo prisoten v domo-vih po vsem svetu, je s svojo toplino inodpornostjo še vedno eden najboljiskanih materialov pri talnih oblogah.

Razen tega pa je naraven material inpopolnoma razgradljiv ter zato medekološko najbolj sprejemljivimi.”Volna, kokos, sisal, bambus in papirso najpomembnejši naravni materializa izdelavo talnih oblog in preprog zdekorativnimi obrobami,” pravi LučkaJenko iz podjetja Prehod in o pravilniizbiri talne obloge pravi: ”Z ozavešče-nostjo o prednostih naravnih materia-lov v bivalnih prostorih so talne oblo-ge in preproge iz naravnih materialovznova postale cenjene in priljubljene.

Z nakupom talnih oblog in preprog iznaravnih materialov uredimo stano-vanjski prostor v zdravo bivalno oko-lje. Tudi že dalj časa rabljene talne ob-loge in preproge iz naravnih materia-lov ohranjajo svojstven čar. Ko se odlo-čimo, da jih zamenjamo in zavržemo,dodatno ne obremenjujemo okolja.”Če bo investitor izbral parket, se boodločil za varčevanje z energijo, za dol-go življenjsko dobo talne obloge inekologijo. Za parket se najpogostejeuporablja les hrasta, bora, macesna,

Vzdržljivost naravnih talnih oblog

breze, bukve, javorja, kostanja in češ-nje. Poznamo tri razrede parketa, ki seločijo po barvi in vrsti vlaken. Hrastovparket prvega razreda je enakomernoobarvan, parket tretjega razreda paima živahno strukturo in je razbar-van. Polaganje parketa ponavadi pre-puščamo strokovnjakom. Iz lesa jetudi ladijski pod, ki je sestavljen iz dol-gih parketnic na pero ali utor. Narejenje iz masivnega lesa, tako kot parket izhrastovega, pa tudi jelkovega, smreko-vega ali borovega lesa. Debelina ladij-skega poda znaša med enim in dvemacentimetroma. Glavna značilnost tetalne obloge (poleg prej naštetih priparketu) je velika odpornost. Tudi kamnite plošče so iz naravnegakamna, ponavadi iz marmorja in gra-nita (poznamo tudi umetne žgane innežgane ploščice, ki so iz različnih ka-menin). Tudi ta talna obloga ima svojeprednosti, med njimi predvsem vzdrž-ljivost in trpežnost, enostavne so za čiš-čenje. Še posebej so primerne za kuhi-njo in kopalnico, po drugi strani pa sohladne, zato jih v bivalnih prostorihbrez talnega ogrevanja investitorji nevgrajujejo. Na voljo so v različnih veli-kostih, vzorcih in barvah, zato pa je tre-ba paziti, da bodo izbrane skladne sprostorom in (stavbnim) pohištvom. Lučka Jenko poudarja, da se morajotalne obloge in preproge dopolnjevati:”Preproge iz sisalovih vlaken in naj-tanjše preproge iz papirnatih niti sospremljevalke debelih volnenih pre-prog. Preproge iz papirnatih niti imajogladko površino, so trpežne in odpo-rne proti vlagi. Kokosove preproge seuporabljajo v modernih stanovanjih,zaradi izjemnih lastnosti pa so primer-ne tudi za stare kamnite prostore instopnišča. Talne obloge in preproge izkokosovih vlaken uravnavajo vlago vprostoru, ko jo je preveč, jo sprejmejo,ko jo je premalo, jo oddajo, zato jih lah-ko uporabljamo za prostore v starihhišah in stanovanjih v starih mestnihjedrih, kjer je več vlage. Uporabljajo setudi pri bazenih, v savnah, masažnihbazenih in zunaj.”

Kaj pa ureditev dvorišča, terase, lože ali balkona?Po prevzemu družinske hiše, ki so jozgradili na ključ oziroma so mojstri, ki

so zaključili z inštalacijskimi in sliko-pleskarskimi deli ter položili talne ob-loge, že odšli, je čas za ureditev okoli-ce. Lepo urejena okolica ni samo estet-skega pomena, ampak tudi povsempraktična rešitev. Ob selitvi v novohišo, ki jo bo obdajala zemlja in pesek,bodo stanovalci v novi dom vsak dannosili kup umazanije, zato bo imel ne-kdo še veliko dela s pospravljanjem.Tudi urejanje okolice je velika investi-cija, zato je potrebno na njo računatiže pred gradnjo objekta (največkratdružinske hiše), koliko bo treba za

ureditev odšteti, pa je odvisno pred-vsem od terena in njegovih značilno-sti ter tudi od izbire materiala. Tudi na teraso, ložo ali balkon sodi les,pravi Lučka Jenko: ”Ponudba lesenihtlakov, lesenih podov za terase je zeloširoka. Že izbira primerne vrste lesaza leseno teraso je zaradi premalo po-znanih lastnosti posameznih vrst lesalahko težavna. Tikovina še vedno edi-na zagotavlja trajnost lesene terase inzaradi izjemne kakovosti tudi dolgo-ročno zadovoljstvo uporabnika. Pa-duk, ipe, afromozija jo v določenih pri-

BOEN PARKETI

PVC podi FLOOR DESIGN

Dobava in montaža ZUNANJIH TERAS

Čistila in premazi za parket,

laminat, pluto, linolej in TERASE

Kutin d. o. o., Golniška c. 63, Mlaka pri Kranju, gsm: 040/316-816

AKCIJA 2 in 3 – slojnih parketov vrhunskega proizvajalca BOEN:jesen, hrast, doussie, bukev in oreh

10% popusta na vse PVC pode FLOOR DESIGN

37

merih lahko nadomestita. Kakovostlesa je namreč odločilna za dolgotraj-no uporabnost terase.”Na slovenskem trgu je ogromno po-nudbe za ureditev okolice objekta. Ce-novno ugodni naravni materiali, ki nepredstavljajo neugodnih vplivov naokolje in jih investitorji tudi največ-krat uporabljajo, so prav gotovo tla-kovci iz betona. Ponudba teh je izred-no velika in pestra, vsekakor pa bodoinvestitorji izbirali med številnimi sti-li. Med najprivlačnejše še vedno sodinaraven, enostaven in preprost videzv sivi (kamniti) in rdeči barvi. Polegtlakovanja dvorišča so tlakovci dobro-došli tudi pri urejanju poti, dohodov,parkirišč, urejanju ograj ...

Kaj odlikuje dobre tlakovce? Zgornjaplast tlakovca mora biti iz najčistejše-ga kremena, ki zagotavlja trdnost inodpornost proti mrazu in soli. Drugadobra lastnost je globinska zaščita tla-kovcev. To pomeni, da so odporni pro-ti vdorom vlage, z njih bomo z lahko-to tudi odstranili najrazličnejše made-že. Z nakupom takšnih tlakovcev boinvestitor zelo poenostavil vzdrževa-nje dvorišča. Investitorji se odločajotudi za tlakovanje z različnimi kamniali kamnitimi ploščami, kjer pa je po-trebno prej urediti betonsko ploščo,kar investicijo močno podraži. Beton-ske plošče lahko izdelujejo pri tempe-raturah od pet do 30 stopinj Celzija, vnasprotnem primeru lahko voda v be-tonu zmrzne in led poveča volumen.Ko se mraz loti betona med vezanji, ješkoda nepopravljiva, saj se zrahljanestrukture ne da več spremeniti. Najcenejši material za ureditev dvoriš-ča ali poti je asfalt, vendar mora bitipodlaga predhodno urejena s peskom.Dela se lahko opravijo ročno ali stroj-no, na ceno pa močno vpliva predhod-

na priprava terena in tudi finost asfal-ta. Skorajda pri vseh oblikah urejanjaokolice bomo morali urediti tudi rob-nike dvorišč, poti, dovozov ...Kamnite plošče ali ploščice se izdelujejoiz naravnega kamna, navadno marmor-ja in granita. Poznamo tudi umetne žga-ne in nežgane ploščice, ki so iz različnihkamenin ali umetnega kamna.Kamnite ploščice kot talna oblogaimajo veliko prednosti, ena glavnih paje vzdržljivost in trpežnost. So tudienostavne za čiščenje in vzdrževanje.Zato so še posebej primerne za kuhi-njo in kopalnico. Slaba lastnost kam-nitih ploščic je, da so na občutek hlad-ne. Zaradi tega jih običajno ne polaga-mo v bivalne prostore.

Polaganje ploščicPred polaganjem mora biti podlagaravna, čista in trdna. Vse stare talneobloge odstranimo in s pomočjoustreznega kita popolnoma izravna-mo površino s kitom. Na podlago s ši-rokim čopičem nanesemo osnovnipremaz ali emulzijo, kar je ključnegapomena, če bomo ploščice polagali napodlago, ki vpija vlago.Zelo pomembno je, da glede na pros-tor izberemo pravo lepilo, ki ga po po-vršini enakomerno razmažemo z zi-darsko žlico in kasneje še z nazobčanolopatico. Na podlago istočasno nanese-mo le toliko lepila, da se le-to ne boprej posušilo, preden bomo ploščicepoložili. Če bomo polagali na teraso alibalkon, moramo uporabiti lepilo s po-sebnimi dodatki, ki je prilagojeno zazunanje razmere.Preden začnemo s polaganjem ploščic,moramo prostor izmeriti in določiti

BOJLERJI

ZG. BRNIK 143, 4207 CERKLJE, tel.: 04/25-26-650, GSM: 041/734-018,

www.vrecek-peci.com

NA PEČI PET LET GARANCIJE

PEČ NA OLJE IN PLIN

PEČ NA TRDA GORIVA

PEČI NA

LESNO BIOMASO

BOJLERJI IZ NERJAVEČE PLOČEVINE

kombinacija drva - peleti

38

T: 01/83 43 085, F: 01/83 43 080 E: info@juhant.com W: www.tlakovci.si

ODKRITE VAŠE OSEBNE ŽELJE IN JIH URESNIČITE Z NAŠOPOMOČJO!DVORIŠČE JE OBRAZ VAŠEGA DOMA

KAMEN ŠKRILJ

KAMEN KRAS

CI

Juha

nt d

.o.o

., M

oste

93,

Kom

enda

39

Za dobro počutje je ureditev okolice hiše ravno tako pomembnakot notranja ureditev vašega doma.

Pred dokončno izbiro se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom.

V podjetju JUHANT vam bomo z veseljem pomagali, saj imamo bogate izkušnje s tlakovanjem dovoznih poti, dvorišč, pločnikov,stez, mestnih trgov, parkirišč ...

AKCIJA NA NAŠE IZDELKE, - 15% V OKTOBRU!

sredino. Pred lepljenjem je priporočljivo, da ploščice na suhopoložimo po tleh. Za enakomerno polaganje si lahko poma-gamo s plastičnimi križci, ki jih postavimo med ploščice.Prostor med ploščicami zapolnimo z ustrezno fugirno maso,ki jo izberemo glede na prostor. Pred fugiranjem moramo izfug očistiti ostanke lepila in prah. Priporočljivo je, da uporab-ljamo zaščitne rokavice in očala. Ko zaključimo s fugiranjem,očistimo ostanke fugirne mase.Če sami nismo dovolj spretni, lahko za to delo najamemoprofesionalca, ki nam bo ploščice položil natančno in breznapakKamnite plošče ali ploščice se izdelujejo iz naravnegakamna, navadno marmorja in granita. Poznamo tudi umet-ne žgane in nežgane ploščice, ki so iz različnih kamenin aliumetnega kamna.Kamnite ploščice kot talna obloga imajo veliko prednosti,ena glavnih pa je vzdržljivost in trpežnost. So tudi enostavneza čiščenje in vzdrževanje. Zato so še posebej primerne zakuhinjo in kopalnico. Slaba lastnost kamnitih ploščic je, da sona občutek hladne. Zaradi tega jih običajno ne polagamo v bi-valne prostore.Za zunanje predele, kot so balkoni in terase so primerneploščice, ki so odporne na mraz in druge zunanje vplive, vnotranjih prostorih pa to ni potrebno.Kot pri ostalih talnih oblogah, lahko tudi pri ploščicah izbira-mo med različnimi velikostmi, vzorci in barvami. Iz obsežneponudbe lahko izberemo take, ki bodo skladne s prostorom,kamor jih bomo položili. Boštjan Bogataj

������������������������ ��������������� ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� ����������

����������������������������������������������������������� !� ����� ��� ����� � �����������-��� ������"� #����� ��� �� ��������� �������� ����������������������������������������������������������������������$�������!������������������������ ������%������������ ���� ����� ��������� �������������������

Dilex d.o.o., Žeje pri Komendi 110, 1218 Komenda, www.dilex.si, salon@dilex.si

telefon: 08 2000 940

Batni kompresorE 221/8/24 Hobby Line

- 31 %

Redna cena: 145,51 €

Akcijska cena: 99,90€

+ DARILOnogometna

����

Ak

Redna cena: 241,00€

Akcijska cena: 149,90 €

Visokotlačni čistilnikHDEm 2000 Top Line

- 37 %

teleeleefon:non:on:onfon:on: 08 0808 08008 202 20 20 202000 00 00 0000 949494944

���������&��'��"�"�"���� �������� ���� ����(������������� �����)�������*��������������"�#������������������������������� ������ ����������������+

+ DARILOnogometna

����

40

Etis

, d.o

.o.,

Ljub

ljana

, Trž

aška

c. 3

33, L

jubl

jana

41

Matja` Hartman s.p.,Hafnerjevo nas. 91, 4220 [kofja Loka

tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401

PRODAJA, MONTA@AIN VZDR@EVANJE:- GARA@NIH- vhodnih- stranskih- protipo`arnih- kletnih vrat

POOBLA[^ENIPRODAJALEC

GARA@NA VRATAna motorni pogon z daljinskim upravljanjemin monta`o`e za 199.900 SIT*834,17 EUR z vklju~enim 8,5% DDV-jem

*Cena velja do 30.4.2006.

AKCIJAGARAŽNA VRATA

na daljinsko upravljanjez montažo in DDV

že od 929 EUR dalje

E U R O K L I POktobrska akcija

brezplačnaprikolica FORST 6000ob nakupu dvigala XL 55

www.euroklip.atT: 041/280-366

KRANJ Žabnica, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: info@prevc.siLJUBLJANA BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: prevc@btc-city.si

● vse za spalnico na enem mestu: vzmetnice, vzglavniki, posteljni podi...● letveno posteljno dno gratis ob nakupu spalnice nad 1.000 EUR● 50 % popust za vzmetnico Ortopedico ob nakupu spalnice nad 1.000 EUR●15 % gotovinski popust za vgradne omare Akron● dodatne ugodnosti v času pohištvenega sejma v Ljubljani od 3. do 8.11.

NOVO Spalnica LUNA OREH

Privlačne

nagrade!

Akcije veljajo za gotovino do 30.11.09

Proizvaja:Mizarstvo Sans, član skupine SaningUlica Mirka Vadnova 1 4000 Kranj, SlovenijaT: 04/28-14-810G: 041/620-395F: 04/20-42-323E: saning.eu@siol.netwww.sans-pohistvo.siProdaja in vzorci na ogled vsak delovnik od 8.00 do 15.00.Prodajna cona Primskovo Kranj

VRHUNSKI MIZARSKI IZDELKI Z DUŠOVse na enem mestu od gradnje do opreme

D ružba Saning, njeni glavni dejavnostista sanacija in gradnja objektov, je

pred časom z namenom dopolnitve ponud-be prevzela tudi mizarsko dejavnost z večkot 50-letno tradicijo. Mizarska dejavnostprerašča v vrhunsko blagovno znamko les-

ne proizvodnje. Poimenovali so jo Sans. Iz-delki iz masivnega lesa in pohištvo so pri-merni za vse prostore v stanovanju ali hiši,tudi za poslovne prostore. Lični izdelki soprilagojeni željam in potrebam kupca, estet-sko oblikovani pa tudi popihajo na dušo.

lesna proizvodnja,mizarske storitve in pohištvo

Prednosti izdelka:● otroka ščiti pred poškodbami● ne zmanjšuje učinka ogrevanja,celo povečuje učinek konvekcije

● dimenzijsko prilagodljivnačin pritrjevanja

● možna je unikatna izvedba● pregrajuje prostore z različnimi nivoji zastiranja

● zagotavlja montažno vgradnjo● prijazen do okolja in ljudi

Montaža in servis zagotovljena.

dekorativni paneli vrhunski izdelki iz masivnega lesa

Na voljo● pestra izbira oblik● najrazličnejše izvedbe● dimenzije po želji● vrhunska izdelava● različne vrste masivnegalesa, tudi uvoženega

● samostojna mreža izpoljubno usmerjenihletvic

● mreža z okvirjem● mreža z okvirjem in polico z vgrajeno kovinsko rešetko

Dekorativni paneli soširše uporabni. Primerni so tudi za naknadno vgrajevanjepregrad v stanovanju aliposlovnem prostoru.Montaža je enostavna,brez gradbenih inobrtniških posegov.Pri demontaži se ne poškodujejo.

Montažni paneli za lesene balkonske,stopniščne in vrtne ograje ter dekorativni fasadni elementi

Julija je samostojen, estetsko dovršen infunkcionalen element, ki polepša vsak prostor,primeren za shranjevanje perila, nakita, parfumov, dragocenih spominkov, pisem ...

● vrhunska izdelava● visoko sijana površinska obdelava● več oblikovnih različic● številne barvne variante● posebnost: omarica z ogledalom

omarice julija vrhunsko pohištvo

ALI SLABO SPITE?!VAS ZJUTRAJ BOLI HRBTENICA?!

LJUBLJANA• Periœeva 21 – Beæigrajski dvor, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 280 67 90

• Pruønikova 95 (bivøaposlovna stavbaGALANT, poleg NLB)1000 Ljubljana, Tel.: 01 513 37 40

ZAPUÆE• Zapuæe 10b, 4275 Begunje na Gorenjskem (bivøa tovarna SUKNO), Tel.: 04 532 57 75

KRANJ• Cesta talcev 67(Poslovni center LISJAK, I. nadstropje),4000 Kranj,Tel.: 04 231 67 61

DOMÆALE• Ljubljanska ulica 81, 1230 Domæale, Tel.: 01 722 00 28

GA

R

AN

CIJ

AG

L

ED

E NA MO

DE

LR

AZ

LI

ŒN

A

10 let2 leti

www.postelja.com

Æimnice, ki jih sanjate podnevi!Æimnice, ki jih sanjate podnevi!Najveœja izbira na enem mestu.Najveœja izbira na enem mestu.

Vodna postelja, kot jo poznateje preteklost.

Spoznajte prihodnost –HIDRA æimnica na kateri lebdiø!

Obiøœite salone spalnih sistemov

Lateks kokos æimnica, ki je primerna zahrbteniœne bolnike. Æimnica se lahko prepogiba.

Jezerjan – tradicija s sodobnimi izboljøavami.Kdor pomni spanje na leæiøœu, kot so jih nekoœ uporabljali, ga

gotovo pogreøa. Preseneœeni boste nad udobjem in okrepœilnimspancem na leæiøœu iz tradicionalnih materialov z izboljøavami.

Pestra ponudba vzglavnikovmoæen test

SUPER UDOBNO

Kljuœ do prave izbire optimalnega leæiøœa.

Dovolite nam, da Vam pomagamo pri izbiri z nekaj napotki

1. Opisi leæiøœ razliœnih proizvajalcev so obiœajno popolnoma enaki; 100%latex, æepkasto vzmetenje, hladno pihana / valjana pena, spominskapena ipd. Problem takih opisov je, da enak opis lahko pomeni razliœne materialein lastnosti leæiøœ. Ko tako primerjamo med leæiøœi, ki so si po opisu zelopodobna, se ne zavedamo, da lahko primerjamo med leæiøœem, ki nambo odpravilo teæave in leæiøœem, ki nam jih lahko povzroœi.

2. Cena leæiøœa ni zagotovilo za dobro spanje. Obstajajo materiali, ki socenovno v samem vrhu, pa vendar niso primerni za vsakogar – nakupleæiøœa brez kvalitetnega svetovanja se lahko spremeni v noœno moro.Znamo vas tudi presenetiti z izbiro pravega leæiøœa po niæji ceni kot stepriœakovali. No, vœasih pa je treba tudi malce doplaœati. V vsakem pri-meru je to dolgoroœna investicija v vaøe zdravje in dobro poœutje.

3. Strokovni nasvet. Vsako leæiøœe ima svoje lastnosti tako, da moramobiti pri izbiri pozorni na te specifike. Izbira leæiøœa je tako kot zdravni -øki recept, ki nas pozdravi oz. nam odpravi teæave.Lahko bi øe malce nadaljevali v tej smeri, vendar pa naø namen ni pov-zroœiti vam glavobola ali odvrniti vas od nakupa, ker je izbira pravegaleæiøœa teæka. Æelimo vas le opozoriti, da bo nakup pravilen ob stro -kovni pomoœi.

SLOVENSKO POSTELJO predstavljajo vrhunska leæiøœa in svetovalci, kate-rim ni vseeno za Vas in Vaøe zdravo spanje. Zaupajte nam vaøe æelje inpotrebe, da skupaj izberemo leæiøœe na katerem boste spoznali svet brezboleœin in neprespanih noœi.Raznolikost naøe ponudbe, naøa strokovnost in tradicija so kljuœ do praveizbire optimalnega leæiøœa.

AR

MEX

AR

MA

TUR

E D

.O.O

., IV

AN

ČN

A G

OR

ICA

, LJU

BLJ

AN

SKA

C. 6

6, I

VA

NČ

NA

GO

RIC

A

Namesto greznic biološke čistilne napraveBiološke čistilne naprave so nadome-stek greznic in iz njih lahko spuščamoočiščeno vodo nazaj v okolje. ”Novegreznice morajo biti zaprt sistem, topa pomeni velike stroške praznjenja,pojasnjuje Zdravko Skubic iz IvančneGorice, direktor podjetja Armex Ar-mature. To podjetje prodaja male bio-loške čistilne naprave in ponuja dvatipa: Wirbbell in SRB. ”Te biološke či-stilne naprave so različno velike oz.zmogljive in segajo od samo dvehuporabnikov - torej za manjšo stano-vanjsko hišo, pa vse do priključka 220enot, to pa je že cela vas.” V napravi gre za popolno biološkorazgradnjo, pospešeno z dodatnim vpi-hovanjem zraka. Do 99 odstotkov

očiščena voda je z dodatno opremo zadezinficiranje uporabna za zalivanjeitd. Vzdrževanje bioloških čistilnih napravje enostavno - enkrat na leto je trebaizprazniti zbiralni prekat in jo servisi-rati. Stroški obratovanja (električnaenergija, praznjenje in servis) so na let-ni ravni na družino okoli 250 evrov.Biološka čistilna naprava se vgradi vzemljo blizu stanovanjske hiše, povoz-na izvedba pa omogoča celo vkop poddovozno pot. Povprečna cena napraveje 3.500 evrov, življenjska doba rezer-voarja pa je od 50 let. Biološke naprave so prava rešitev zaobmočja, kjer ni ustrezne komunalneureditve. Tam se za to rešitev odloča-

jo tako rekoč vsi lastniki novih objek-tov, vse več pa je zanimanja tudi prilastnikih starejših stavb.

44

Les kot ekološko prijazenenergetski vir iz domačegaokolja prinaša številne pozi-tivne socialno-ekonomske inokoljske rezultate, od stro-škovne prednosti do zmanj-šanja emisij toplogrednih pli-nov, večje energetske neod-visnosti in povečanja intere-sa za upravljanje z gozdovi.Podjetje BIOMASA, d. o. o.,zastopa avstrijsko podjetjeFröling, ki že več kot 40 letizdeluje najsodobnejše kotlena lesno biomaso. Preizkuše-na tehnologija Frölingovihkotlov zagotavlja maksimal-ne izkoristke ter kar največtoplote ob minimalnih emisi-jah CO2. Kotli ob kurjenjuproizvajajo enako količinoCO2, kot nastaja ob trohnje-nju lesa v gozdu, s tem pa iz-polnjujejo najstrožje zahteveEU. Izbirate lahko med kotlina polena, sekance in pelete,ki vam v kombinaciji s hranil-nikom toplote nudijo izjem-no udobno, varno, okolju pri-jazno, predvsem pa varčnoogrevanje na les. Našo po-nudbo si lahko ogledate naspletni strani www.biomasa.si,na vseh večjih sejmih ter prištevilnih zadovoljnih stran-kah, naši strokovnjaki pavam brezplačno svetujejotudi na vašem domu.S sodobnimi kotli na lesnobiomaso je tudi ogrevanje napolena postalo enostavno.Prenovljeni Frölingov kotelna polena S4 Turbo je lahkobiser vaše kurilnice. Nalaga-nje večkrat na dan je prete-klost, ob velikem nalagalnemprostoru in v kombinaciji shranilnikom toplote bostenaložili le enkrat na dan. Časgorenja brez dolaganja bo iz-redno dolg, nato pa se bo to-plota za ogrevanje črpala iz

zaloge v akumulatorju toplo-te. Ločeno primarno in se-kundarno zgorevanje, nad-zor z lambda sondo in pose-bej razvita s šamotom oblo-žena vrtinčasta komora omo-gočajo maksimalen izkori-stek toplote iz lesa. Pri temboste lahko pozabili tudi nadim v prostoru, posebno se-sanje dimnih plinov bo na-mreč preprečilo dimljenje obdolaganju. Pepela bo zane-marljivo malo, čiščenje pa jepotrebno le enkrat na teden.Po novem vam Frölingov ko-tel na polena lahko omogočatudi edinstven avtomatskivžig, vse za vaše udobje inprihranek.Za vse brez svojega lesa za-nimiv način ogrevanja pred-stavlja tudi novi Frölingov P4kotel na pelete, ki omogočaodlično in stroškovno ugod-nejšo alternativo ogrevanjuna olje. Izjemno kompaktnazasnova omogoča preprostopostavitev v kurilnico, pose-ben sesalni sistem pa eno-stavno povezavo z zalogov-nikom pelet. Kotel lahko za-radi dvojnega dna deluje tudipri nizkih temperaturah in nezahteva dviga temperaturepovratnega voda. Idealno sevklaplja v koncept nizkoener-gijske hiše, zaradi širokegarazpona moči pa z lahkotozadovolji tudi hišam z veliki-mi toplotnimi potrebami.Nov Frölingov sistem BUSomogoča montažo razširit-venih modulov z minimalnokoličino električnih kablov inne glede na kraj. Povsem av-tomatiziran sistem dovajanjapelet, samočistilna premičnarešetka ter avtomatsko odva-janje pepela vam tako omo-gočajo proste roke. Biomasa, d. o. o., Sašo Črešnik

Udobno, cenovno ugodno in okolju prijazno ogrevanje na lesno biomaso

Nizkotemperaturni kotel napelete Fröling P4

Zastopnik za FrölingProdaja kotlov na lesno BIOMASOIzdelava in prodaja lesnih SEKANCEV

BIOMASA, Slovenski energent prihodnosti.

www.biomasa.si

Kotel na polena Fröling S4 zmožnostjo avtomatskega vžiga

45

PA&CO Pačnik je mlado, družinsko in ino-vativno podjetje, ki so ga starši GregaPačnika ustanovili leta 1991, tradicijaobrtne dejavnosti družine pa sega v dalj-no leto 1908. Prvotni začetki družinskegapodjetja segajo v manjšo domačo delavni-co, največji razvojni preboj pa so zabeleži-li pred skoraj natanko letom dni (novem-bra 2008) s selitvijo v novo proizvodnjohalo s salonom za stavbno pohištvo. Takrat je podjetje PA&CO, d. o. o., odprlotudi največji gorenjski center za stavbnopohištvo, ki je na Spodnjem Plavžu oziro-ma na robu poslovno-trgovske cone. Z ne-nehnim razvojem se trudijo slediti smerni-cam na področju stavbnega pohištva inznajo zadovoljiti želje tudi najzahtevnejšihkupcev (pri prenovi ali novogradnji objek-tov). To je mogoče tudi zaradi sodelovanjaz njihovim dolgoletnim partnerjem, podjet-jem FINSTRAL, ki je s svojo 40-letno tra-dicijo izdelovanja oken, vrat in zimskih vr-tov prepoznavno po vsem svetu, še pose-bej pa v Evropi. Na področju stavbnegapohištva iz aluminija uporabljajo profileSCHUCO in ALUK.Kakovostno stavbno pohištvo je ključnoza videz in delovanje vsakega objekta,hkrati pa pravilno izbrana okna ali vrata za-gotavljajo tudi varnost. Ustrezno izbranaokna, vrata, ograje, zimski vrtovi, nadstre-ški in drugo stavbno pohištvo dajejo stav-

bam tudi unikaten videz. Izdelke podjetjaPA&CO, d. o. o., zato naročajo tako velikagradbena podjetja, kot tudi manjši, zasebnikupci. Prvi bolj prisegajo na vrhunske izdel-ke iz aluminija, zasebniki pa se odločajopredvsem za PVC okna. Poleg zgoraj našte-tega stavbnega pohištva v jeseniškem pod-jetju, ki je sicer prisotno po vsej Gorenjski,Ljubljani in tudi na avstrijskem Koroškem,ponujajo še rolete, senčila, komarnike, ... Med njihovimi referencami najdemo oprem-ljanje Vile Prešern (vrata, okna), Rondo Je-senice (steklena fasadna stena), RacersCaffe Beljak (zimski vrt), Rotomatika Jese-nice (okna) in številne druge. Kljub temu,da bo certifikat CE (oznaka na izdelkih vEvropski uniji, ki standardizira osnovnozdravstveno, varnostno in okoljsko var-stvo) obvezen šele 1. februarja prihodnjeleto, ga podjetje PA&CO, d. o. o., že ima.V prihodnjem letu pripravljajo tudi drugenovosti na področju stavbnega pohištvana področju kakovosti, dizajna in materia-lov. Že danes so njihovi aduti dolgoletnagarancija (do 12 let), kakovostni proizvodi,poprodajni servis, profesionalna vgradnjain prihranki njihovih izdelkov pri energiji.Kupce od danes, 23., do nedelje, 25. ok-tobra, vabijo tudi na dneve odprtih vrat, kobodo predstavili sodobno proizvodnjo, jimsvetovali pred nakupom in ponudili tudiugoden popust.

PA & CO, d. o. o., Spodnji Plavž 14h, Jesenice04/5 861 680, e-pošta: Pa-co@s5.net, www.pa-co.si

Stavbno pohištvo s tradicijo

46

47

PREDNOSTI METRAPAN KRITIN:Dolga življenjska doba - plošče Me-trapan so narejene iz pocinkane bar-vane pločevine, ki ima najmanj 50-let-no življenjsko dobo.

Protipotresna varnost - plošče so lahkein samonosilne, zato bistveno manj obre-menjujejo ostrešje in celoten objekt. Pri-merne so za objekte, kjer obstoječa kon-strukcija ne prenaša velike obremenitve.

Izvrstna toplotna in dobra zvočnaizolacija - različne vrste izolacij (kot so

poliuretan, stiropor ali mineralna vol-na) na notranji strani plošč prepreču-jejo nastajanje kondenza in zadržujejotako toploto kot hrup. Zagotavljajo to-plotno stabilnost, majhne toplotne iz-gube v zimskem času in preprečeva-nje pregrevanje v poletnem času.

Odpornost proti vremenskim vpli-vom - zanesljivo varujejo objekt predtočo, dežjem, snegom, vetrom, son-cem.

Hitra in enostavna montaža - zame-njava strehe ne zahteva posega v ob-stoječe ostrešje, saj strešna podkon-

strukcija lahko ostane enaka kot pri pr-votni kritini. Kritina se montira na ob-stoječe ostrešje od slemena do žlebabrez dodatnih slojev paroprepustnefolije ali zračnega mostu.

Pestra ponudba - plošče so na voljo vobliki klasičnega strešnika ter v oblikitrapeza. Izbirate lahko med različnimivrstami in debelinami izolacije ter bar-vami, ki se lepo vklopijo v okolje.

Več informacij na: 02/788 01 70 ali 01/530 34 06www.meltal.siwww.metrapan.si

Varna in trajna kritina METRAPAN!

Strešne kritine in fasadne plošče iz pocinkane barvane pločevine

z izolacijo ali brez

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na:Tel.: 02/78 80 170 ali 01/53 03 406

e-pošta: info@meltal.siwww.meltal.si; www.metrapan.si

Meltal, d. o. o, Gosposvetska cesta 84, 2000 Maribor

Brezplačna info številka: 080 19 99

PODJETJE MELTAL, D. O. O., PONUJA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA METRAPANSTREŠNE KRITINE IN FASADNE PLOŠČE IZ POCINKANE BARVANE PLOČEVINE TER VESPOTREBEN KROVSKO KLEPARSKI IN STRELOVODNI MATERIAL.

Paket VEDNO PORABIM, KAR RABIM je najugodnejši paket oskrbe z električno energijo v Sloveniji, saj vam omogoča plačilo glede na dejansko porabo ter stalen nadzor nad porabljeno energijo. V paketu ne boste plačevali stroškov vodenja računa, niti ne dodatka na visoko porabo. Za vsa vaša vprašanja pa smo kot prvi distributer električne energije v Sloveniji uvedli še dodatno ugodnost -

BREZPLAČNO TELEFONSKO ŠTEVILKO .

Za več informacij kliknite na www.porabimkarrabim.si.

Porabimkar

rabim

,

Vam elektrika spravlja lase pokonci?

Pogoj za pristop k paketu VEDNO PORABIM, KAR RABIM je sklenjena osnovna pogodba za dobavo električne energije ter aneks k tej pogodbi za paket VEDNO PORABIM, KAR RABIM.

080 22 04

Cene padle, trg se popravljaV prvi polovici leta je padal promet na nepremičninskem trgu, s tem pa je sledilo tudi postopno, a vztrajno padanje censtanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Tako v polletnemporočilu Geodetska uprava Republike Slovenije, medtem ko nepremičninski posredniki pravijo, da se promet znepremičninami krepi.

Glavni vzrok mrtvila na nepremič-ninskem trgu v prvem polletju je bilomajhno povpraševanje. ”Kot posledicakriznih gospodarskih razmer se medpotencialnimi kupci nepremičnin žeod začetka leta poglablja negotovostglede njihove bodoče plačilne sposo-bnosti. Negotovosti glede zmožnostiodplačevanja dolgoročnih stanovanj-skih kreditov zaenkrat ne odtehtajoniti rekordno nizke obrestne mereniti jamstvena shema za fizične ose-be,” pravijo v poročilu na Geodetskiupravi. Po drugi strani ni nobenih in-dikatorjev, ki bi kazali na skorajšnjiobrat nepremičninskih trendov, zatokupci odlagajo nakup in čakajo dabodo cene dosegle dno. To je sevedatvegano, saj je nemogoče ugotoviti,kdaj se bo to res zgodilo. In tako lahko

splava po vodi marsikatera prava pri-ložnost za nakup nepremičnine.Tako geodeti, nepremičninska posred-nica Tanja Cvetan iz podjetja Jur-Tanpa pravi, da je trg padel predvsem za-radi čakanja kupcev na padec cen ne-premičnin: ”V medijih ste objavljali, dabodo cene strmoglavile, zato je pov-sem normalno, da so čakali. V zadnjihmesecih pa se stanje na trgu znovapopravlja, v primerjavi z jesenjo lanilahko rečem, da trg deluje.” Tudi vbankah imajo v zadnjih mesecih večdela, velika večina pa že k nepremič-ninskemu agentu pride z informacijo,da je kreditno sposoben. ”Res je, kupcizaradi krize niso upali najemati kredi-tov in tudi banke so deloma zaostrilepogoje financiranja, še danes pa jih jeveliko, ki še čakajo na padec cen, če-

prav se trg postavlja na noge in večjihpadcev cen ne moremo več pričako-vati,” pa meni Andreja Kern Egart iznepremičninskega podjetja K3 Kern.Stanje na trgu nepremičnin se poprav-lja, čeprav zagotovljeno plačilo za deloni stalnica, v zadnjih mesecih pa jeznova več posojil namenjenih tudi na-kupom zemljišč, česar banke pred le-tom niso več odobravale. Glede na število evidentiranih trans-akcij je za vse vrste nepremičnin zna-čilen velik upad prometa. Padanje pro-meta so v Geodetski upravi zaznali žena začetku preteklega leta pri stano-vanjskih in poslovnih nepremičninah,nadaljevalo se je z zemljišči za gradnjoin kmetijskimi zemljišči in nazadnješe z gozdnimi zemljišči. Promet je napolletni ravni v letošnjem prvem pol-

49

letju, ko je bilo zabeleženo najnižje šte-vilo evidentiranih transakcij, za vsenavedene vrste nepremičnin dosegelnajnižjo raven. Kern Egartova pritrju-je, da je bil promet s stanovanji v prvipolovici leta najmanjši doslej, medtemko je bil promet z nepremičninamilani še slabši. Enako pravi Cvetanova:”Proti dnu smo drveli že lansko jesen,mrtvilo pa je trajalo do marca. Trg jestagniral, reševali so nas najemi.” V tem času so se raje kot za nakupGorenjci odločali za najem in čakali napadce cen. Danes je najema velikomanj, predvsem pa ni mogoče oddativsakega stanovanja, še posebej ne zavisoko ceno. Od letošnjega poletja jeznova več nakupov, predvsem večjihrabljenih stanovanj, ki so jim najbolj

padle cene. ”Edino manjša stanovanjane gredo v promet, saj so enostavnopredraga. Dvosobno stanovanje v Kra-nju dobimo za skoraj 85 tisoč evrov,enosobno pa ponujajo prodajalci za 75tisoč evrov. Razlike skoraj ni, zato tudinakupov manjših skoraj ni,” pojasnjujeTanja Cvetan in opozarja tudi na razli-ko v oglaševalni in tržni ceni - razko-rak je lahko zelo velik. ”Novih padcevcen ne pričakujemo, seveda pa je vseodvisno od prve cene prodajalca. Prinas padce računamo od tržnih cen inne oglaševalnih,” pojasnjuje Kern Egar-tova in poda primer: če v Kranju nekdoprodaja stanovanje za 110 tisoč evrov inga čez dva meseca zaradi nezanimanjaspusti na 100 tisoč, na koncu pa prodaza 92 tisoč evrov, ne pomeni, da je cena

padla za 15 odstotkov, ampak bi moralprodajalec že na začetku postaviti ceno95 tisoč evrov.”Na podlagi primerjave povprečnih če-trtletnih cen ocenjujemo, da so cenerabljenih stanovanj v Sloveniji v prvempolletju padle za sedem odstotkov. Popodatkih Statističnega urada RS, ki iz-računava indekse cen novozgrajenihstanovanj na podlagi anketnih poda-tkov večjih investitorjev, so cene novihstanovanj v istem obdobju padle zaokoli 13 odstotkov. Cene rabljenih sta-novanj so padle že četrto, cene novo-zgrajenih pa tretje četrtletje zapored.Cene novih stanovanj so se torej v pov-prečju začele zniževati kasneje kot rab-ljenih, so pa letos padale precej hitreje,”pojasnjujejo v Geodetski upravi.”Pregleda nad slovenskim nepremič-ninskim trgom nimam, zato je mož-no, da so cene novogradenj v Ljubljanizaradi velike ponudbe in visokih cenpadle tudi za več kot 20 odstotkov, naGorenjskem pa za desetino cene,” po-jasnjuje Andreja Kern Egart. Veliko jeodvisno od investitorja in njegovezmožnosti odplačevanja kreditov tertudi kupcev, ki so v preteklosti kupo-vali vse za vsako ceno. ”Tudi hiše so vzadnjem letu in pol padle zgolj za de-set odstotkov, saj s cenami po 200 do250 tisoč evrov za enodružinsko hišohitro privabimo kupce iz Ljubljane,kjer celo manjša nova stanovanja po-nujajo za višjo ceno,” pravi Egartova.”Cene novogradenj ne komentiram,saj jih ne prodajamo, drži pa, da socene starejših nepremičnin v času kri-ze padle za petino, enako tudi cenehiš,” pa meni Cvetanova. K člankusmo v tabeli izluščili nekaj cen, ki jihje v poročilu zapisala Geodetska upra-va in se nanašajo na Gorenjsko. TanjaCvetan pravi, da gre pri cenah rablje-nih stanovanj v Kranju za povprečje,ki ga višajo sicer skromne prodajemanjših stanovanj (brez upoštevanjagarsonjer je cena rabljenih večjih sta-novanj na kvadratni meter po njenemmnenju okoli 1.500 evrov). podobno jez zazidljivimi zemljišči, ki so v Kranjuin Škofji Loki od 120 do 160 evrov, ko-munalno opremljena pa okoli 200 ev-rov na kvadratni meter, cena 105 ev-rov na kvadratni meter pa je povpre-čje celotne Gorenjske. Boštjan Bogataj

50

Povprečna cena nepremičnin v prvem polletju območje nepremičnina cena (evri)

Kranj rabljeno stanovanje 1.710 na kvadratni meter

Gorenjska družinske hiše 220.000

Gorenjska zazidljivo zemljišče 105 na kvadratni meter

Gorenjska kmetijsko zemljišče 4,10

Gorenjska gozdno zemljišče 0,40 na kvadratni meter

Vir: Polletno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2009, Geodetska uprava Republike Slovenije, september 2009

JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o., P.E. Cankarjeva ulica 03, Kranj

tel.: 04/236-92-14 , fax: 04/236-92-15e-pošta: info@jur-tan.si, www.jur-tan.si

V posredovanje vzamemo več različnih nepremičnin za nam že znane kupce!

ŠKOFJA LOKA-GORAJTE ZA KAMNITNI-KOM, v zelenem okolju prodamo zemliš-ča, ki bodo komunalno urejene (voda,elektrika, telekomunikacija, kanalizaci-ja-biološka čistilna naprava), velikostiod 400 m2 do 482 m2, prevzem po do-govoru. CENA: 187,00 EUR/m2.

ŠKOFJA LOKA - PEVNO, sredi gozdneoaze pa vseeno blizu srednjeveškega me-sta Škofja Loka, prodamo tri novozgrajene(l. 2008) samostojne hiše v 3. podaljšanigradbeni fazi, z vsemi priključki in urejenookolico, bivalnih površin neto: 256,21 m2,bruto 285,80 m2, podkletene v celoti + P +M, okolica utrjena in pripravljena za konč-no ureditev, vsi priključki, okna PVC, terasa.

Objekti stojijo na zemljiščih s površino474,11 m2, 480,52 m2 do 649,23 m2. CENAna enoto: 250.000 EUR.

CERKLJE NA GORENJSKEM - ZALOG, nalepi in mirni lokaciji ob zelenem pasu pro-damo nadstandardno novozgrajenega (l.2009) dvojčka, izdelanega na ključ. Enotoobsegata bivalno pritličje z veliko teraso +mansarda, površina 150,36 m2 + 351 m2zemljišča. Pripravljene inšatalacije za videonadzor z alarmom in klimo, okna PVC, CK-olje, biološka čistilna naprava, strešna kriti-na Bramac, fasada z 12 cm izolacijo, vsi pri-ključki, balkon, z. k. urejeno in brez bre-men. Prevzem možen takoj. CENA: 225.000EUR.

Na robu naselja HOTEMAŽE, v neposred-ni bližini travnikov ter reke Kokre, v sonč-nem in zelenem okolju, prodamo novo-zgrajenega trojčka z pričetkom gradnje l.2008. Enote so podkletene, bivalno pri-tličje + mansarda, neto površine 225 m2,balkon + terasa, enote imajo pripadajočezemljišče od 262 m2 do 377 m2. Enote sozgrajene do 3. gr. faze (voda, elektrika,tel. - na objektu), strešna kritina Bramac.CENA: od 140.000 EUR naprej.

PREDDVOR- CENTER, 33 m2, 1-sobno,adaptirano l. 2008, P/2 nad., prodamo kom-plet obnovljeno in delno opremljeno eno-sobno stanovanje, nova streha in fasada zizolacijo, okna pvc, ogrevanje električno,tel.+ internet, prevzem možen po dogovo-ru. Cena: 68.000,00 EUR.

KRANJ - PLANINA I, dobro vzdrževano tri-sobno stanovanje, 71,65 m2, adaptirano l.2001, 3./4 nad., obnovljena kopalnica,opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki,t2, z.k. urejeno, vseljivo po dogovoru. Cena:110.000,00 EUR.

KRANJ - PLANINA II ali III, nujno vzame-mo v prodajo tri- ali štirisobno stanova-nje za nam že znanega kupca.

Na različnih lokacijah nujnokupimo oz. vzamemo

v prodajo več različnihnepremičnin za nam

že znane kupce.

Več ponudbe si oglejtena www.jur-tan.si

BORŠTNIKOV VOGAL:VEČSTANOVANJSKI OBJEKT

S SODOBNO KULTURO BIVANJASedem stanovanjskih enot v centru Cerkelj na Gorenjskem:

■ V ceno stanovanja je vključen tudi osnovni paket notranje opreme: kuhinja Salvarani, jedilna miza in stoli Presotto, svetilo nad jedilno mizo de Majo, Esedra ali Linea Light tergarderobna omara Presotto

■ Poleg nakupa je možen tudi najem stanovanja s kasnejšim odkupom, pri čemer se najemnina všteje v kupnino

■ V kleti objekta je garažni prostor za vse stanovalce■ Ugodna kreditna ponudba za financiranje nakupa stanovanja

Cesta na Laze 12 / 1000 Ljubljana / www.petstar.si

Lar a Došen, tr ženje nepremičninskih projektov / T: 01/513-56-73 / M: 031/668 562 / E: lara@petstar.si

Melita Fakin Parish, vodja projekta / T: 01/513 5663 / M: 051/671 762 / E: melitafp@petstar.si

Prodamo ali oddamo z možnostjo kasnejšega odkupa

Informacije: 031/394 254, Aleksandra Jerkič, e-pošta: alex.jerkic@siol.net

Varna naložba - lastno stanovanjePRODAMO ali ODDAMONadstandardna nova stanovanja, edinstvena lokacija, zasebnost,mir, zelenje, bližina centra in lastna parkirna mesta

TINKARA, večstanovanjski objekt z lastno garažno hišo,ZLATO POLJE V KRANJU

● Enosobno, VP, 41,96 m2, 94.293,75 EUR (P-S5), najem 400 EUR /mes

● Garsonjera z atrijem, 59,30 m2, 112.682,50 EUR (P-S2), najem 450 EUR/mes

● Garsonjera, 50,25 m2, 105.162,59 EUR (N1-S3), najem 400 EUR/mes

● Garsonjera, 48,00 m2, 99.933,75 EUR (N3-S2)

● Mansarda s terasama, 227,73 m2, 374.400,00 EUR (M-S1), najem 1.200 EUR/mes

Dom

ino

ing

d.o.

o., R

obov

a c.

6, V

rhni

ka

Vse cene so z DDV inne vključujejoparkirnegamesta.

Kako pravilno shranjujemo zdravila? Kako pravilno uničujemo zdravila?

Zdravilo je pripravljeno in namenjeno zazdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudehali živalih. Za zagotavljanje in ohranjanjeučinkovitosti, varnosti in kakovosti je potrebnotudi pravilno shranjevanje zdravil v domačemokolju in strokovno uničevanje zdravil.

Zdravilo vedno shranjujemo v originalni ovojni-ni, skupaj s priloženim navodilom. Če moramozdravilo iz kakršnega koli razloga preložitidrugam (npr. v dozirne posodice za starejše),embalažo z navodilom vedno shranimo, da nebi prišlo do kakšne pomote.

Na vsakem zdravilu je opozorilo, da ga moramo shranjevati ne-dosegljivo otrokom in pa podatek pod kakšnimi pogoji ga je trebahraniti. Lekarniški farmacevti ob izdaji opozorimo na način shranje-vanja zdravila le, če je potrebno zdravilo shranjevati pod posebnimipogoji, na primer na hladnem mestu. Sicer pa običajno na to neopozarjamo. Zato je najbolje, da v primeru dvoma, v lekarnipovprašate, kje in kako shranjevati določeno zdravilo. Nepravilnoshranjeno zdravilo je lahko manj učinkovito, neučinkovito ali celoškodljivo za zdravje!Večino zdravil shranjujemo pri temperaturi do 25 stopinj Celzija, to jepri sobni temperaturi. Kopalnica in kuhinja sta zaradi vlage v ozračju(kuhanje, sopara) in dodatnih virov toplote manj primerna prostora zashranjevanje. Zdravil tudi ne shranjujemo izpostavljenih neposrednisončni svetlobi. Najbolje je, da so na temnem in suhem mestu. Določena zdravila imajo označen poseben režim shranjevanja. Prishranjevanju teh moramo biti še posebej pozorni. Tako zdravila, ki jihshranjujemo pri nižjih temperaturah - običajno od 5 do 15 stopinjCelzija, hranimo na ustreznem mestu v hladilniku. V zamrzovalnikuzdravil ne smemo shranjevati, saj lahko ob zelo nizkih temperaturahzačnejo njihove aktivne učinkovine hitro razpadati in postanejoneučinkovita, ali celo škodljiva, lahko pa začne razpadati zdravilo kotsistem (npr. izstopanje vodne faze iz emulzije). Ta zdravila moramotudi iz lekarne čim hitreje odnesti domov v hladilnik. Za vsa zdravilapa velja, da jih ne puščamo v osebnem vozilu! Poleti lahko temperatu-ra v vozilu zelo naraste, pozimi pa lahko pade pod ničlo. Vse to lahkoneugodno vpliva na kakovost in varnost zdravila.Zelo pomembno je, da vedno poskrbimo, da zdravila niso na doseguotrok. Na ta način lahko preprečimo nenadzorovano zaužitje zdravila,ki pri otrocih niso redkost.Zdravila, ki jih uporabljajo le določeni družinski člani in so jim bilapredpisana na recept (pogosto za zdravljenje kroničnih bolezni),shranjujemo ločeno od tistih, ki spadajo v priročno domačo lekarnoin so namenjena zdravljenju blažjih zdravstvenih težav (npr. zdravilaproti bolečinam, zvišani telesni temperaturi, proti kašlju, za izkašlje-vanje, vitaminsko-mineralni pripravki ...). Če zdravila shranjujemo pravilno, jih lahko hranimo do predpisanegaroka uporabnosti, sicer pa lahko izgubijo svojo uporabnost že prej.Rok uporabnosti je naveden na vsakem zdravilu, tako na stični ovojni-ni kot na zunanji ovojnini. Običajno je podan kot mesec in leto, dokaterega je zdravilo uporabno. Npr. rok uporabnosti: 032010 ali 0310pomeni, da je zdravilo uporabno do konca marca 2010. To pomeni, dapo navedenem roku proizvajalec tudi za nenačeto in pravilno shran-jeno zdravilo ne zagotavlja, da je varno, učinkovito in kakovostno,zato moramo z njegovo uporabo prenehati. Nekatera najobčutljivejša zdravila (kapljice za oko, nekatera nosnapršila, mazila za oko ali nos ...) imajo že v priloženih navodilih opo-zorilo, koliko časa po prvem odprtju so uporabna. Ta rok je krajši odnavedenega na samem zdravilu in je lahko le nekaj dni po odprtju. Nato vas bomo lekarniški farmacevti vedno opozorili tudi v lekarni. Z rednim pregledovanjem zaloge zdravil v domači lekarni, boste pre-verili ne le, ali je zdravilom potekel rok uporabnosti, temveč tudi

morebitne znake kvarjenja zdravila. Taka zdravila se namreč ne smejoveč uporabljati, saj so lahko zdravju škodljiva. Znaki kvarjenja zdravila se lahko pokažejo kot:- Tablete se drobijo, razpokajo, spremenijo barvo ali površinski videz. - Kapsule razpokajo, se zmehčajo ali zlepijo. - Tekočine se zgostijo, spremenijo barvo, okus in vonj. - Tube popokajo, puščajo, vsebina se strdi. - Mazila in kreme so spremenjenega vonja ali videza, strjena vsebina,ločitev oljne in vodne faze. Zdravila, ki spremenijo prvotni videz ali jim poteče rok uporabnosti, soneuporabna. Neuporabna in neporabljena zdravila sodijo med posebneoziroma nevarne odpadke in jih je potrebno odstraniti po predpisanempostopku za njihovo zbiranje in strokovno uničenje. Ne odvržemo jihmed gospodinjske odpadke, temveč jih odnesemo v za to namenjene zbi-ralnike. Na ta način skrbimo za okolje ter za varnost in zdravje ljudi.Spet načrtujemo začetek zbiranja odpadnih zdravil v lekarnah. O temvas bomo pravočasno obvestili. Do takrat imate možnost, da vaša neu-porabna zdravila prepustite izvajalcu javne službe v zbirnih centrih alipremičnih zbiralnicah oziroma zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. Informacije o zbirnih mestih nevarnih odpadkov lahko najdete tudi vnaših lekarnah ali na naslovu www.gorenjske-lekarne.si.

Nadja Debeljak, mag. farm.

■ Lekarniške enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas,Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, Lesce,

Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica■ Farmakoinformativna služba ■ Galenski laboratorij ■ Kontrolno analizni laboratorij

Nepravilno hranjena zdravila so lahko vir zastrupitev, zlasti pri otrocih Ob uporabi zdravil je naloga odraslih, da hranite zdravila zunajdosega otrokovih rok in oči! Najbolj primerne so omare ali predali, kijih lahko zaklenemo. Otroci, še posebej mlajši od štirih let, lahkodosežejo stvari na mizi, brskajo po torbicah in predalnikih, kjer pogos-to hranimo zdravila. Zaradi radovednosti in procesa odkrivanja svetaotroci radi dajo v usta tudi neznane stvari. Zdravila so najpogostejšivzrok vseh namernih in nenamernih zastrupitev pri otrocih. ZaSlovenijo je ugotovljeno, da je približno 50 odstotkov zastrupitev pripredšolskih otrocih povzročeno ravno z zdravili, ta zdravila pa naj-pogosteje vsebujejo acetilsalicilno kislino, paracetamol ali vitamine.Na zastrupitev z zdravili pomislimo, kadar se pri sicer zdravem otrokunenadoma pojavijo znamenja, kot so motnje zavesti, krči, slabost,bruhanje, neredno utripanje srca ... Vedeti moramo, da so vsa ne-namerno zaužita zdravila lahko zelo nevarna za otroka, še posebejtista z vplivi na osrednji živčni sistem, na srčno mišico, zdravila zazdravljenje sladkorne bolezni, hormonska zdravila ... Poleg ukrepa varnega shranjevanja zdravil so nekatera zdravila ženapolnjena v tako imenovane vsebnike z za otroke varno zaporko. Greza ovojnino, ki temelji na posebnem načinu odpiranja, po navadi dvo-faznem, ki otrokom predstavlja težavo pri odpiranju. Za tovrstno odpi-ranje je potrebna določena stopnja moči oziroma spretnosti. Zelopomembno pa je tudi, da otrokom ustrezno predstavite zdravila.Otroku nikdar ne prikrivajte, kaj mu dajete, in se ne pretvarjajte, da sotablete bonboni, tekoča zdravila pa navadne tekočine. Otroci zaradivideza in okusa zdravila lahko zamenjajo zdravilo s sladkarijami in jihzato še hitreje tudi nenamerno zaužijejo. mag. Nina Pisk, mag. farm.

Nadja Debeljak, mag. farm.

GO

RE

NJS

KE

LE

KAR

NE

, G

ospo

svet

ska

ul.

12,

KR

ANJ

54

Če želite vedeti več o Titu skozi oči njegovega najožjegasodelavca - šefa kabineta Marka Vrhunca, o Titovem značaju, načinu dela, družini in izvedeti podrobnosti o nje-govi najbolj poznani ženi Jovanki, je to prava knjiga za vas.

Nova knjiga na 191 straneh je za naročnike Gorenjskega glasa na voljo po ceni 18 EUR.

Naročila sprejemamo na 04/201 42 41, ali na okencu Gorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju, v časuuradnih ur.

WW

W.G

OR

ENJS

KIG

LAS.

SI

V Bohinjski Bistrici si boste lahkoogledali zanimiv muzej, ki je urejen vrojstni hiši bohinjskega športnika inrevolucionarja Tomaža Godca. Naogled je usnjarska delavnica njihovedružine s prikazom postopka strojenjakož, kot so ga poznali v prvi polovici

20. stoletja. Oplenova hiša pod Stu-dorom je muzej bivalne kulture iz za-četka 20. stoletja. Celotna hiša jeopremljena z avtentično opremo zad-njih lastnikov z lepo ohranjeno črnokuhinjo. Jeseni v tem muzeju priredijomajenje turšce oziroma ličkanje ko-

ruze, pred novim letom pa otepanje.Planšarski muzej v Stari Fužini jemuzej sirarstva in planšarstva. Urejen je v nekdanji vaški sirarni zoriginalno sirarsko opremo. Še več in-formacij o muzejih lahko dobite nawww.gorenjski.muzej.si.

MUZEJI V BOHINJU

Ogledate si lahko vse tri!Če si boste dan rezervirali za obisk muzejev, se vam splača obiskati Bohinj.

Muzej Tomaža Godca Planšarski muzej Oplenova hiša

55

Umetnost, joga, IndijaIrma Kopač iz Žirovskega Vrha je umetnica. Je ilustratorka,slikarka, izdeluje vitraže. V svoje življenje je sprejela jogo, ki ji jeodprla drugačen pogled na svet. Pred kratkim se je polna vtisovvrnila iz Indije. Takole pravi: ‘Prijeten je občutek, da daš od sebenekaj, kar drugega navduši!’

Kaj vam pomeni umetnost?”Umetnost je bila zame že od nekdajnekaj veličastnega, lepega, česar semse na neki način vedno želela dotakni-ti. Najraje rišem, slikam, to je nekaj,kjer se mi ustavi čas. Z veseljem ilus-triram otroške slikanice, živahne, pavendar nežne, igrive. Tudi izdelava vi-traža, barvnega okna je poseben izziv.Poudarek je na osnutku, ki ga narišemsama, tako da je izdelek v celoti uni-kat. Izdelava vitraža pa je že bolj obrt-niško delo, zato vedno dodam kakšno

malenkost, detajl, da ima izdelek do-datno vrednost in prepoznavni znakavtorja. Prav vse stvari, ki se jih lotim,so narejene z ljubeznijo.”Pred kratkim ste se vrnili iz Indije.Kaj vas je tam najbolj pritegnilo? ”V Indiji so me najbolj pritegnile žen-ske v svojih oblačilih, močnih, pisanihbarv. Bile so tako ženstvene, elegant-ne, delovale so povsem predane svojidružini, tradiciji, kulturi. Videla sem,kako so ponosno z vzravnano držo naglavi nosile polno posodo vode. Otroci,

živahni v skromnih oblačilih, vendarprijazni, odprti, z nasmehom na obra-zu. Vsaka družina je imela vsaj kozo,tako da jim mleka ni manjkalo. Nasplošno je utrip Indije zelo živahen.Avtomobili švigajo po cestah. V vasehse že opazi prisotnost civilizacije, večje smeti, vrečk.Tja sem šla z željo, da doživim utrip

pokrajine, v kateri so živeli in delovalimodreci. Potovanje je name naredilomočan vtis. Tako skromni ljudje, pakljub temu nasmejani obrazi? Predaniso svoji kulturi in tradiciji. Popolnomadrug svet. In resnično se zamisliš, koimaš za umivanje na razpolago litervode! Onesnaženje, ki ga prinese civi-lizacija. Spoznala sem, kako velikegapomena je pitna voda, čista narava,čist zrak ...”Ukvarjate se tudi z jogo. Kaj vam po-meni? ”Z jogo sem pridobila nova spoznanja,drugačne poglede na svet, prehrano,odnose. Omogoča mi, da lažje prema-gujem ovire, probleme, ki se pojavijo vvsakdanjem življenju. Razgibam sitelo, ohranjam telesno kondicijo, semzdrava in se na splošno dobro poču-tim.”Kakšno je vaše sporočilo?”Želim, da bi med ljudmi vladala strp-nost, harmonija, ljubezen in mir. Bo-gastvo ni v materialnem smislu, am-pak to, kar nosimo v sebi. Sreča je, dalahko damo ljubezen od sebe in jo tudiznamo sprejeti. Imejmo posluh za so-človeka, živali in dober odnos do nara-ve. Ampak vse to ni samoumevno, zavsako stvar se je treba potruditi. In,kot je rekel Gandhi: Bodi sprememba,ki jo želiš videti.” Petra Logar, foto: Polona Mlakar BaldasinIrma Kopač

56

Ob vse večji ponudbi bolj ali manj oddaljenih turističnih krajev,vsemogočnih avtomobilih in vse hitrejših avtocestah se zdi, dadružinski izleti postajajo le vse daljši premiki od doma do krajaoddiha.

Pri tem niti ne opazimo, da naše poto-valne navade negativno vplivajo naokolje; zaradi izpustov toplogrednihplinov, hrupa ter porabe dragocenegaprostora za nove in nove prometnice.Lepote in male skrivnosti domačihkrajev komajda še opazimo.Trbojsko jezero, podeželska pokrajinamed Šenčurjem in Škofjo Loko, Kropa,zeleni bregovi Save, Duplje z Udinborštom ..., to je le nekaj zanimivihtočk osrednje Gorenjske, ki vsak zasemorda niso dovolj velik razlog družin-skega izleta. Če jih obiščemo v poveza-nem krogu in pri tem zamenjamo karpet okolju prijaznih oblik prometa, seizlet spremeni v zanimivo celodnevnopustolovščino za vso družino. Z nekajiznajdljivosti in veliko dobre volje je za-nimiv, poceni in okolju prijazen dru-žinski izlet le streljaj od doma družinaStrajnar spoznavala v akciji ”Trajnost-ni družinski izlet po Gorenjski”.Od naselja Planina v Kranju smo vmrzlem jutru vrteli kolesa nekaj kilo-metrov daleč do Trbojskega jezera,mimo prijetnih vasic Breg, Jama do ri-biške brunarice Praše. Meglice so sedvigale, ko smo kolo zamenjali za lese-ne čolne in se čez jezero popeljali dososednjih Trboj in strmih konglome-ratnih sten soteske Zarica. Ob vrnitvina trdna tla nas je pričakal ornitologDOPPS-a Tone Trebar, ki nas je ob Ev-ropskem dnevu opazovanja ptic sez-nanil s skoraj 140 vrstami ptic, ki obis-kujejo to jezero. Tudi nas so to jutropozdravile sinica, galebi in snežno belilabodi. Sledila je izredno prijetna kolesarskavožnja čez Sorško polje, mimo njiv, za-plat, gozdov in posameznih hiš vasi

Meja. Iz Škofje Loke smo Podnartu od-pravili s potniškim vlakom na linijiLjubljana-Jesenice. Z natovarjanjempetih koles smo tako zmedli sprevod-nika, da nas je prijazno prepričeval, dasmo že v Podnartu.V Podnartu nas je pričakala tamkajš-nja znamenitost - poskočna starodob-na hrošča Jožeta Felicijana. Z njimasmo se odpeljali do Krope, kjer smomed obiskom ”viganjcev” in Kovaške-ga muzej spoznali njeno slavno tradi-cijo žebljarstva in umetnega kovaštva.S pomočjo fotografij, orodja in maketso nam predstavili življenje in delokroparskih kovačev, ki so stoletja s kar94 vrstami žebljev trgovali po vsej Ev-ropi.Ob vrnitvi v Podnart smo se z gospo-dom Felicijanom zapletli v pogovor ozgodovini starodobnikov Volkswagen.Nato smo pošteno pognali kolesa, dasmo skozi gozdove in rečne okljukepri sotočju Tržiške Bistrice in Save pri-speli do idilične vasice Podbrezje.Mimo širnih nasadov sadnih dreves,

pod Taborsko cerkvijo ter čez TržiškoBistrico nas je podeželska pot pripelja-la do Dupelj in Udin boršta. Še hiterskok do Vogvarjeve hiše, tega pomni-ka življenja Gorenjcev v 18. stoletju indneva je bilo že skoraj konec. Ko se ječez zeleno kopo Udin boršta spuščalosonce smo kot zadnje, že peto promet-no sredstvo, uporabili avtobus na pro-gi Tržič-Kranj. Od postaje v Kranju paspet s kolesom do Planine in krog spribližno 50 kilometri je bil sklenjen.Z izjemo kratke vožnje Podnart-Kropa smo namesto toplogrednegaCO2 in dušika izpustili le nekaj znojain sopihanja, pri tem pa za malo de-narja doživeli veliko. Ta akcija je druga od treh aktivnosti, kijo Center za trajnostni razvoj podeželjaizvaja v okviru projekta ”Od papirjatrajnostnih politik do košarice trajnost-ne družine” in je financirana s straniUrada RS za komuniciranje in Minis-trstva za okolje in prostor.

Uroš Brankovič

Lepot domačih krajev ne opazimo več

57

Urejanje grobovV zadnjem času se tudi trendi ureditve gro-bov spreminjajo. Nasaditev skušamo uskla-diti z velikostjo groba, s spomenikom ter ure-ditvijo celotnega pokopališča. Grob uredi-mo tako, da bo lep ob vsakem letnem času. Pri urejanju groba moramo paziti na tlain klimo. Slabo zemljo lahko izboljšamo zdodatkom kakovostnega substrata, na tasubstrat pa potem še potresemo črnicoza grobove, ki daje bolj urejen videz gro-ba. Vlaga in osončenost sta odvisna odtega, kam je grob obrnjen. Če je grobobrnjen na jug, je manj težav, če pa jeobrnjen na sever, so tla spomladi dolgočasa vlažna in zamrznjena. Zasadimodovolj zgodaj jeseni, da se rastline dobroukoreninijo in bolje prestanejo zimo. Grob naj predstavlja umirjenost in spokoj-nost, zato zasadimo rastline, ki to pred-stavljajo - rastline umirjenih, nežnih barv.Jeseni enoletnice zamenjamo z mačeha-mi, spominčicami ali marjeticami. Vse boljmoderne so trajne zasaditve z nizkimicvetočimi ali ne cvetočimi trajnicami, reso,skrečniki, bršljanom, pušpanom, paneš-pljico, plazečim brinom ali katerim od niž-jih iglavcev. Izbiramo počasi rastoče ras-tline. Rastlin ni potrebno menjavati dva-krat na leto. Potrebujejo le redno oskrboin rez. Zelo primerna počasi rastoča rastli-na je hebe, ki ga najdemo v različnih bar-vah in velikostih listov. Tudi čebulnice solahko del zasaditev grobov. Zacvetijošele spomladi, vendar cvetijo postopomaena za drugo tako, da je grob dolgočasa v cvetju. Uporabimo nizke narcise,tulipane, hijacinte ali žafrane.Grob okrasimo tudi s svežim ali suhim na-grobnim aranžmajem, nizko mnogocvet-no lončno krizantemo ali pa z lončnimnasadom na mraz odpornih rastlin.

Nataša Šink, uni. dipl. inž. agr.BC Naklo

Bio

tehn

iški

cen

ter

Nak

lo,

Stra

hinj

99

, N

aklo

V zadnjem času se je pridelovanje radičarazširilo po celotni Sloveniji. Sprva so radičv največji meri pridelovali na Goriškem, odkoder še danes prihaja izvrstno seme omen-jene solatnice. Poznamo več vrst radiča: so-latnik, glavnati radič, radič za siljenje, števil-ni pa sem prištevajo tudi njegovega sorod-nika, cikorijo.Radič sejemo od februarja do septembra,odvisno od namena pridelave ter vrste insorte. Izjema je radič za siljenje, ki ga seje-mo maja in junija. Temperatura za kalitevnaj ne bo nižja od 2 stopinj Celzija.Ni zahtevna vrtnina, vendar moramo za ve-lik in kakovosten pridelek poskrbeti za us-trezne pridelovalne razmere. Najprimernej-ša temperatura za vzgojo radiča je od 16do 23 stopinj Celzija, nočna temperaturanaj ne bo nižja od 9 stopinj Celzija. Uspevana globokih, lažjih tleh, pri radiču za siljenjeso tla lahko srednje težka, ki jih predhodnognojimo s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, zdušikom dognojujemo med rastjo. Med ve-getacijsko dobo moramo paziti na ustreznooskrbo vrtnine, pozorni moramo biti na po-jav bolezni, predvsem pepelaste plesni in rjeter nožnih bolezni koreninskega vratu, zati-rati moramo tudi uši in talne škodljivce. Radič pospravljamo v času tehnološkezrelosti, tako radič solatnik režemo na štiri-najst dni, glavnati radič v času primernorazvitih glav, v jesenskem času pa je ak-tualen postopek siljenja radiča.Radič za siljenje jeseni izkopljemo, po nekajdneh liste porežemo 2 cm nad koreninskimvratom ter 15 centimetrov dolge in 4 cen-

timetre debele, nepoškodovane korenevložimo navpično v substrat. Najprimernej-ša razdalja med koreni je 6 centimetrov. Si-limo lahko v hladni gredi, loncih ali kardoma v temni kleti. Na prostem lahko radič, povezan v šope,vložimo tudi v zemljo ter ga pokrijemo s foli-jo ali z drugimi naravnimi zastirkami. Pazi-mo, da so koreni zavarovani pred prenizki-mi temperaturami.Radič sprva silimo na nižji temperaturi,lahko začnemo pri temperaturi 9 stopinjCelzija, ki jo postopno povečujemo za prib-ližno dve stopinji. Višja ko je temperatura,hitreje bomo pobirali pridelek.Najbolj primerne sorte radiča za siljenje so:‘Verona’, ‘Castel Franco’, ‘Goriški’, ‘Treviš-ki’ in ‘Witloof’. Z rednim uživanjem radiča v jesensko-zimskem času bomo poskrbeli za oskrbotelesa z vitaminom C, karotenom, provita-minom A, nekaterimi minerali - fosforjem,železom, kalijem, kalcijem, zelo pomembnipa so intibini, ki so v belih listnih pecljih indajejo radiču svojevrsten grenak okus.

Nataša Kristanc, univ. dipl. inž. agr. BC Naklo

Radič postaja vse boljpriljubljena vrtnina

Pridelovanje glavnatega radiča

Siljen radič

58

Sorti za siljenje ‘Rosso Precoce di Treviso’ in ‘Rosso Tardivo di Treviso’

Grob, zasajen z zimzelenimi rastlinami

59

NagrobniaranžmajiOb izbiri nagrobnih aranžmajev, ki bodokrasili grobove ob dnevu spomina na mrt-ve, pomislimo, kakšne so vremenske raz-mere. V času hladnih noči in jutranje sla-ne rezano cvetje hitro premine in porjavi.Zato se vse več ljudi odloča za suho sve-žo kombinacijo aranžmajev. V takih pri-merih je zelena osnova narejena iz sve-žega zelenja, največkrat iz zimzelenihrastlin, dodano pa je suho eksotično cvet-je in plodovi. Dekorativni suh material je na razpolagov različnih barvnih odtenkih. Pri izbiribarv upoštevajmo, da so barve bolj har-monične in se izogibajmo kontrastov. Oblike aranžmajev so lahko bolj klasič-ne, kamor spadajo enostranski pokončniaranžmaji, lahko pa so položne. Zelolepo pride do izraza vegetativni stil, pričemer se zelenje uporabi tako, kot bi po-skušali oblikovati majhen košček narave.Oblikujemo manjše skupine iz enakih ma-terialov, tako različne strukture zelenja šebolj izstopajo. Ob dodatku skrivenčeneveje ali korenine postane aranžma šebolj umetniški. V primeru, da želimo aranžma s svežimcvetjem, lahko izberemo kombinacijorazličnih materialov. Aranžma je v osnovilahko narejen iz svežega zelenja s suhimicvetovi in plodovi, med katere še doda-mo sveže cvetje. Bolj trpežni so nageljniin krizanteme, ki so zastopani v različnihbarvah in oblikah. Ko sveži cvetovi po-temnijo, jih enostavno odstranimo, ostanepa nam aranžma, ki ga lahko z adventni-mi dodatki spremenimo v božični aranž-ma.

Mag. Sabina Šegula, BC Naklo

Če na lončnici opazimo drobne kapice, listiin listni peclji pa so lepljivi, potem je rastlinonajverjetneje obiskal kapar. Kaparji (Coccoidea) ali ščitaste uši so skupi-na žuželk, ki imajo nepopolno preobrazboin povzročajo škodo na številnih kulturnihrastlinah, predvsem na sadnem drevju,okrasnih lesnatih rastlinah, vinski trti in števil-nih okrasnih rastlinah. Sesajo rastlinske so-kove in izločajo medeno roso, ki privabljazlasti mravlje in omogoča naselitev nepara-zitskih gliv sajavosti na listih napadenih ras-tlin. Samice kaparjev ležejo jajčeca (oplojenaali neoplojena), nekatere vrste kaparjev tudiličinke. Iz jajčeca se razvijejo ličinke (nimfe),ki so brez kril in se začnejo prehranjevati zrastlinskimi sokovi. Ličinke samic že po prvilevitvi ostanejo brez nog in so preostanekživljenja negibljive, izgubijo tudi oči in tipal-nice. Njihovo telo je pokrito s posebnim ščit-kom ali kapico. Ličinke in samci so vse življe-nje gibljivi, samci imajo krila, drugi par krilje podoben utripačem dvokrilcev. Po zadnjilevitvi, ko se iz ličink razvijejo samci, se le-tine prehranjujejo več. Za kaparje je torejznačilen spolni dimorfizem, kar pomeni, da

se samec in samica po zunanji zgradbi po-membno ločita med seboj. V Sloveniji je okoli dvajset vrst kaparjev, po-sebno veliko škodo je naredil ameriški kapar(Quadraspidiotus perniciosus), ki so ga poprvi svetovni vojni zanesli v Evropo in tudi knam in je evropskemu sadjarstvu naredilogromno škodo. Kot gospodarsko pomembniškodljivci se pri nas pojavljajo še rdeči hruševkapar (Diaspis leperii), vejičasti kapar (Lepi-dosaphes ulmi), češpljev kapar (Eulecaniumcorni) in v toplejših predelih Slovenije še mur-vov kapar (Aulacaspis pentagona).Za zatiranje uporabljamo insekticide, od ka-terih pa številni uničujejo le gibljive stadije,tako da jih moramo uporabiti večkrat. Zazatiranje ameriškega kaparja in drugih vrstkaparjev lahko uporabite Ogriol, to je sred-stvo na osnovi olja navadne ogrščice alinpr. žveplenoapneno brozgo, ki vsebujekalcijev polisulfid ali pa izberete kako drugofitofarmacevtsko sredstvo s seznama registri-ranih fitofarmacevtskih sredstev. Ameriškegakaparja zatirajo tudi biološko z zajedalskoosico (Prospatella perniciosi).

Marija Urankar, univ. dipl. inž. agr.BC Naklo

Kaparji ali ščitaste uši

Češpljev kapar, pogost gost brajd obhišah

Poškodbe na jabolku, ki jih je povzročilameriški kapar.

DELOVNI ČAS TRGOVINE:ponedeljek: zaprto; torek: 13.00 - 18.00; sreda, četrtek, petek: 9.00 - 13.00;

Teden pred prvim novembrom: tor.: 13.00 - 18.00, sre.: 9.00 - 13.00, čet.: 9.00 - 18.00 (29. 10. 2009), pet.: 9.00 - 18.00 (30. 10. 2009)

DAN POKLICEV - 10. NOVEMBER 2009 - VABLJENITelefon: 04/277 21 26, 041/499 935.

Več informacij najdete na naši spletni strani: www.bc-naklo.si

60

Zadnja je sivka”Jejte samo tiste gobe, ki jih zagotovo poznate, svetuje dolgoletni gobar Avgust Plemenitaš. Ne pogrevajte gob naslednji dan in ne jejte jih zvečer, ker ni dobro za želodec.

Kranjčan Avgust Plemenitaš gobari,odkar pomni, aktivno pa je član Go-barskega društva Kranj zadnjih desetlet. Ve se, da gobarji svojega terena nerazkrivajo drugim in tudi sogovornikje povedal le to, da je njegov teren bes-niška dolina in da je skrajna ura, ko seodpravi gobarit, sedma ura zjutraj.Gobe pripravljamo na veliko načinov,pomembno je, da jih ne jemo zvečer,ker so težko prebavljive, še posebej vkombinaciji z maščobo. Nekateri vmakarone ali špagete dajejo črno tro-bento, to je lijakasta goba, ki jo posuši-mo in zmeljemo. ”Ko jo vkuhamo,dobi izrazit vonj in okus in je zato pri-poročamo samo čajno žličko nakuho,” svetuje sogovornik in nadalju-je: ”Še mlade in zdrave gobe največvlagam, druge pa zrežem in dam v za-mrzovalnik. Jurčke tudi posušim, takepa uporabljam za gobovo juho. Zajuho najprej na maščobi prepražim če-bulo, dodam gobe (tudi zmrznjenedam direktno v posodo), sol, poper, ve-

geto, šetraj, majaron in česen (česna nedam veliko, zato da ne prevlada nje-gov okus). Gobe pražim toliko časa, daspustijo vodo, zatem jih zalijem zvodo. Posebej skuham korenje inkrompir (narezano na koščke) in obojedodam gobovi juhi.” Poleg juhe radskuha še rižoto, gobe pripravi tudi zmakaroni ali v omaki k zrezkom.”Več vrst gob je v hrani, boljši okusima jed. Pripravljene jedi z gobami nepogrevajte več drug dan, ker lahko do-bite prebavne motnje. Jejte samo tistegobe, ki jih zagotovo poznate,” svetujePlemenitaš.

Gobarsko društvo Kranj je imelo v pre-teklih tednih štiri gobarske razstave vKranju, Šenčurju in Domžalah. ”Član-stvo je koristno, dobivamo se vsak po-nedeljek nekje od marca, ko se začnegobarska sezona, pa vse do konca se-zone. Na sestanke prinesemo gobe invedno kaj novega izvemo ali pa kakš-no snov utrdimo. Za novince pa velja,da če si na leto zapomnijo tri vrste gob,da je to že v redu.” Zadnja goba obkoncu gobarske sezone je sivka, ki ra-ste v mešanih gozdovih. Ko pritisnemraz, je gobarske sezone konec.Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl

Avgust Plemenitaš ima v roki poletnega gobana, ki tehta osemsto gramov (poletni goban je svetlejšebarve od jesenskega gobana in raste ob bukovini, jesenski pa ob smrekovini). V košarici so še jesenskigoban, turk, žametni goban (obvezno ga je treba termično obdelati in vodo odliti), kostanjevka, jurčekborovnik, golobica (od smrtno strupene zelene mušnice se še najbolj loči po lomljivosti: golobice se lomijo, mušnice so pa prožne). Recept za gobovo pašteto

Sestavine: 1 kg mešanih gob, 1 če-bula, 4 stroki česna, 1 kavna žličkasoli, mleti poper, 1 pekoči feferon,majaron, šetraj, bazilika, 1 velikažlica vegete, malo olja, 8 do 10 dagkurjih jeter.Priprava: Na olju prepražimo čebu-lo in česen, dodamo gobe in drugesestavine. Zatem vse skupaj ohladi-mo. Skuhamo kurja jetra in jihohladimo. Ohlajeno vse skupajzmiksamo. Pašteto uživamo svežoin je primerna za priložnosti, ko naobisk povabimo več ljudi.Dober tek!

Vir: Avgust Plemenitaš

61

ODPRTO TUDI V SOBOTO, 31. 10. 2009, DO 13. URE

62

Nohti so ogledalo zdravja”Urejeni nohti in lepo negovane roke so odraz zdravega načinaživljenja, urejenosti človeka in notranje pomirjenosti. Za zdravenohte svetujem nekajdnevno kuro desetminutnih kopeli prstovv mlačnem olivnem olju, ki mu lahko dodamo nekaj kapljiclimone,” pravi dermatologinja z jeseniške bolnišnice TamaraHeraković, dr. med.

Za nohte pravijo, da so dober pokaza-telj našega zdravja. Zakaj?

”Noht je specializiran roženi odrastek,sicer mrtvo tkivo, ki je zgrajeno iz be-ljakovine keratin (tako kot lasje). Kako-vost in obliko nohtov podedujemo.Čvrsti keratin in kalcij dajeta nohtutrdnost. Nohti imajo tudi funkcional-no vlogo, saj ponujajo podporo prstom.V desetih dneh noht zraste za približ-no milimeter, so pa razlike v hitrostirasti individualne in so odvisne od sta-rosti, letnega časa, celo od tega, na ka-terem prstu raste noht, saj na primernohti na palcih rastejo počasneje kotna drugih prstih ... Nohti na nogah ra-stejo trikrat počasneje kot na rokah. Na nohtih nastanejo bolezenske spre-membe zaradi različnih vzrokov, naprimer uživanja zdravil, pomanjkanjavitaminov, internističnih bolezni, kož-nih bolezni. Po poškodbah obnohtnekožice lahko nastanejo bakterijske, vi-rusne ali glivične okužbe nohtov. Dopoškodb pride tudi po dolgotrajnemmehaničnem delu in po izpostavljanjurok kemičnim snovem, kot so deter-genti, čistila, razredčila.”

Lahko bolj podrobno razložite bole-zenske težave?

”Nohtna obolenja predstavljajo približ-no desetino problematike, ki jo obra-vnavamo dermatologi. Večina po-škodb se pozdravi spontano, resnejšespremembe pa zahtevajo zdravljenje,včasih tudi kirurški poseg. Kakršnako-li sprememba oblike, barve nohtov(črne ali bele lise, črte), zaroženitve, od-stopanje nohtov od nohtne posteljice,otekanje kože okoli nohtov ali boleči-

ne, zahtevajo zdravniški pregled. Votroštvu so obolenja redka, z leti pa seveča dovzetnost za glivične okužbe,pojavljajo se motnje prekrvitve, nohtise debelijo, kar vpliva med drugimtudi na funkcionalnost (otežena hoja).Zaradi počasne rasti nohtov zdravlje-nje traja dolgo. Zelo pogosta nevšeč-nost je vraščanje nohtov, zlasti palcevna nogah. Vzroki so nepravilno striže-nje, pretesna obutev, redkokdaj neka-tera zdravila (retinoidi). Najpogostejše okužbe nohtov so gli-

vične in so vzrok polovice obiskov pridermatologih zaradi težav z nohti.Ker imamo noge ponavadi na toplemin vlažnem, pogosteje dobimo okužbonohtov prav na nogah. Na stranskemdelu prostega roba nohta se pojavi ru-menkasto bela obarvanost, noht sedvigne iz nohtne posteljice, počasi sespremembe širijo navzdol proti bazne-mu delu nohta. Sčasoma se nohtnaplošča zadebeli, postane rjavkasto črnaali zelenkasta in krhka. Okužba lahkozajame še druge nohte. Če je okužba bakterijska, se kaže rde-čina, otekanje in bolečina kože okolinohtov, ob pritisku priteče nekaj gnoj-nega izcedka. Okužba je večinoma po-sledica poškodbe nohta ali obnohtnekožice. Zelo pogoste so tudi virusneokužbe nohtov in kože okoli nohtov,ki se kažejo v obliki bradavic. Lahko sozelo boleče in omejujejo gibanje prstov.Odstranjevanje je težavno (zamrzova-nje s tekočim dušikom, mazila s sali-cilno kislino, včasih je potreben celokirurški poseg).Izrabljene, svetleče se nohte vidimopri zelo srbečih dermatozah (atopijskidermatitis, kronično srbenje, limfom,garje). Kar pogosti so pri starejših ose-

bah. Nohti se spremenijo tudi pri der-matozah, kot je denimo luskavica. Po-javijo se vdolbinice, nohti so zaraditega videti kot naprstniki, so krhki,zelo pogosto dvignjeni od nohtne po-steljice ...”

Kako si pomagamo, če imamo krhkenohte?

”Krhki nohti so opozorilo, da ima našetelo premalo določenih mineralov invitaminov, da gre za kakšno bolezenali okužbo nohta. K temu lahko pri-spevajo še hladno vreme, stres ter pa-dec imunskega sistema. Trde in krhkenohte povzroča premalo vlage. Običaj-no jih vidimo pri starejših ljudeh. Noh-ti so dokaj suhi, kakšna plast na povr-šini je zlomljena ali je že odpadla.Zdravimo jih z vlaženjem nohtov.Pogost pojav, zlasti pri ženskah pa somehki krhki nohti, ki se pojavljajo za-

Tamara Heraković, dr. med.

63

radi prevelike količine vlage. Približno dvajset odstotkovžensk ima take težave. Vzrokov za to je več, bodisi šibkozdravje in nepravilna prehrana bodisi izsušenost kot posle-dica nepravilne nege. Do izsušenosti pogosto pride tudi za-radi pogostega namakanja v topli vodi, ki vsebuje čistilnain alkoholna mila. Nohti vpijejo vodo in nabreknejo, ko pase voda posuši, se spet skrčijo. Posledice takšnega ravnanjase kažejo v stalni krhkosti, lomljivosti in cepljenju oziromaplastenju nohtov. Pri gospodinjskih opravilih svetujem, dasi pod gumijaste zaščitne rokavice nadenete še tenke bom-bažne rokavice. Na ta način boste preprečili, da bi vlagaprišla v stik z nohti. Nohte imejte na kratko pristrižene.Nikar ne uporabljajte nohtov namesto orodja! Po namaka-nju rok v vodi in pred spanjem jih namažite s hranilno ne-govalno kremo, če so bolj suhe, lahko po mazanju natak-nete bombažne rokavice in pustite učinkovati čez noč.Krhki nohti so lahko tudi posledica pomanjkanja biotina,vitamina skupine B. V neki raziskavi je bilo dokazano, daje 80 odstotkov ljudi, ki se je odločilo za dodaten vnos bio-tina, izredno izboljšalo stanje nohtov v samo nekaj mese-cih. Naslednji možen vzrok je pomanjkanje železa oziro-ma slabokrvnost (anemia). Obvezno pojdite k zdravniku inugotovite, ali vam primanjkuje železa. K svoji prehrani do-dajte živila, ki so bogat vir tega minerala: tofu, leča in zr-nje, bučna semena, govedina, zelenolistna zelenjava, jajca ...Če so nohti krhki, je treba vključiti v prehrano tudi živila,ki so bogata s kalcijem (mlečni izdelki z nizkim odstotkommaščob, stročnice, brokoli, blitva, orehi, izdelki iz soje).”

Kakšna je pravilna nega nohtov?

”Nohte redno oblikujemo in krajšamo ter negujemo po-dročje okoli njih. Laka za nohte (če ga uporabljate) ni pripo-ročljivo odstranjevati več kot dvakrat na teden, ker se noh-ti lahko preveč izsušijo. Za odstranjevanje so najboljša sred-stva z acetati in ne acetoni, ki nohte lahko preveč izsušijoin dražijo. Obnohtne kožice ne smemo odstranjevati sškarjicami, ker se na ta način poveča možnost okužbe.Pred lakiranjem svetujemo, naj noht omehčamo z oljem(olivno, mandljevo) in nato rahlo potisne do robov. Lahkonaredimo enako po kopeli in prhi, nikoli pa na suhih noh-tih! Rokam bolj ustreza hladna kot vroča voda, torej si rokeumivajmo z blagim tekočim milom in mlačno vodo, nakoncu si jih splaknemo s hladno, nato jih rahlo namažemoz malo vlažilne kreme. Zelo koristne so kreme s pet- alidesetodstotno ureo, ki kožo dodatno vlaži, mehča in negu-je. Nohte režemo s škarjicami ali ščipalko in sicer narav-nost, lok ob straneh samo blago ukrivite. Pravilna prehrana, polna vitaminov in mineralnih snovi,zelo pomembno vpliva na kakovost in zdravje nohtov. Zazdrave nohte lahko poskrbite z zadovoljivo količino popi-te vode, vitamini A, C, B12 ter kalcijem, folno kislino, pro-teini in cinkom. Za zdrave nohte svetujem nekajdnevnokuro desetminutnih kopeli prstov v mlačnem olivnemolju, ki mu lahko dodamo nekaj kapljic limone.”

PREJ

POTEM

SUPER UGODNO!! ● BODY WRAPPING 24 EUR ● SOLARIJ do 20 min. 6 EUR ● POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA 35 EUR● NEGA MLADE KOŽE 19,90 EUR

Hrast Ksenija s.p., Ul. Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 04/23 52 570

Pomladimo se v Kozmetičnem studiu

NOVO - MASAŽA CELEGA TELESA 50 MIN - 19,99 EURBODY WRAPPING - hujšanje: posamezni obisk 50 EUR, v paketu samo 24 EUR

● ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA!!!

● s konfekcijske številke 46 na številko 40 samo v 3 tednih

AKCIJA!V mesecu oktobru vam ob paketu

hujšanja podarimo še teden dni GRATIS!

”Onihofagija ali grizenje nohtov je slaba navada, kinajvečkrat nastopi v otroštvu. Hitro se pridobi in sejo je zelo težko znebiti. Grizenje prizadene videznohta in povečuje možnost okužbe nohta. Običajnoz leti izzveni, približno petnajst odstotkov odraslihpa jih še vedno grize. Pri otrocih je lahko v ospredjunegotovost vase, različne težave v šoli ali s prijatelji,lahko je tudi dolgočasje. Pri odraslih grizenje nohtovpovezujemo z napetostjo, stresom, tremo, a je lahkov ozadju kakšna večja težava, celo travma.”

ww

w.r

adio

-kra

nj.s

i

64

Kaj je najpogostejši vzrok za grizenje nohtov in kako to te-žavo odpraviti?

”Onihofagija ali grizenje nohtov je slaba navada, ki največ-krat nastopi v otroštvu, podobno kot sesanje prstov, brska-nje po nosu, vrtenje las. Hitro jo pridobimo in se je zelo tež-ko znebimo. Grizenje prizadene videz nohta in povečujemožnost okužbe nohta. Običajno z leti izzveni, približnopetnajst odstotkov odraslih pa jih še vedno grize. Pri otro-cih je lahko v ospredju negotovost vase, različne težave všoli ali s prijatelji, lahko je tudi dolgočasje. Pri odraslih gri-zenje nohtov povezujemo z napetostjo, stresom, tremo, aje lahko v ozadju kakšna večja težava, celo travma. Grize-nje nohtov psihološko pomirja, je samotolažilno vedenje,podobno kot kajenje ali prenajedanje. Pogosto ga vidimopri nekdanjih kadilcih ter v povezavi s kakšno drugo de-javnostjo (telefoniranje, gledanje televizije ...). Zelo pomembno je opazovati svoje početje in si prizadeva-ti, da bi ga kontrolirali. Lahko si pomagamo z laki neprijet-nega vonja in okusa, ki nas odvrnejo ali opozorijo na grize-nje. Lak je treba redno mazati, da okus ostane močan. Žen-ske naj si redno mažejo nohte s svetlim lakom, saj naj biskrb za lepo urejene nohte zmanjšala potrebo po grizenju.Roke naj bodo ”zaposlene”, tako na primer poleg telefonapostavite blok in pisalo in med telefoniranjem kracajte alipa stiskajte mehko, gumijasto žogico. Čim več žvečite žve-čilne gumije, gumijaste ali mentolove bonbončke, saj je obtem manjša verjetnost, da boste grizli še nohte. Izvajajte

vaje dihanja in različne tehnike sproščanja, meditacijskevaje, telovadite, privoščite si več spanja,” svetuje dermato-loginja, ki v najtežjih primerih svetuje pomoč strokovnja-ka, saj je grizenje nohtov lahko pokazatelj obsesivno-kom-pulzivne nevrotične motnje.”Suzana P. Kovačič

Zdravi in urejeni nohti / Foto: Gorazd Kavčič

Tajska in kitajska masažaAkcijska ponudba: - 10 % (23. oktobra - 30. novembra)

- Tradicionalna tajska masaža celega telesa (50 min) 32 EUR => 29 EUR- Tradicionalna tajska masaža s toplimi zelišči (50 min) 38 EUR => 34 EUR- Tajska masaža z izbranimi eteričnimi olji (50 min) 40 EUR => 36 EUR- Tajska masaža stopal (50 min) 32 EUR => 28 EUR- Tajska masaža za ženske po porodu (50 min) 32 EUR => 28 EUR- Tajska masaža z olji in s toplimi zelišči za razstrupljanje telesa (50 min) 45 EUR => 40 EUR - Tajska masaža z olji in s toplimi zelišči za razstrupljanje telesa (80 min) 60 EUR => 53 EUR

www.wu-masaza.comPrivoščite si sprostitev in podarite

zdravje svojim najbližjim!

Hotel Krim, BledTel: 04/579 75 11Gsm: 031/229 041Pon.-sob. 9-12 in 14.30-20, nedelja zaprto

Prenočišče Dežman, Kokrica pri KranjuTel.: 04/204 51 31, 04/204 51 42Gsm: 040/352 388Pon.-sob. 10-12 in 14.30-21, nedelja zaprto

LIN

EA

ALP

E d

.o.o

., B

ETO

NO

VA U

LIC

A 2

, K

RAN

J

AND

RE

JAŠ

IRC

AČ

AMP

A s.

p.,

TRAT

A 1

B,

RAD

OM

LJE

Telo kot ogledalo celostnega (ne)ravnovesjaTelo je ogledalo naše duše in res bi bilo škoda, da bi nekaj odvečnih kilogramov ali centimetrov na napačnih mestih grenilo vaše življenje ali slabilo vaše zdravje.

Z željo po odpravi odvečnih kilogramov je k nam prišla tudi ga.Helena Slemc. Skupaj z njeno močno voljo, energijo in delomnam je uspelo doseči zastavljeni cilj. Vabimo vas, da si pre-berete, kako je spremenila življenjski slog in uresničila svojo željo.Ga. Helena, kakšen je bil vaš življenjski slog, preden ste sevpisali v program Linea Snella?”Moj način življenja je bil slab. Preden sem se vpisala v pro-gram Linea Snella, sem živela brez športa in se nezdravoprehranjevala.” Kaj vas je prepričalo, da ste začeli hujšati v centru LineaŠenčur pri Kranju?”K obisku centra Linea Snella me je prepričal predvsem vašoglas v reviji Lepa in zdrava.” Kakšni so bili vaši cilji, ko ste se vpisali v program?”Moji glavni cilji so bili shujšati, oblikovati telo in spremenitinačin prehranjevanja.” Katere navade ste morali spremeniti v času izvajanja pro-grama in ali je mogoče živeti tako naprej?”Spremeniti sem morala način prehranjevanja, poleg tegapa sem se začela ukvarjati s športom. Na vprašanje, ali jemogoče živeti tako naprej, lahko odgovorim le, da takšennačin življenja človeku enostavno pride v kri.”V kolikem času ste opazili prve rezultate? Koliko vam je us-pelo shujšati?”Rezultati so bili opazni že takoj, v prvem tednu. Do danes mije uspelo izgubiti 15 kilogramov.”

Katere terapije so vam predpisali v času hujšanja?”V času hujšanja sem v največji meri izvajala vaje za porabokalorij, vaje s poudarkom na trebušnem delu v Thermoslimuin terapije na Thermobiku.” Kakšna je skrivnost vašega uspeha?”To je pa skrivnost.” Kaj vam je bilo najbolj všeč v Linea Snelli?”Pravzaprav vse. Predvsem moram še enkrat pohvalit ču-dovite punce v centru Linea Snella v Šenčurju.” Ali se je spremenilo vaše življenje tudi kako drugače razenv konfekcijskih številkah?”Absolutno! Zdaj sem polna energije, kar je zame izjemnopomembno.” Katero obdobje je bilo najtežje za vas?”Mislim, da kakšne posebne krize med hujšanjem splohnisem imela.” Kako rezultate vzdržujete in ali vam pri tem pomaga LineaSnella?”Rezultate vzdržujem tako, da redno telovadim, se zdravoprehranjujem in vsak mesec obiskujem center Linea Snella.” Kako vas je sprejemala okolica prej in kako sedaj?”Zdaj me vsi občudujejo.” Kako se sedaj prehranjujete in kolikokrat na teden segibljete? ”Prehranjujem se normalno, hrana je bolj ali manj ista,gibljem pa se skoraj vsak dan.”

Ga. Helena Slemc je uresničila sanje v centru LineaSnella Šenčur ter v svoje življenje vnesla popolnomasvežo energijo in zagon. Uresničite tudi vi svoje!

Prvi in ključni korak do skladne postave in dobregapočutja je brezplačen pregled, ki je popolnoma neob-vezujoč, zaradi visoke učinkovitosti programov pa daje-mo tudi pisno jamstvo za uspeh. Zgovoren je tudi po-datek, da je v letu 2008 ob zaključenem programu kar98,9 odstotka vseh rednih obiskovalk ne samo doseglo,temveč tudi preseglo zastavljene cilje!

Za naročilo na brezplačen, neobvezujoč posvet pokličite na 04/27 919 67 ali izpolnite spletni

obrazec na http://www.lineasnella.si/.

Linea Snella, Andreja Širca Čampa s. p.Poslovna cona A/184208 ŠenčurTel.: 04/27 919 67Fax: 04/27 919 66E-pošta: sencur@lineasnella.si

HIŠA LEPOTE IN SPROSTITVE

Ker se želimo vsaki stranki posebej posvetiti, je obiskmožen le po predhodnem dogovoru na telefonski številki

051 62 50 30.

Vaš čas je dragocen. Vzemite si ga nekaj zase in si podarite:

nego obraza nego telesa manikuropedikuroklasično depilacijosladkorno depilacijo podaljševanje in geliranje nohtovličenje

Podaljševanje trepalnic z vrhunskim postopkom

(www.xtremelashes.com.)XTREME LASHES®

Na vse storitve vam do konca leta 2009 nudimo 15 % promocijski popust.

Če se odločite za paket treh neg obraza, vam do koncaleta 2009 obračunamo še dodatnih 15 % popusta.

Spa

latiu

m, S

love

nska

ces

ta 3

1 b,

Cer

klje

na

Gor

enjs

kem

Zdravstvena zavarovalnica Vza-jemna želi obvestiti vse tiste, ki bodo izgubili status študenta ali dijaka, se prijavili na zavodu za za-poslovanje, dopolnili 26 let ali se prvič zaposlili, da bodo tako postali zavezanci za plačevanje doplačil k zdravstvenim storitvam. Obvezno zdravstveno zavarovanje jim namreč po izteku statusa stroškov zdravstve-nih storitev ne bo več krilo v celoti, zato jim priporočamo, da si uredijo dopolnilno zdravstveno zavaro-vanje.

Mladim, ki jim poteče status štu-denta, svetujemo pravočasno skle-nitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če zavarovanja ne skle-

nejo v enem mesecu od vključitve v sistem obveznega zdravstvenega za-varovanja, bo, skladno z zakonom, zanje veljala trimesečna čakalna doba. To pomeni, da bo zavarova-nec tri mesece od sklenitve dopolnil-nega zavarovanja ob obisku zdravni-ka še vedno sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi sicer bili pokriti z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Čakalne dobe ni, če oseba sklene zavarovanje v roku enega meseca od dne, ko postane zavezanec za plačevanje doplačil k zdravstvenim storitvam, običajno je to po prekinjenem ali zaključenem šolanju oziroma s pričetkom redne zaposlitve. Zakon predvideva tudi poviševanje premije za tri odstot-ke za vsako nezavarovano leto. V Vzajemni zato še toliko bolj priporo-čamo pravočasno sklenitev dopolnil-nega zdravstvenega zavarovanja.

V Vzajemni smo za mlade pripravili poseben paket Vzajemna Mladi.

Paket Vzajemna Mladi lahko sklene-te do 31. 12. 2009 v vseh naših po-slovalnicah, preko klicnega centra na brezplačni telefonski številki 080 20 60, poiščite obrazce na info toč-kah Vzajemne in jih pošljite po po-šti, pri sklenitvi zavarovanja preko www.vzajemna-mladi.si pa nudi-mo najvišji zakonsko dovoljeni 3-od-stotni popust.

Zdravje je neprecenljiva vrednota nas vseh, zato ga varujmo in skrbimo zanj.

Ni statusa? Ni panike!NE POZABITE NA ZDRAVSTVENO VARNOST!

Vza

jem

na, d

.v.z

., V

ošnj

akov

a 2,

Lju

blja

na.

Vsa

zav

arov

anja

se

skle

pajo

po

velja

vnih

pog

ojih

Vza

jem

ne, d

.v.z

.

Kako do zavarovanja?- za več informacij se oglasite na:

PE KRANJ, Koroška cesta 1, tel.: 04/ 201 03 00

• Kranj, Zlato polje 2, tel.: 04/ 201 03 01

• Jesenice, C. Cirila Tavčarja 3/b, tel.: 04/ 583 38 30

• Radovljica, Kranjska c. 2, tel.: 04/ 533 76 90

• Škofja Loka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/ 511 25 20

- na www.vzajemna-mladi.si

- na brezplačni telefonski številki 080 20 60.

A si ti?

A si zavarovana?

Zdravja ne prepuščaj naključju - skleni paket Vzajemna Mladi. Se splača!

Paket Vzajemna Mladi lahko skleneš do 31. 12. 2009. Več o darilih in zavarovanju v vseh poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajemna-mladi.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60.

Če skleneš paket Vzajemna Mladi, prejmeš:

- dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje,

- darilni bon v vrednosti 20 EUR,

- majico Vzajemne in

- ugodnosti za zavarovance Vzajemne.

Matjaž Fajfardirektor PE Kranj

Presenetite svoje drage z nakupom darilnega bona , s katerim lahko podarite katerokoli

storitev iz naše ponudbe.

Spalatium, Slovenska cesta 31 b, Cerklje na Gorenjskem

67

Pravil za cene ni večKrizni časi so posrkali tudi precejšnje zaslužkepri prodaji rabljenih avtomobilov.

Prodajna kriza na avtomobilskemtrgu ni usodna samo za noveštirikolesnike, ampak je povzročilatudi sesutje sicer že prej precej ohlap-nih tržnih zakonitosti pri rabljenih av-tomobilih. Ob dobri petini nižji proda-ji novih se je za rabljene avtomobile vzadnjem letu odločila skoraj tretjinamanj kupcev. Logična posledica jeseveda znižanje cen, ki pri najboljpriljubljenih manjših in cenejših avto-mobilih niti ni bilo tako občutno,medtem ko predvsem prestižni avto-mobili trgovcem ostajajo na dvoriščih.Prodajalci rabljenih avtomobilov si zdobro razdelanim Eurotaxovim siste-mom, ki je bil nekakšna biblija zadoločanje cen, ne morejo več poma-gati, zato tistemu, ki se odloči, da bosvoj rabljeni avtomobil dal v odkup alikupil novega po sistemu staro zanovo, ponudijo ceno, ki je odvisnapredvsem od tržne zanimivosti mo-dela oziroma možnosti za sorazmer-no hitro prodajo. Rabljeni avtomobili,ki na dvoriščih prodajalcev stojijo večmesecev ali celo več kot eno leto,namreč predstavljajo mrtvi kapital inimajo tudi sicer slab psihološki učinek

na kupce avtomobilov. Nizka tržnavrednost ponujenega rabljenega avto-mobila je seveda predvsem šok za tis-tega, ki ga želi prodati in pridobitisolidno finančno osnovo za nakupnovega, zato se seveda marsikdo od-loči, da bo počakal na boljše čase, dru-gi pa pogoltnejo slino in se sprijaznijoz usodo. Zmedo na trgih in padanje cenrabljenih avtomobilov povzročajo tudiavtomobili, ki po končanem opera-tivnem ali finančnem najemu znovapristanejo na dvoriščih hiš, ki se uk-varjajo s financiranjem. Veliko avto-mobilov se tja vrača iz tako imeno-vanih flotnih nakupov izposojevalnicavtomobilov ali podjetij z obsežnejšimivoznimi parki. Dodaten priliv dražjihavtomobilov so povzročile odločitve okrčenju voznih parkov in zamenjavivečjih avtomobilov za manjše, znižjimi stroški uporabe in vzdrževan-ja. Čeprav v nekaterih lizing hišahpravijo, da je vračilo avtomobilov zara-di nezmožnosti plačevanja obrokov lenekaj odstotkov večje kot v lanskemletu, je dejstvo, da so dvorišča prodajal-cev novejših malo rabljenih avtomo-

bilov ta čas preplavljena s štirikolesnopločevino, za katero je vse težje najtikupce. Za pooblaščene uvoznikenovih avtomobilov pa je še večjatežava uvoz iz drugih držav Evropskeunije, saj so taki avtomobili načelno ševedno nekoliko cenejši od njihoveponudbe. Poleg tega uvozniki opozar-jajo, da država še zdaleč ni naredilavsega, da bi pri uvozu rabljenih avto-mobilov zajezila vse davčne zatajitve,pri čemer poudarja, da to še dodatnoruši cenovna razmerja na trgurabljenih in novih avtomobilov.Matjaž Gregorič

Vozite dlje, bolje ... bolj strastno.

Prodajalci se v teh časih le težko znebijo dražjihrabljenih avtomobilov.

OM

V S

LOVE

NIJ

A, d

.o.o

., F

ER

RAR

SK

A U

LIC

A 7

, K

OP

ER

68

Malčka bo poganjala elektrika

Pri koncernu Daimler so seodločili, da bo malček SmartFortwo dobil tudi električnipogon. Za začetek ga bopreizkušalo nekaj najemni-kov v Berlinu in drugihnemških mestih in celoameriških mestih, čez manjkot tri leta bo postal vsako-mur dostopen serijski avto-mobil. Preizkusom so na-menili že sto primerkovprejšnje generacije poltretjimeter dolgega dvosedežni-ka, medtem ko bo nova ge-neracija tehnično bistvenobolj izpopolnjena. V zadkubo vgrajen 30-kilovatni

magnetno električni motors takoj razpoložljivimi 120Nm navora. Z njim se bomalček z mesta do hitrosti60 kilometrov na uro lahkopognal v 6,5 sekunde, med-tem ko bo najvišja hitrostomejena na 100 kilometrovna uro, kar popolnoma za-dostuje za mestne vožnje, kijim je namenjen. Motornezmogljivosti bodo zagotav-ljale dovolj dinamično vož-njo brez prestavnega raz-merja. Elektriko bo zagotav-ljala litij-ionska baterija zzmogljivostjo 14 kilovatnihur, razvili so jo pri podjetju

Tesla Motor. Napolniti jo bo mogoče iz običajnega 220-voltnega električnegaomrežja. Z eno polnitvijo boavtomobil lahko prevozil do135 kilometrov poti, kar je,kot so pokazale študije, pov-sem dovolj, saj povprečniuporabniki dnevno po me-stu prevozijo od 30 do 40 ki-

lometrov. Baterija bo za vož-njo pripravljena že po trehurah polnjenja, s polnjenjempreko noči pa bo doseglapolno zmogljivost. Ob zdajš-njih cenah električne ener-gije v Nemčiji bi bili stroškiza 100 prevoženih kilome-trov približno dva evra. Matjaž Gregorič

Sredi novembra bo koncern Daimler začel sposkusno proizvodnjo Smarta Fortwo z električnim pogonom.

69

Obeležitev častitljivega jubilejaV Parizu razstava in častna povorka ob 90-letnici francoskegaCitroëna

Francoski Citroën je v sodelovanju zrazličnimi klubi ljubiteljev Citroëno-vih vozil iz vse Evrope, v počastitev90-letnice avtomobilske znamke, vParizu organiziral razstavo devetdese-tih legendarnih avtomobilov, ki so inki še bodo v prihodnje zaznamovaliCitroën. Častni gost tega spektakla jebil vsekakor zadnji konceptni avto-mobil Revolte, ki ga je Citroën pred-stavil na nedavno končanem avtomo-bilskem salonu v Frankfurtu. Vsi av-tomobili so bili razstavljeni na TrguTrocadero, nato so se vsi skupaj poda-li na potovanje skozi čas po ulicah Pa-riza. V povorki so sodelovali prav vsiprisotni in sicer od modela CitroënType A, do novega C3, od DS-a iz leta

1955 do najnovejšega DS3, od revoluci-onarnega Traction Avant do še vednopopularnega 2CV Spačka. Na čeluomenjene povorke pa je seveda kralje-val GT by Citroën, eden od simbolovCitroënovega slogana Creative Teh-nologie.V počastitev častitljivega jubileja priCitroënu pa so si omislili še en pose-ben dogodek. Častitljivih 120 let na-mreč letos praznuje tudi pariški Eiff-lov stolp. Zato so ob tej priložnosti pri-pravili edinstven spektakel, z nepo-srednim prenosom prek interneta. Od22. oktobra namreč pariška železnaznamenitost v trimesečnem obdobjuponuja svetlobni spektakel, ki traja 12minut. Znamka Citroën se kot zgodo-

vinski partner pridružuje temu veli-častnemu dogodku. Skoraj deset let, odleta 1925 do 1934, se je namreč Ci-troënovo ime svetilo z Eifflovega stol-pa. In ”svetlobna” zveza se nadaljuje vletu 2009.Matjaž Gregorič

Ljubezen: Določenim zade-vam, ki se vam obetajo v tem

mesecu, se ne boste mogli izogniti, akljub stresom vam bo na koncu uspelo.Finance: Razne naložbe, ki jih imate vmislih, se vam bodo obrestovale, po-zorni pa bodite na tekmece, ki komajčakajo, da vam spodleti.Nasvet: Prisiljeni boste, da se umiritein več časa posvetite sebi, kot naprimer sprehod v naravi, pa čeprav vslabem vremenu.

Oven 21. marca - 21. aprila Lev 23. julija - 23. avgusta Strelec 23. nov. - 21. dec.

Ljubezen: Na ljubezenskempodročju bo prišlo do manjših

nesoglasij, ki se bodo kmalu rešile. Finance: Pretirano delo in to, da hoče-te vedno vsem ustreči, vam bo sproži-lo upad energije, zato boste morali sto-riti nekaj za sebe in kmalu se bostepočutili bolje.Nasvet: Staro upanje, ki ste ga že zavr-gli, pride spet na plan. Potrudite se indajte vse od sebe, da vam sreča ne uide.

Ljubezen: Zaradi nepre-mišljenih besed in nagle jeze

vam lahko pride do razdora prijateljst-va, kar vam sploh ne bo vseeno.Finance: Tokrat bo pri raznih odločit-vah sreča na vaši strani in v vsakemprimeru se za vas izide po najboljšihmožnostih.Nasvet: Nikakor ne smete dovoliti, dabi vam kdo z negativnimi besedamiuničil sanje.

Ljubezen: Malo preveč seboste igrali s čustvi in se tako

nevede zapletli, da kar nekaj časa neboste našli izhoda.Finance: Z denarjem še nekaj časa neboste ravnali po svojih zmožnostih in šekar naprej boste prelagali svoje obveznosti.Nasvet: S tem, ko boste občutiliposledice svojih dejanj, pridete do živ-ljenjskih spoznanj, ki jih zelo potrebu-jete. Sreča je na vaši strani.

Ljubezen: Če si boste šenaprej zatiskali oči pred resni-

co, se bodo težave le stopnjevale, nebodo pa izginile, kot včasih pričakujetein ste potem jezni na ves svet.Finance: Razmišljali boste o večji in-vesticiji, a sedaj ni pravi čas za to.Posvetite se uradnim zadevam, ki jihže predolgo prelagate.Nasvet: Ne glejte vse iz temne strani, sajvedno posije sonce. Če ne danes, pa jutri.

Bik 22. aprila - 20. maja Devica 24. avg. - 23. sept. Kozorog 22. dec. - 20. janu.

Ljubezen: Sporočilo, ki gaže dlje časa pričakujete, bo

končno prispelo. Potrebno bo hitroodreagirati, da se vašega molka ne bonapačno razumelo.Finance: Finančno se boste počutilibrezskrbno, zato se boste odločili zarazne nakupe. Ker si znate postavitimeje, je strah odveč.Nasvet: Slej ali prej je vsaka dobra stvarpoplačana. Zato se nikar ne ukvarjajte zmislimi, zakaj le ste spet bili naivni.

Ljubezen: Zaprli se boste vsvoj svet in hoteli čisto na sa-

mem razmisliti o nekaterih težavah,oziroma vprašanjih, ki vas mučijo.Zelo boste presenečeni.Finance: Na delovnem mestu se vamobetajo spremembe in končno se odpi-ra možnost za napredovanje. Glededenarja bodite pazljivi.Nasvet: Z določenimi osebami se mo-rate pogovoriti, da ne bodo poslediceše slabše.

Ljubezen: Tisti ljudje, od ka-terih to najmanj pričakujete,

vas bodo najbolj presenetili. Veliko časaboste preživeli v dobri in zabavni družbi.Finance: Končno boste le prejeli novi-co, ki jo že tako dolgo časa pričakujete.Kljub dobrim smernicam bo odločitevtežka in nikar je ne prepuščajtedrugim.Nasvet: Včasih nam življenje namer-no kakšno zagode, da na silo pridemodo določenih spoznanj.

Rak 22. junija - 22. julija Škorpijon 24. okt. - 22. nov. Ribi 20. februarja - 20. marca

Ljubezen: Trenutnasituacija je čisto v redu, a vi

boste hrepeneli še po več. Nestrpnoboste iskali odgovore, ki vam jih nihčene more dati.Finance: Zaupali boste sami v sebe,zato ne boste pripravljeni sprejetinobenih nasvetov, pa naj bi bili še takodobronamerni.Nasvet: Prišli boste na razpotje.Katerokoli pot si izberete, bo prava.Poslušajte tihi šepet srca in vse bo v redu.

Dvojčka 21. maja - 21. junija Tehtnica 24. sept. - 23. okt. Vodnar 21. jan. - 19. feb.

Ljubezen: Počutili se bosteprazni in iskali boste tista

zadovoljstva, ki vas lahko notranje za-polnijo in sprožijo občutek miru,varnosti in sreče.Finance: Začeli boste uresničevati fi-nančne načrte in prvi rezultati sebodo hitro pokazali. Okolica vas bopodprla, kar vas preseneti. Nasvet: Čustvene težave boste us-pešno rešili šele takrat, ko bostepripravljeni prevzeti del krivde nase.

Ljubezen: Vse spremembe,ki se vam obetajo, boste znali

obrniti sebi v prid, in odločitve, čepravbodo težke, boste znali sprejeti. Finance: Izkoristili boste čisto vsedane možnosti in upravičeno čakalinajbolj pozitivne rezultate vašega tru-da.Nasvet: Bali se boste tveganja. A moč-na volja zaupanja, tako do sebe kot dodrugih, bo spet zmagala kot vedno.

Ljubezen: Nekdo se bospomnil na vas z lepim da-

rilom, ne da bi pričakoval karkoli v za-meno. Obeta se vam kar nekaj lepihtrenutkov v ljubezni.Finance: Na delovnem področju bostev tem mesecu na preizkušnji. Imeliboste možnost spoznati, kdo govoriresnico in kdo laže.Nasvet: Občutek negotovosti ne bo dol-go trajal, saj ko se boste enkrat zavedali,za kaj gre, se ne bo težko odločiti.

70

Prijateljujemo z naravo v sveœini alpskega sveta in spokojnosti panonskih ravnic.

Z dobrinami okolja in vrhunsko turistiåno ponudbo vam omogoåamo raznovrstnost doœivetij.

Naæa srånost, ustreœljivost in prijaznost so vir vaæega dobrega poåutja.

V Sava Hotels & Resorts bo vsak vaæ dan zgodba zase.

Raznovrstnostdozivetij

SAVA HOTELI BLED • TERME 3000 • ZDRAVILISCE RADENCI

TERME BANOVCI • TERME PTUJ • TERME LENDAVA

www.hotelibled.com • www.panonske-terme.si

Kre

attiv

aSa

vaTM

C,d

.o.o

.,Æk

ofje

loæk

ac.

6,40

00K

ranj