fundacija fiho praznuje 20. letnico - zifs.si · 2 4. januar – svetovni dan brajice generalna...

11
1 23 let, 1996-2019 Leto: 9 št.: 1/2019 Ljubljana, 8.1.2019 FUNDACIJA FIHO PRAZNUJE 20. LETNICO Slavnostni ex libris Ivana Razborška

Upload: nguyenhuong

Post on 11-Jan-2019

213 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

1

23 let, 1996-2019 Leto: 9 št.: 1/2019 Ljubljana, 8.1.2019

FUNDACIJA FIHO PRAZNUJE 20. LETNICO

Slavnostni ex libris Ivana Razborška

2

4. JANUAR – SVETOVNI DAN BRAJICE

Generalna skupščina Združenih narodov je 17.12. 2018 sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih, ki potrjuje, da je 4. januar svetovni dan Braillove pisave Datum ni izbran naključno, saj se je na ta dan leta 1809 rodil izumitelj brajeve pisave Louis Braille. Namen svetovnega dneva Braillove pisave je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko. Gre za enega večjih izumov v zgodovini človeštva, saj pomeni revolucijo v komuniciranju za slepe. Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo. Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je razvil Charles Barbier. Naredil ga je, ker je Napoleon želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Barbierov sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti. Zato so ga preklicali.. Vzrok neuspeha pisave je bil v človeškem prstu, ki ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črko za črko. Šele v 20. stoletju so dokazali, da tip (blazinice na prstih) ne more sprejeti več kot šest vtisov. Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla Ta je v starosti 15 let eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel idealno, celico s šestimi pikami. Videči učitelji ga niso podpirali. Eden glavnih učiteljev je brajico na šoli celo prepovedal, kar je otroke samo podžgalo, da so jo še bolj uporabljali. Louis Braille je naslednja leta nadaljeval z delom na sistemu in razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi. Dve leti kasneje je Braille izdal delo z naslovom Metoda pisanja jezika, petja in glasbe s pomočjo povišanih točk za uporabo slepih oseb. (Procédé pour écrire les Paroles, la Musique et le Plain-chant au moyen de points, à l'usage des aveugles et disposé pour eux.) Šele leta 1850 je bila v pariškem inštitutu, kjer je Louise delal kot pomožni učitelj, brajeva pisava dovoljena. Mednarodno priznanje je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe in tako končali zmedo na tem področju. Od vseh obstoječih pisav za slepe in slabovidne je samo Brajeva pisava omogočila hitro pisanje in branje. Vendar pa je potrebovala še veliko desetletij, da se je dokončno uveljavila. Brajeva pisava je univerzalna, ker se jo da prilagoditi mnogim jezikom in potrebam. Tudi slepi Japonci, Kitajci in Arabci uporabljajo Brajevo pisavo. Brajica je pisava slepih, sestavljena je iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Praviloma jo uporabljajo slepe osebe, lahko pa tudi osebe, ki zaradi okvare vida ne zmorejo brati črnega tiska. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest (v elektronski brajici osem) pik, razporejenih v obliki pravokotnika. Pike so reliefno dvignjene nad površino, zato da jih je možno otipati. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri (v elektronski brajici štiri). Vsaka pika ima svoje ime, poimenovane so z vrstilnimi števniki (1, 2, 3, 4, 5, 6,). Prva pika je levo zgoraj, druga in tretja sta pod njo, četrta pika je v desnem stolpcu zgoraj, peta in šesta sta pod njo. Prevedeno v današnji digitalni čas pomeni, da je osnova brajice digitalna in dvojiška (binarna) izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0). Lahko bi dejali, da je knjiga, napisana/natisnjena v brajici, pradigitalna knjiga.

3

Poudariti pa je potrebno, da se slepi ne učijo brajice. Poznati brajico še ne pomeni znati brati. Brajica je samo

osnovni izobraževalni in komunikacijski proces. Branje je mnogo bolj zapleten proces, kot poznavanje

kombinacije pik v celici. Slepi se učijo branja preko medija, ki ga imenujemo brajeva pisava ali na kratko brajica.

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, je ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne (1892 – 1956), ustanoviteljica knjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Knjižnica je lansko leto praznovala okroglih sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje poleg branja knjig tudi na srečanju ljubiteljev brajice, ki ga vsako leto organizira Zveza društev slepih in slabovidnih. Za konec pa še misli slepega Sebastjana Kamenika o pomenu brajice: Ko bi Louis Braille vedel, kakšen napredek med slepimi in slabovidnimi bo prineslo njegovih šest pik, bi bil nase gotovo ponosen. Vedeti je namreč treba, da je v teh šestih pikah skrito mnogo več kot le pisava. Za slepe je v teh šestih pikah skrit ves svet. Že kot otrok lahko s pomočjo brajice vstopiš v čudovit svet škratov, vil in drugih pravljičnih bitij, ki ti skozi prste burijo domišljijo, prihajajo v tvoje sanje, hkrati pa se kot vsi tvoji polno čutni vrstniki počasi spogleduješ z osnovnim znanjem in vsesplošno razgledanostjo. Brajeva pisava slepim in slabovidnim osebam omogoča, da so v stiku s svetom in tako deležni enakih kulturnih vrednot ter možnosti za vključevanje v družbo.

DEJAVNI TUDI KONCEM DECEMBRA Maša Vavpot

Na dan pred Božičem smo povabili v oddajo Odprta dlan tudi

prejemnico visokega državnega odlikovanja – Reda za zasluge –

Štefko Zlobec predsednico Združenja Spominčica. V oddaji je

predstavila številne uspehe tega združenja, ki se ukvarja s pomočjo

bolnikom, invalidom in starejšm osebam, ki imajo kakršnokoli obliko

demence in še posebej Alzheimerjevo bolezen.

V lanskem letu so uspeli odpreti 75 demenci prijaznih točk po vsej

Sloveniji. Tako je bil uspešno zaključen projekt Demenci prijazna

družba. Izobrazili so kar 2000 formalnih in neformalnih oskrbnikov.

Septembra so imeli predavanja za več kot četrtino vseh družinskih

zdravnikov v naši državi. Uspešno so organizirali tudi ASK konferenco in tako počastili tudi pionirja organiziranega

delovanja na tem področju, to je dr. Aleša Kogoja, ki je tragično preminil v gorah.

Tudi v letošnjem letu ne bodo mirovali, ampak bodo po vzoru drugih držav poskušali sistemsko organizirati vsaj

triurno pomoč na domu za osebe s katero od vrst demenc. Demenca je trenutno najdražja bolezen na svetu, saj

so stroški v letu 2018 znašali več kot milijardo dolarjev, število bolnikov med nami pa še nenehno narašča. Gostja

je povedala tudi, da zdravila za demenco še vedno ni, kljub naporom znanstvenikov, da bi do tega končno prišli.

V oddaji je sodelovalo več deset poslušalcev s svojimi vprašanji, mnenji in izjavami podpore združenju.

Štefka Zlobec Foto: B.P.

4

POROČILO IN RAZPIS

Goran Kustura

1. FRA Report Agencija Evropske Unije za Temeljne Pravice (FRA - Fundamental Rights Agency) je objavila poročilo z naslovom: Iz

inštitucij v skupnostne oblike bivanja za invalide – pogled s terena, kjer neposredni akterji iz petih držav, Bolgarije,

Finske, Italije, Irske in Slovaške, poročajo o DI procesih v svojem okolju.

Poročilo povzema:

1. Kontekst DI 2. Skupno razumevanje kaj DI in neodvisno življenje pomenita 3. Ključni elementi procesa DI:

- Zavezanost DI - Spremembe odnosa do invalidov - Dostopnost vodenja in usmerjanja v podporo DI procesu - Praktična organizacija DI procesa - Čezsektorska vprašanja

4. Ukrepi za doseganje uspešne DI. V priponki sta poročilo in povzetek poročila v angleščini, na linku spodaj pa je poročilo dostopno še v jezikih ostalih

štirih sodelujočih držav.

http://fra.europa.eu/en/publication/2018/independent-living-reality

2. Razpis OZN OZN je objavil razpis za projekte (med drugim) invalidskih organizacij, ki nagovarjajo problem nasilja nad dekleti in

ženskami z invalidnostjo. Projekti morajo biti vodeni s strani žensk za ženske ali dekleta z invalidnostjo, lahko so

različnih vsebin, od ozaveščanja prek zagovorništva do varnih sob.

Trajanje in obseg financiranja je:

3 leta in $150.000 do $1.000.000 za vse organizacije civilne družbe

3 leta in $50.000 do $150.000 za majhne organizacije civilne družbe*

*za majhne organizacije financer smatra tiste z letnim organizacijskim budžetom do $200.000

Indirektni stroški lahko segajo do 7%, poleg tega je lahko 7% namenjeno prioritetam po presoji vodje projekta. Poleg

tega UN namenja dodatnih $2.000 za preprečevanje izgorelosti zaposlenih v organizaciji.

Rok prijave: 19.1.2019

Link na objavo: http://www2.unwomen.org/-

/media/field%20office%20untf/publications/call%20for%20proposals%202018/untfevaw_2018_call4proposals_en.p

df?la=en&vs=3517

5

DODATEK ZA NEGO OTROKA IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) podpiramo starše slepih in slabovidnih otrok v

postopkih za ureditev pravic do obeh dodatkov. Starši slepih in slabovidnih otrok bi namreč morali biti

upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

kot zakoniti zastopniki svojih otrok in za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih

prejemkih.

Vse do junija 2015 se je po navodilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, napačno

tolmačilo 104. člen ZPIZ-2 (pred tem pa 142. člen ZPIZ-1), da morajo starši izbirati med obema dodatkoma in

se odločiti zgolj za enega.

S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2012, pa je bilo ugotovljeno, da navedeno

tolmačenje ni pravilno, saj je »pravica do dodatka za nego otroka pravica staršev in posredno otroka, pravica

do dodatka za pomoč in postrežbo pa je osebna pravica, ki jo pridobijo slepe osebe, torej otroci. Prav tako

dodatek za nego otroka po nazivu ni dodatek za pomoč in postrežbo«.

Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije obžalujemo, da je pri poizvedovanju v letih 2002/2003, ali ne

gre po vsebini za enaka dodatka, ki se medsebojno izključujeta, prišlo do napačnega tolmačenja, na podlagi

katerega je bilo izdano tudi navodilo centrom za socialno delo. V vsem tem času so nastale številne krivice in

nepopravljiva škoda slepim in slabovidnim otrokom in njihovim staršem. Da gre tudi v tem primeru opozoriti

na problematiko naše zakonodaje, ko so marsikatere pravice razdrobljene v mnogih zakonih, izvajanje pa je

nato prepuščeno različnim organom in še bolj raznolikim interpretacijam, dokazuje tudi izjava dr. Grega

Strbana s Pravne Fakultete v Ljubljani, ki je nekoč za medije pojasnil, da gre lahko v tem primeru uporabiti

obe razlagi, torej, da se po eni strani dodatka izključujeta in po drugi, da temu ni tako. Obenem pa je dodal,

da je »v dvomu treba uporabiti razlago v prid upravičencem in zagotavljati oba dodatka, vsaj dokler se ne

uredi celoten sistem.«

Ob današnjem protestu staršev pristojne institucije zato sprašujemo, kako bo rešena ta

problematika za preteklo obdobje, ko so bile vloge mnogih staršev slepih in slabovidnih

otrok s strani centrov za socialno delo zavrnjene? Kako bo s tistimi starši, ki vloge sploh

niso mogli vložiti, saj so bili že pred tem odslovljeni s pojasnilom, da se dodatka

izključujeta?

6

ŠE O GLUHIH

Maša Vavpot

Zadnjo oddajo v letu 2018 smo posvetili gluhim

in sicer z oddajo Sončni žarek na Radiu Celje v

petek, 28. decembra, kjer sta sodelovala

predsednik Medobčinskega društva gluhih in

naglušnih Aleš Peperko in sekretarka društva

Sibila Čater. Oddajo smo že predvajali pred

časom, vendar je urednica radia presodila, da je

oddaja tako aktualna in zanimiva, da jo je

ponovno dala na spored.

Sibila Čater je bila v tej oddaji tolmačka za

znakovni jezik. Oddaja je podrobno predstavila

življenje in delo gluhih v sedanjem času v naši

državi.

PRVA ODDAJA V NOVEM LETU

V nedeljo, 13. januarja ob 19.15 uri bo stekla prva

oddaja Sončni žarek na Radiu Celje, ki bo trajala

približno pol ure in v kateri bo nastopil predsednik

Društva revmatikov Slovenije Andrej Gregorčič.

Govoril bo o izvajanju posebnih socialnih programov

v tem društvu, kakor tudi o pomembnih znanstvenih

odkritjih, ki zadevajo tovrstne bolezni. V naši državi se

povečuje število novoodkritih revmatičnih in

revmatoidnih obolenj.

Več pa v sami oddaji, ki jo lahko poslušate na

frekvencah radia Celje, ki so: 95,1, 95,9, 100,3 in

90,6 MHz.

Foto: Arhiv ZIFS

Andrej Gregorčič Foto: revija moje zdravje

7

NOVOSTI IZ SPOMINČICE

Alenka Virant

ŠTEFANIJA LUKIČ ZLOBEC, PREDSEDNICA SPOMINČICE, PREJELA DRŽAVNO ODLIKOVANJE – RED ZA ZASLUGE

V torek, 11. 12. 2018, je Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija, za svoje izjemno požrtvovalno delo z obolelimi za demenco in njihovimi svojci v okviru Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica prejela državno odlikovanje – red za zasluge. Naši predsednici ob zasluženem priznanju iskreno čestitamo. Ob tem se zahvaljujemo vsem, ki Spominčico podpirate in ji pomagate pri širjenju demenci prijazne Slovenije. Priznanje je zagotovo potrditev, da delamo v pravi smeri, zato bomo tudi v prihodnje pogumno in zavzeto stremeli k uresničevanju ciljev, zapisanih v Strategiji obvladovanja demence do leta 2020, ki v ospredje predstavlja kakovost življenja tako oseb z demenco kot njihovih svojcev.

PROF. DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK PREJEL DRŽAVNO ODLIKOVANJE – RED ZA ZASLUGE

V torek, 11. 12. 2018, je prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, za izjemno požrtvovalno, prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delo na področju demence, prejel državno odlikovanje – red za zasluge.

Prof. dr. Pirtošku ob zasluženem priznanju iskreno čestitamo. Ob tem se zahvaljujemo vsem, ki ste ga in še vedno podpirate na njegovi strokovni poti z namenom, da s skupnimi močmi ozaveščamo o o demenci in vzpostavljamo takšne oblike pomoči v skupnosti, ki bolnikom omogočajo čim daljše bivanje v domačem, njim poznanem in varnem okolju. DOBROTNICA LETA JE LJUDMILA TRATNIK, DOLGOLETNA PROSTOVOLJKA SPOMINČICE

Na prireditvi ob zaključku akcije Ljudje odprtih rok, ki jo organizira

Ženska, je priznanje za dobrotnico leta 2018 dobila Ljudmila Tratnik,

dolgoletna prostovoljka in prijateljica Spominčice. Vsi, ki jo poznamo,

vemo, kako odprto in sočutno prisluhne prav vsakemu, ki pogovor

potrebuje, med drugim seveda tudi svojcem oseb z demenco v stiski.

Njene odlike so prav tako večletno požrtvovalno delo in podpora

društvu Spominčica, sodelovanje na dogodkih ozaveščanja in v številnih

razpravah o demenci, za boljše prepoznavanje in razumevanje demence

v Sloveniji. Zagotovo pa je njen poseben doprinos tudi deljenje osebnih

izkušenj pri skrbi za obolelega z demenco, ki od skrbnika zahteva

predvsem potrpežljivo, spoštljivo in dostojanstveno ravnanje na vseh

življenjskih ravneh.

8

PROTI ALKOHOLU

Blaž Bajec

Foto: ZDUS

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje želimo v okviru pilotskega projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do

pitja alkohola s povezovanjem mrež z različnih področij okrepiti lokalno skupnost, da lažje obvladuje breme povezano

s tveganim in škodljivim pitjem alkohola. Del projekta je vključevanje vsebin SOPA na področija duševnega zdravja,

dobrodelnosti, družine oz. socialnega varstva, gibalno oviranih, gluhih in naglušnih, kulture, slepih in slabovidnih,

splošnokoristnih dejavnosti verskih skupnosti, športa, zaposlovanja in brezposelnosti, kjer bi NVO v okviru projekta v

letih 2018-2020 spodbujali zdrav slog življenja v okviru lastnih dejavnosti.

Storitve promocije pristopa SOPA in po potrebi usmerjanje k ustreznim virom pomoči za tiste osebe, ki želijo okrepiti

svoje zdravje, predvsem v smislu zmanjšanja tveganega ali škodljivega pitja alkohola, izvajajo do sedaj 7 področij

NVO oz. ZRSZ v 18 lokalnih okoljih (LO). Povezovanje na lokalni ravni in med sektorji se nam zdi bistveni del

prizadevanj za krepitev zdravja v skupnostih, del katerih so tudi osebe z različnimi oviranostmi.

Težišče aktivnosti projekta za ciljno skupino odraslih od 25 do 65 let bo v zdravstvenih zavodih in centrih za socialno

delo po Sloveniji. Projekt želi spodbuditi k razmisleku in zmanjšanju pitja alkohola odraslo populacijo, ki sicer nima

sindroma odvisnosti od alkohola, njihov vzorec pitja pa vseeno presega mejo manj tveganega in škodljivega pitja

alkohola. Želimo zagotoviti promocijo pristopa SOPA z ozaveščanjem z gradivi in strokovnimi predstavitvami pristopa

in gradiv SOPA v obstoječih dejavnostih krepitve zdravja, dnevov odprtih vrat, rekreativnih dejavnosti, ki bi spodbudila

skrb za bolj zdrav življenjski slog v skupnosti tudi na strani ranljivih skupin.

Z namenom, da bi spodbudili spremembo v ozaveščenosti o umeščenosti pitja alkohola v sodobni slovenski družbi,

ki jo zaznamuje mokra kultura, smo pripravili različne aktivnosti:

- spletna stran https://www.sopa.si/sl/domov/ je prilagojena standardu WCAG 2.0

- gradiva so objavljena na spletu v jeziku manjšin in v prilagoditvi v lahkem branju

https://www.sopa.si/sl/aktualno/brosura-sopa-v-3-tujih-jezikih-in-v-lahkem-branju/

- pristop SOPA uvajamo v obstoječe dejavnosti nevladnih organizacij in Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje,

preko česar želimo promovirati pristop SOPA, med drugim za gibalno ovirane in po dogovorih s priključitvijo slepe ter

slabovidne in gluhe in naglušne,

- v dogovarjanju smo za vključitev vsebin v slovenskem znakovnem jeziku, podobno, kot je na primer vključeval SVIT

http://www.program-svit.si/sl/podpora-uporabnikom/svit-za-slepe-in-slabovidne

http://www.program-svit.si/sl/podpora-uporabnikom/svit-za-gluhe-in-naglusne

Želeli bi vam predstaviti več o projektu in sem na voljo za vprašanja.

9

NA VRHU LESTVICE JE EKIPA DP MARIBOR

Jože Globokar

Foto: J.G.

Košarkarske ekipe so 16. decembra 2018 odigrale drugo kolo državne lige ZPS – Ormega MM. V dvorani Tri Lilije

(Laško) je v organizaciji Zveze paraplegikov Slovenije tokratno srečanje pripravilo Društvo paraplegikov

jugozahodne Štajerske. Na prvo mesto se je povzpela ekipa DP Maribor.

V prvi tekmi sta se na parket zapeljali DP Celje Thermana in DP Maribor, boljši so bili Mariborčani, ki so z dobro

igro zmagali s 63:45.

V drugi tekmi sta se pod koši pomerili RSV Kärnten in DP Novo mesto, favorizirana avstrijska ekipa je že v prvi

četrtini nakazala v katero smer se bo tekma odvijala in zmagala s 60:31.

V zelo izenačeni tretji tekmi je slavila DP Kranj, ki je DP Celje Thermana premagala za eno točko (36:35).

V četrti tekmi je ekipa RSV Kärnten ponovila dobro igro in DP Maribor ugnala z visokih 68:47.

Zadnja tekma je pripadla DP Kranj, ki je slavila proti DP Ljubljana Mercator z 44.38.

Najboljši strelci - Mičo Ostojič – DP Celje Thermana (86), Haris Kuduzovič – DP Kranj (64), Robert Holdring –

RSV Kärnten (64).

Tekme sta sodila Nedžad Budimlić in Mitja Dečman, spremljala pa delegat lige Milan Lukan in vodja šport pri

Zvezi Gregor Gračner.

LESTVICA PO DRUGEM KOLU

1. DP Maribor

2. RSV Kärnten

3. DP Ljubljana Mercator

4. DP Kranj

5. DP Celje Thermana

6. DP Novo mesto

10

PRIMORSKA IN PRIMORCI – POJMA S SPREMENLJIVO VSEBINO

Boris Golec

Ni malo Slovencev, ki so se kdaj vprašali, kako da slovenski Primorci glede na svoje ime ne živijo le ob morju

in v njegovem zaledju, temveč tudi daleč Jadrana. Razlog je zgodovinski ali natančneje – upravno-politične

narave. Primorska je naslednica nekdanje naddeželne upravne tvorbe z imenom Avstrijsko Primorje, ki je

obstajala sedemdeset let do konca 1. svetovne vojne, imela sedež v Trstu, obsegala pa poleg državnega

neposrednega mesta Trst še dve deželi: pokneženo grofijo Goriško in Gradiško ter mejno grofijo Istro.

SLIKOVNA PRILOGA: Avstrijsko Primorje leta 1918 (izsek iz: Slovenski zgodovinski atlas, 2011, str. 148)

Od tod torej današnja imena Primorska, Primorje in Primorci, ki pa se ozemeljsko ne pokrivajo z avstrijsko

upravno-politično enoto, v katero so bila ta tri ozemlja povezana od leta 1849 do 1918. Takšna

administrativna celota se je izoblikovala sicer že po koncu Ilirskih provinc, tedaj v mejah tržaškega oziroma

primorskega gubernija (1813–1849), a kot umetna tvorba avstrijske politike nikoli ni mogla postati pokrajina,

11

ki bi jo povezovale trdne vezi. Premočno so jo namreč delile zgodovinske, geografske, jezikovne in

narodnostne razlike (Sloveci, Hrvati, Italijani in Furlani).

Kdaj in kako je torej nastalo ime Primorska in kdaj Primorci, kot jih poznamo danes? Razvoj pojmov je bil

dolgotrajen, zato začnimo pri izvoru samih imen. Je nastanek poimenovanja Primorci res povezan šele z

administrativnim okvirom – Avstrijskim Primorjem? Sámo ime bi bilo ne nazadnje lahko precej starejše, saj

je oblikoslovno povsem slovensko. Pokrajinsko ime Primorje pa se prvič pojavi šele v nemškem in italijanskem

nazivu oblastva Komerčna intendanca za Avstrijsko Primorje, ustanovljenega leta 1731 v Trstu.

Primorska, kot jo poznamo danes, korenini v ozemeljsko neprimerno večjem Avstrijskem Primorju iz obdobja

1849–1918. Njegov konec je nastopil jeseni 1918, ko ga je po razpadu Avstro-Ogrske v celoti zasedla

italijanska vojska, po določitvi državne meje med Jugoslavijo in Italijo v Rapallu (1920), pa so ga skupaj z

robnimi deli Kranjske in Koroške priključili Italiji. Nova realnost in skupna usoda sta Slovence za t. i. rapalsko

mejo povezali tesneje kot kdaj koli prej. Imeni Primorska in Slovensko Primorje sta se med obema svetovnima

vojnama uveljavili za označevanje vseh slovenskih krajev pod Italijo, tudi tistih, ki do leta 1918 niso bili del

Avstrijskega Primorja, ampak Kraljevine Italije (Beneška Slovenija z Rezijo) ter dežel Koroške (Kanalska dolina)

in Kranjske (približno polovica Notranjske in Bela Peč pri Trbižu). Primorska je postala nekakšna moralna in

simbolična skupnost in njeno ime je povsem prevladalo nad prejšnjimi deželnimi imeni Istre, Goriške in

Gradiške ter Kranjske. Proti koncu druge svetovne vojne in neposredno po njej so ji organi nove oblasti dali

še politično osnovo s krovnim imenom Slovensko Primorje, a je Primorska v mejah Slovenije kmalu zatem

spet doživela administrativne cepitve.

Zato pa sta se močno uveljavila geografski pojem Primorska in ime njenih prebivalcev – Primorci. Medtem

ko takšno »geografsko« Primorsko na zahodu seka državna meja, ki je pustila v Italiji težko pogrešljivi

politični, gospodarski in kulturni središči Gorico (1947) in Trst (1954), se je neformalna Primorska na vzhodu

razširila vse do nekdanje rapalske meje (jugoslovansko-italijanske meje med letoma 1920 in 1941). Dobršen

del Primorski »priključenih« Notranjcev (območje Idrije, Postojne, Vipave in Ilirske Bistrice), po deželni

pripadnosti nekdanjih Kranjcev, se ima danes prav tako za Primorce, s katerimi so pod italijansko zasedbo

delili skupno usodo. Na drugi strani Slovence v Italiji dandanašnji veliko raje prištevamo k zamejskim

Slovencem kakor k Primorcem, nekdanji primorski »metropoli« Trst in Gorico pa k zamejstvu namesto k

Primorski. Primorska se je torej v očeh matičnih Slovencev omejila na ozemlje v Republiki Sloveniji med

nekdanjo rapalsko mejo na vzhodu, slovensko-hrvaško državno mejo na jugu in slovensko-italijansko mejo

na zahodu.

Združenje invalidov – Forum Slovenije, Linhartova 3, p.p. 2539, 1109 Ljubljana

Glavni in odgovorni urednik: Borut S. Pogačnik Tajnica uredništva: Maša Vavpot

Telefon: 041/381-679 e-naslov: [email protected]

Izhaja: brezplačno Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 2630 - 3639