2009/2010

L E T N I D E L O V N I N A È R T Š O L E

r a z r e d o d d e l e k i m e i n p r i i m e k u è e n c a

16.16.

stran 1

Spoštovani starši, učitelji in učenci, o kulturi šole je bilo zadnja leta že veliko govora.Kultura na splošno pomeni skupek dosežkov, vrednot, ki so rezultat delovanja inustvarjanja ljudi. V našem primeru učiteljev, učencev, staršev in ne nazadnje okolja,v katerem bivamo. Menim, da smo v preteklih letih skupaj dosegli zavidanja vrednokulturo, tako, v kateri se lahko vsak naš učenec počuti varnega, sprejetega, da odprtopove, kar lahko koristi njemu in vsem ostalim na šoli ter da se ima možnost optimalnoin ustvarjalno razvijati. Prepričana sem, da je v tem trenutku ustvarjena najprimernejšaklima, da začnemo na šoli zavestno in dosledno poudarjati najbolj izstopajoči vrednoti,znanje in vzgojenost.Zahteve sodobnega časa terjajo vse več znanja, organiziranosti, ciljne naravnanostiin izbire pametnih, sprejemljivih vedenj, ki nas privedejo do končnega cilja. Topomeni biti čim uspešnejši in učinkovitejši, prepoznaven ne le po znanju, temvečtudi po vzgojenosti. In vse z enim samim namenom, biti konkurenčen na trgudelovne sile, dobiti zaposlitev, poskrbeti za finančno neodvisnost in načrtovanjepotomcev. Opisanega se zavedamo odrasli, ki čutimo za otroke veliko odgovornost,zato je naša naloga, da jim na zahtevni poti pomagamo.Na šoli želimo od letos naprej poudarjati in stati za naslednjo trditvijo: »Naši učenciimajo kakovostno (široko, poglobljeno in konkurenčno) znanje in so vzgojeni.« Pritem potrebujemo vašo pomoč, spoštovani starši. Mi bomo pri učencih začeli doslednoupoštevati iz t.i. živa znanja, temelječa na njihovih izkušnjah in predznanju, ter jihvpletati v sistem na novo pridobljenega znanja in vedenjskih vzorcev. Menimo, da nidovolj, da učenci naučeno le znajo, razumejo in uporabijo v novih okoliščinah,temveč da analizirajo, povezujejo, preverjajo, združujejo, primerjajo, posplošujejo inrazdeljujejo na dele, uporabljene drugače. Tako mora proces učenja in poučevanjavključevati mišljenje otrok in njihovo odprtost za ideje. Omenjeno nujno zahtevarazmejitev med znanjem, ki ga je mogoče s pogostim in doslednim urjenjem obvladatido spretnosti, kot so spretnost ustnega sporazumevanja, branja in pisanja, obvladovanjapoštevanke in drugih osnovnih računskih operacij in temeljnih znanj, ter tistimznanjem, ki zahteva ustvarjalnega, komunikativnega in odprtega učenca.Šele ko bomo vsi skupaj jasno razmejili med obema oblikama zahtevanega znanja, jepričakovati, da bomo na poti k zgoraj omenjenemu cilju. Pri tem je nujno potrebnorazvijati delovne in učne navade naših otrok, poudarjati pozitiven odnos do znanjain vzgojenosti. Otrok mora biti deležen podpore povsod, v šoli, doma, v ožjem inširšem okolju. Prizadevanja vseh morajo biti popolnoma in dosledno usklajena. Vospredje ponovno stopi medsebojno sodelovanje, povezovanje, spoštovanje,medgeneracijsko sodelovanje. Šola in z njo učitelji moramo prevzeti svoj delodgovornosti, starši svoj del, otroci svojega, prav tako tudi širše okolje.Spoštovani, zopet računam na vse vas. Zato vas vabim, da stopimo skupaj, kot žemnogokrat prej, da se povežemo, prestopimo znano in ustaljeno ter otroke čimuspešneje pripeljemo do potrebnega in želenega cilja.

Ravnateljica, mag. Karla Škrinjarić

����������������� �–����������� �Smo odgovornega ravnanja.

stran 2

� �� ����������� �����������

Tudi v tem šolskem letu bomo sledili svoji že utečeni viziji.

“VIZ II. OŠ Rogaška Slatina je tempelj: medsebojnega spoštovanja,

upoštevanja različnosti, medgeneracijske povezanosti, vzajemnega sodelovanja in vzorovanja,

osebnostne moči, odgovornega ravnanja,

kakovostnega znanja, ekološke in turistične osveščenosti,

izbire zdravega načina življenja ter šola, ki ne sprejema nobenega nasilja.”

Poudarjali bomo gibanje za zdravje, ekologijo in urejanje okolja, uživanjesadja in pitje vode. Dosegati želimo odličnost v znanju in vedenju, zato bostato od letos naprej dve temeljni vrednoti.S 1. septembrom 2009 je začel veljati Vzgojni načrt šole, za katerega seobvezujemo, da ga bomo redno in dosledno upoštevali.

Smo odličnega znanja in vedenja.

stran 3

PODROČJE JEZIKOVNemščinaIskanje partnerjev za nov projekt Comenius – mag. Nina Gašparac

HrvaščinaIzvajanje določenega števila ur v okviru ur za ID – Ivica Ogrizek

RuščinaIzvajanje določenega števila ur v okviru ur za ID – zunanji sodelavec

PODROČJE DRUŽBOSLOVJAKulturna šolaKulturno društvo Spominčice – Mojca Pažon

PODROČJE ŠPORTAFolklorna skupina Spominčice 2 – zunanja sodelavka

DRUGOPOUKMedgeneracijsko sodelovanje s poudarkom na spoštovanju petletnikov in njihovihstaršev – Marjana FuhrerKakovosten pouk z metodo POSSSODA – mag. Karla Škrinjarić, spec.Sodelovalno učenje – Terezija GjurasNotranja fleksibilna diferenciacija od 1. do 9. razreda – Marjana Führer, KornelijaPlavčak, Leonida Medved, prof.Znanje učencev na NPZ-ju in primerljivost z rezultati drugih raziskav (TIMSS, PISSA)– Darinka Tihole, univ. dipl. psih.Pospešeno delo z nadarjenimi učenci – Darinka Tihole, univ. dipl. psih.Učenci iz tujejezičnega okolja – Tatjana Škorja, zunanja sodelavkaDodatna strokovna pomoč učencem – Karla Koražija, prof.Spremljanje izvajanja Vzgojnega načrta s poudarkom na nasilju 0 – mag. KarlaŠkrinjarić, spec.Dan šole Kar se Janezek nauči, to mojster Janez zna, poklicno usmerjanje – MarjanaFührer

RAČUNALNIŠTVOPosodobitev in ažuriranje spletnih strani šole – Ksenija Šket, prof., Ernest Artič

ŠOLSKA KUHINJASveže sadje in zelenjava, v skladu z razpisom EU – Leonida Medved, prof.

PROMETNA VARNOSTSodelovanje z zunanjimi strokovnjaki – Dragan Šučur

������� �������������������� �����������

stran 4

�������������

RAVNATELJICAmag. KARLA ŠKRINJARI , spec.Ć

POMOČNICALeonida Medved, prof.

VODJ PODRUŽNIC 1 in 2IMartin Druškovič

Pavla Kidrič

EKO SVETMilena Vreš, prof.

ŠOLSKI SKLADFrumencij Weilguni

RAČUNOVODSTVOOlga Drofenik

NEPEDAGOŠKI DELAVCIMario Kantoli Srečko Kidričć, ,

Bojan Šafranko

PSIHOLOGINJADarinka Tihole,

dipl. psih.uni.

UČITELJI VI. VI OBDOBJU

UČITELJI VII. VI OBDOBJU

UČITELJI VIII. VI OBDOBJU

PREDSEDNIKI OS VI. VI OBDOBJU

PREDSEDNIKI OS VII. VI OBDOBJU

PREDSEDNIKI OS VIII. VI OBDOBJU

UČENCI od 1. r do 6. r

UČENCI od 7. r do 9. r

RAZREDNI UČITELJSKI ZBORI

RAZREDNI UČITELJSKI ZBORI

RAZREDNI UČITELJSKI ZBORI

STROKOVNI DELAVCI - UČITELJSKI ZBOR ŠOLE

SPECIALNA PEDAGOGINJA

Karla Koražija, prof.

OSTALI STROKOVNIDELAVCI

LABORANT: Goran Koražija

KNJIŽNIČARKA:R AČ UN A L N I K A R:

U Č I T E L J T J N :

A S I S T E N T A G I B A L N O OVIRAN UČENC :

ZOBOZDRAVNICA:

ZDRAVST VENA VZGOJA:

Z O B O Z D R A V S T V E N A VZGOJA:

Zdenka IžancFranc

KregarB a r b a r a

Štefančič

r. Bojana Debeljak Danielov

Magda

Majda Kramberger

, prof.

Ernest Artič, Alenka Klemenčič

d

Sep

IH EV

KOORDINATORJI PROJEKTNIH TIMOV

EKOŠOLA IN ZDRAVA ŠOLA:

DAN Š OLE :

M E D N A R O D N O S O D E L OVA N J E :

Milena Vreš in

mag . Kar la Škrinjari , spec.

Andre ja Mašera, prof. in Ksenija Šket, prof.

, prof., Marjana Führer

ć

,

ŠOLSKA PREHRANA:

CŠOD: TURISTIKA: ID: INOVACIJSKI PROJEKT - DIFERENCIACIJA PRI POUKU

UČITELJEV IZZIV:

Nataša Berk

Nataša BerkLeonida Medved, prof.

Frumencij Weilguni

mag. Nina GašparacKOT

SVETOVALNA SLUŽBA

SOCIALNI DELAVEC

Frumencij Weilguni

stran 5

����������

KOORDINATORJII. VIO

C E L O T N O O B D O B E : J

OPB:Marjana Zajko

Marjana ZajkoFIT:FOLKLORA

Petra Polajžer, prof.:

KULTURNA ŠOLA:

EVROPA V ŠOLI:

OTROŠKI PARLAMENT:

Mojca Pažon Mojca

Pažon Matejka

Tirgušek, prof.

Matejka Tirgušek, prof.

KOORDINATORJIIII. VIO

C E L O T N O O B D O B E :

IZBIRNI PREDMETI:

J

Petra Polajžer, prof.

Brigita SajkoIztok Majcenovič

mag. Karla krinjari

m

ŠPORT:

D I F E RE N C I AC I J P R I POUKU in NPZ:

NIVOJSKI POUK

A

SLJ:

NIVOJSKI POUK MAT:

NIVOJSKI POUK ANJ:

Š ć, spec.ag.

Nina Gašparac

Zdenka Petek

Andreja Mašera, prof.

KOORDINATORJIII. VIO

C E L O T N O O B D O B E :

ŠPORT:

JAntonija Deučman

Iztok Majcenovič

, prof.

mag. Nina Gašparac

D E L O Z O T R O K I S POSEBNIMI POTREBAMI:

INOVACIJSKI PROJEKT - D I F E RE N C I AC I J A P R I P O U K U - U Č I T E L J E V IZZIV:

Karla Koražija

in

SVET STARŠEVRobert Ma eraš

SVET ZAVODAKornelija Plavčak

Zdenka PetekMatejka Tirgušek, prof.

_______________________

________________________

, predsednica

LEGENDAODGOVORNOST

PRISTOJNOSTI-NALOGE

KOORDINATORJI TIMOV

stran 6

������ ������������� �����������

PODROČJE JEZIKOVSlovenščinaDiferenciacija pri pouku kot učiteljev izziv – mag. Nina GašparacBralna značka – Zdenka IžancJezikovni listovnik v 5. in 6. razredu – Jasna Čugalj in Mateja Borovnik, prof.Dramaturgija in gledališka igra – Zdenka IžancLutke – Marta WeilguniŠolsko literarno glasilo – Matejka Tirgušek, prof.Rastem s knjigo – Zdenka Ižanc

AngleščinaAngleščina od 1. do 3. razreda (samoplačniško), različni izvajalci:

1. a, b – Ksenija Šket, prof.; 2. a, b – Milena Vreš, prof.; 3. a, b – Gabrijela Žagar,prof.; 1. k, 2. k – Jasna Čugalj; 3. k – Andreja Mašera, prof.; 1., 2., 3. sf – MatejaBorovnik, prof.

Cambridge testi, Starters – Jasna ČugaljCambridge testi, Movers – Mateja Borovnik, prof.Cambridge test, Flayers – Andreja Mašera, prof.PET – Jožica Nuč, prof.Muzikal – Mojca Pažon, Zdenka IžancDramska uprizoritev v tujem jeziku – Jožica Nuč, prof.Spletni časopis v TJA – Jasna ČugaljIskanje partnerjev za nov projekt Comenius – Ksenija Šket, prof.

NemščinaAvstrijska jezikovna diploma – Barbara Štefančič, prof.KID1 – Barbara Štefančič, prof.KID2 – Barbara Štefančič, prof.Poučevanje TJN od 1. do 6. razreda (samoplačniško in po programu Fahr mit) –Barbara Štefančič, prof.Iskanje partnerjev za nov projekt Comenius – mag. Nina Gašparac

HrvaščinaIzvajanje določenega števila ur v okviru ur za ID – Ivica Ogrizek

Italijanščina, francoščina, španščinaIzvajanje določenega števila ur v okviru ur za ID – Jasna Čugalj

RuščinaIzvajanje določenega števila ur v okviru ur za ID – zunanji sodelavec

PODROČJE DRUŽBOSLOVJAKulturna šolaKulturno društvo Spominčice – Mojca Pažon

stran 7

RAZLIČNE DEJAVNOSTIOtroški parlament od 1. do 9. razreda – Matejka Tirgušek, prof.Evropa v šoli – Matejka Tirgušek, prof.Evropska vas – Zdenka Ižanc in Karla Koražija, prof.Pomladni dan v Evropi – Jožica Nuč, prof.Turistična vzgoja z aktivnostmi Turizmu pomaga lastna glava: Moj kraj, moj ponos –Nataša BerkEvropski dan jezikov – Andreja Mašera, prof.

I., II. VIO in OPBTudi jaz sem drugačen – Marjana ZajkoKje je doma tišina? – Petra Dragojević

PODROČJE NARAVOSLOVJADiferenciacija pri pouku kot učiteljev izziv – Brigita Sajko in Zdenka PetekLogični vikend na koči Velikonočnica – Petek ZdenkaEkošola – Milena Vreš, prof.Zdrava šola – Marjana FührerŠola v naravi v CŠOD – Frumencij Weilguni

PODROČJE ŠPORTAŠolsko športno društvo Slatna – Petra Polajžer, prof.FIT šola – Petra Polajžer, prof.

POUKŠportni učitelj pri eni uri ŠVZ od 1. do 3. razreda – Petra Polajžer, prof.Športne urice v OPB – Marko Čonžek, prof.15-minutni rekreativni odmori v I. VIO – Marjana Zajko15-minutni rekreativni odmori v 4. in 5. razredu – Kornelija Plavčak

ŠPORTNE AKTIVNOSTI IN PRIREDITVEHura, prosti čas – Marko Čonžek, prof.Ulice otrokom – Iztok MajcenovičŠport ŠPAS – Janko Bastašič

DEJAVNOSTIJej in gibaj se zdravo, z glavo – Marko Čonžek, prof.Folklorna skupina Spominčice 1 – Mojca PažonFolklorna skupina Spominčice 2 – zunanja sodelavka

DRUGOPOUKMedgeneracijsko sodelovanje s poudarkom na spoštovanju petletnikov in njihovihstaršev – Marjana FührerKakovosten pouk po metodi POSSSODA – mag. Karla Škrinjarić, spec.Sodelovalno učenje – Terezija GjurasNotranja fleksibilna diferenciacija od 1. do 3. razreda – Marjana FührerNotranja fleksibilna diferenciacija od 4. do 6. razreda – Kornelija PlavčakNotranja fleksibilna diferenciacija od 7. do 9. razreda – Leonida Medved, prof.

stran 8

Prenova učnih načrtov od 1. do 9. razreda – Antonija DeučmanZnanje učencev na NPZ-ju in primerljivost z rezultati drugih raziskav (TIMSS, PISSA)– Darinka Tihole, univ. dipl. psih.Pospešeno delo z nadarjenimi učenci – Darinka Tihole, univ. dipl. psih.Učenci iz tujejezičnega okolja – Tatjana Škorja, zunanja sodelavkaDodatna strokovna pomoč učencem – Karla Koražija, prof.Spremljanje izvajanja Vzgojnega načrta s poudarkom na nasilju 0 – mag. KarlaŠkrinjarić, spec.Dan šole Kar se Janezek nauči, to mojster Janez zna, poklicno usmerjanje – MarjanaFührer

RAČUNALNIŠTVODopolnjevanje sodobne opreme po učilnicah – mag. Karla Škrinjarić, spec.Posodobitev in ažuriranje spletnih strani šole – Ksenija Šket, prof., Ernest Artič

ŠOLSKA KUHINJASveže sadje in zelenjava v skladu z razpisom EU – Leonida Medved, prof.

PROMETNA VARNOSTSodelovanje z zunanjimi strokovnjaki – Dragan ŠučurPasavček – Marjana ZajkoPolicist Leon svetuje – Antonija DeučmanBistro glavo varuje čelada – Dragan ŠučurBodi preVIDEN – Gabrijela Žagar, prof.Teden prometne varnosti – Dragan ŠučurVarno kolo in varna vožnja s kolesom – Dragan Šučur

stran 9

7. b Nataša LAVRIČ7. c Ernest OBLAK8. a Karmen ŠKET8. b Saša POPIT8. c Sonja ŠELIGO9. a Alenka VIRANT ČEVIZOVIĆ9. b Tatjana PLEVNIK

1. k Andreja BUT2. k Ksenija STEBLOVNIK RAK3., 4. k Rozalija ŠKET5. k Anton PLEVČAK

1., 2. in 3. sf Jasna MIKLAUŽIČ4. in 5. sf Katarina LONČARIČ

1. a Jasna JUNKAR KLANČNIK1. b Kristian GORUČAN2. a Nermin PORIĆ2. b Željko KUTIJA3. a Lidija HOHNEC HRUP3. b Renata JAGER4. a Robert MAŠERA4. b Robert POTOČNIK5. a Renato ANDERLIČ5. b Jasna ČUGALJ6. a Angela BRENČIČ6. b Brigita TIŠMA6. c Mateja JAGODIČ7. a Damir LONČAR

�� �� ����

Pristojnosti Sveta zavoda so opredeljene s pravili. Na konstutivni seji Sveta zavodaVIZ II. osnovne šole Rogaška Slatina 9. 12. 2008 je bilo za mandatno obdobje štirihlet, do 9. 12. 2012, potrjenih devet članov sveta, in sicer trije člani Sveta staršev, trijestrokovni delavci zavoda in trije člani ustanovitelja.V Uradnem listu RS, številka 58/2009, so bile objavljene spremembe in dopolnitveZakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Te spremembe spreminjajosestavo Sveta zavoda, in sicer tako, da bo v Svet zavoda v prihodnje zopet imenovanihpet predstavnikov strokovnih delavcev zavoda. Dodatne volitve delavcev v Svet zavodabodo izvršene na osnovi spremembe akta o ustanovitvi šole s strani ustanovitelja.Po izvolitvi dodatnih dveh članov ju lahko na pripravljeni mesti vpišete kar sami.

�� ������

PREDSTAVNIKI STARŠEV:

1. Robert Mašera

2. Nermin Porić

3. Meta Gobec

PREDSTAVNIKI USTANOVITELJA:

1. Polonca Golob Kovačič

2. Brigita Bauer Grobin

3. Marjetica Antolin

PREDSTAVNIKI UČITELJEV:

1. Kornelija Plavčak

2. Zdenka Petek

3. Matejka Tirgušek, prof.

4. _____________________

5. _____________________

�����������

stran 10

VIZ II. OSNOVNO ŠOLO ROGAŠKA SLATINA je ustanovila Občina Rogaška Slatinana osnovi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda z dne 26. 6.1996. Odlok o ustanovitvi je bil objavljen v Uradnem listu RS, št 43/96, in je začelveljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, to je 10. 8. 1996.Ime šole: Javni vzgojno-izobraževalni zavod II. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA.Skrajšano ime šole: VIZ II.OŠ Rogaška Slatina. Sedež šole je: Ulica Kozjanskegaodreda 4, Rogaška Slatina.V sestavi šole delujeta dve podružnični šoli, in sicer: Podružnična osnovna šolaKostrivnica in Podružnična osnovna šola Sveti Florijan.1. Šolski okoliš centralne šole obsega območje naslednjih naselij, oziroma ulic: Celjskacesta, Cesta na Boč, Cesta na Bellevue, Gozdna ulica, Gubčeva ulica, Ivanov hrib,Lovska ulica, Ob progi, Partizanska ulica, Pod Bellevujem, Na trati, Prešernova ulica,Prvomajska ulica, Spodnja cesta, Stritarjeva ulica, Šlandrova ulica, Ulica Kozjanskegaodreda, Tržaški hrib, Žibernik, Ločen dol, Zdraviliški trg, Tržaški hrib (določene hišneštevilke), Župančičeva ulica.Naselja: Gradiški Dol, Irje, Cerovec, Male Rodne, Ratanska vas, Tekačevo, Zg. in Sp.Negonje in Zg. Sečovo.2. Šolski okoliš podružnične osnovne šole Kostrivnica obsega naslednja naselja: Zg.Kostrivnica, Sp. Kostrivnica, Gabrovec, Drevenik, Podturn, Zg. Gabernik, Sp. Gabernik,Podplat, Brezje pri Podplatu, Čača vas, Zagaj pod Bočem in Kamna Gorca.3. Šolski okoliš podružnične osnovne šole Sv. Florijan obsega naslednji naselji: Sv.Florijan, Strmec pri Sv. Florijanu.

Sodelujemo s/z:Zavodom RS za šolstvo, enote Celje, Maribor in LjubljanaMinistrstvom za šolstvo in športObčino Rogaška Slatina, še posebej z Oddelkom za družbene dejavnostiKS Kostrivnica in Sveti FlorijanSvetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Rogaška SlatinaPostajo mejne policije Rogaška SlatinaObčinsko športno zvezoKnjižnico Rogaška SlatinaZavodom za kulturoZavodom za turizemPegazovim domomObmočnim društvom invalidov Zgornje Posoteljeostalimi društvi v okoljuVrtcem Rogaška Slatina, I. OŠ Rogaška Slatina, III. OŠ Rogaška Slatina, Šolskimcentrom Rogaška Slatina, Glasbeno šolo Rogaška Slatina

�������������������

���� ��������������������

����������� ��

stran 11

OKP in SLOPAKBanko Celje, d. d., SKB bankozavarovalnicamidelovnimi in drugimi organizacijami (npr. RK)in vsemi, odprtimi za sodelovanje.

- šest matičnih učilnic za I. VIO /382m2

- OPB /76,5 m2

- štiri matične učilnice za razrednostopnjo /263 m2

- trinajst specialnih učilnic zapredmetno stopnjo /853 m2

- trije večji kabineti /110 m2

- šest manjših kabinetov- večnamenska računalniška učilnica sstrojno opremo /107 m2

- športna učilnica v telovadnici- telovadnica /1.763,23 m2

- knjižnica /110m2

- računalniški kabinet za strokovno delopedagoških delavcev /12 m2

- fototemnica /6 m2

- zbornica /66 m2

- šest pisarn za strokovne delavce /94 m2

- pisarna računalnikarja /17 m2

- avla z jedilnico /143 m2

- kuhinja /31 m2

- šest sanitarnih vozlov v šoli /113 m2

- dve garderobi v šoli /79 m2

- igrišča /1.780 m2

- atletska steza /520 m2

- kotlovnica /45,60 m2

- kletni prostori /37,20 m2

- zaklonišče /294 m2

- zelenice /6.500 m2

- vrt /1.000 m2

- parkirni prostor /1.200 m2 (polovico gauporablja VVO)

- druge površine z atletsko stezo do mejeparcel /14.000 m2

- krožišče

����������� ������� ����������

5913 m2 notranje dejanske talne površine9900 m2 zunanje dejanske talne površine

294 m2 zaklonišče

stran 12

����������������������������

Ukrepi za preprečevanje širjenja gripeVečkrat dnevno si temeljito umijte roke z milom in vodo (20 s), zlasti še pred obrokiin po uporabi sanitarij.V primeru kihanja in kašljanja uporabljajte papirnate robčke za enkratno uporabo, kijih takoj po uporabi odvrzite v koš za odpadke.

Območje šoleOznačeno je na zemljevidu v vetrolovu pri vhodu 1. Zunaj območja se v času bivanjav šoli učenci ne smete zadrževati.

Meje območja šoleZapuščanje območja šole v času pouka brez spremstva ni dovoljeno, zato ne smeteodhajati v trgovini DM in Mercator, se sprehajati do krožišča in do mostu podželeznico. Enako velja za odhode domov.

Odhajanje med poukom brez nadzorstva iz šole je strogo prepovedano, zlasti zaučence I. VIO, POŠ Kostrivnica in POŠ Sveti Florijan.

Zadrževanje na šoli in v njeni okolici po pouku, po izvedenih urah interesnihdejavnosti, po kosilu in obisku knjižnice, ni opravičljivo. Ko končate z vsemidejavnostmi, morate nemudoma domov.

Vozači pred in po pouku ne smete zapuščati šolskega prostoraVsi vozači morate zjutraj ob prihodu nemudoma v šolo, prav tako ne smete zapuščatišolskega prostora do odhoda avtobusov in kombija. Le na tak način lahko zagotovimovarnost vozačev. V ta namen starši skupaj z otrokom podpišete pristopno izjavo onačinu preživljanja prostega časa pred in po pouku do odhoda avtobusa.

Nadzor objektaObjekt je zavarovan s protivlomnim sistemom, ki ga nadzoruje PROSIGNAL in opravljatudi nadzor ponoči. V času pouka skrbimo za varnost vsi zaposleni, še posebejdežurni učitelji in dežurni učenci.

Zaklepamo le nekatere prostore na šoliKer gradimo naše odnose na medsebojnem spoštovanju in zaupanju, zaklepamo našoli le nekatere učilnice, ki so z vidika varnosti ali varovanja podatkov potrebnezaklepanja. Ti prostori so v spodnjem delu šole: telovadnica, pisarne, zbornica,učilnica glasbene vzgoje, gospodinjstva, fizike in obe učilnici tehnične vzgoje, zgorajpa knjižnica, računalniška učilnica, učilnica likovne vzgoje in kemije. Vsi ostaliprostori na šoli niso zaklenjeni.

Smo odgovornega ravnanja.

stran 13

Urejenost učilnic, hodnikov in avleZa red in čistočo v razredu je odgovoren vsak učenec. Učenci skrbijo, da je učilnicačista in prijetna. Razredna reditelja med odmori in po pouku pobrišeta tablo, prezračitaučilnico, zapreta okna ter ugasneta luči.

SanitarijeV sanitarijah se ne zadržujte po nepotrebnem. Ne uničujte predmetov (pipe, milniki,WC-kotlički, držala za papir ...). Poskrbite za čistočo in osebno higieno ter varčujte spapirjem.

Elektronske napraveMed poukom in na ekskurzijah je prepovedana uporaba mobilnih telefonov. Zatelefone, ki jih učenci prinašate v šolo in puščate v garderobi ali omaricah, neodgovarjamo. Prepovedano je fotografiranje in snemanje sošolcev, drugih učencev,učiteljev in drugega osebja šole brez njihovega soglasja. Mobilne telefone je potrebnomed poukom izklopiti.

Prepoved rabe pirotehničnih sredstev v šoli in zunajV času pred prazniki, ko je na trgu mogoče dobiti različna pirotehnična sredstva(petarde, rakete …), sta prinašanje le-teh v šolo in njihova raba strogo prepovedana.Vse morebitne kršitelje bomo prijavili policiji.

Prinašanje nevarnih predmetov (noži, vžigalniki ipd.), alkohola, cigaret in podobnegav šolo je strogo prepovedano, saj s tem ogrožate vaše zdravje in varnost ter varnostdrugih.

Varna raba svetovnega spletaPri uporabi spletnih strani in klepetalnic, ko nenadzorovano dajete svoje podatke alicelo fotografije, bodite posebej pazljivi in se o tem predhodno pogovorite s svojimistarši, saj na vas prežijo različne nevarnosti, zlorabe ali celo spolna nadlegovanjamnogih nepridipravov, ki komaj čakajo, da dobijo vaše podatke.

Uporaba ličilZa osnovnošolke, najstnice je nepotrebna in neprimerna, zato v šoli ni dovoljena. Zavzdrževanje lepote učenci in učenke poskrbite s primerno osebno higieno, z gibanjemna svežem zraku, s primerno zdravo prehrano ter s pitjem zadostne količine vode.

Kultura oblačenjaIzražajte jo z izbiro primernih oblačil, ki prekrivajo vse tiste dele vašega telesa, ki bilahko spodbudili kakršnokoli neprimerno vedenje nasprotnega spola.

Odhajanje med poukom iz razreda na WC je mogoče z dovoljenjem učitelja, ki vsakoučenčevo odsotnost zabeleži.

Pravila vedenja pri učnih urahPri pouku je potrebno osredotočeno sodelovati, pri pogovoru dvigovati roke, nesegati v besedo učitelja ali sošolcev. Potrebno je zagotavljati delovni oziroma ustvarjalnimir, saj le tako dosežemo najučinkovitejše znanje.

Vedenje po nastopuV primeru nastopa sošolcev ali drugih govornikov pred poslušalci se spodobi, da semu po izvajanju zaploska.

stran 14

Recimo NE neprimernim, grobim in prostaškim besedam ter posegu v zasebniprostorRaba neprimernih ali celo grobih in prostaških besed, namenjenih sošolcem in ostalim,ni dovoljena. Ravno tako odločno zavračamo poseg v zasebni prostor posameznika,tako učencev kot odraslih. Ljudje smo zelo občutljivi, zato v prostor zasebnosti lahkovstopajo le naše ljubljene in izbrane osebe.

LastninaUčenci sami skrbijo za osebne predmete. V šolo ne prinašajte dragih stvari. Čenajdete predmet, za katerega sklepate, da je izgubljen, ga odnesite v tajništvo.Pred urami športne vzgoje oddajte dragocene predmete na pladenj, ki ga učitelj dokonca ure hrani v zaklenjenem kabinetu, po končani uri pa predmete s pladnja oddaposameznim učencem.

Odjava in prijava šolske prehrane za otrokovo odsotnostKosilo odjavimo praviloma en dan prej do konca obratovanja šolske kuhinje odgovorniosebi (Milka Bek), v primeru bolezni pa lahko isti dan do 8.00 ure v tajništvo šole, čeželite, da vam odbijemo ceno kosila.Če pa se želite prijaviti h kosilu, lahko to storite dan prej ali isti dan do 8.00 ure, davam lahko zaračunamo obrok.Cena malice se lahko spremeni le v primeru, če otrok manjka strnjeno tri ali več dni.Če otrok kateri mesec ne bo zajtrkoval ali kosil, morate to pisno sporočiti vsaj tedendni prej v tajništvo šole.

Recimo NE žvečilnemu gumijuŽvečilni gumi v šoli v času pouka ni dovoljen, še zlasti pri uri športne vzgoje ne. Greza kulturni in varnostni odnos do drugih in sebe.

Ključi garderobnih omaricSkrb za ključe garderobnih omaric morate odgovorno prevzeti učenci sami, karpomeni, da jih ne pozabljate. Vse, kar je narobe v zvezi z garderobnimi omaricami,boste zapisali v poseben zvezek, namenjen hišnikom, ki ga dobite v tajništvu. Gledena razpored svojih obveznosti bodo hišniki v čim krajšem času odpravili napake.

Prevozi z avtobusi in kombijemPo Zakonu o osnovni šoli (Ul. RS, št. 63/06) ima učenec pravico do brezplačnegaprevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot 4 km od osnovne šole. Učenecpa ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališčaod osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ zapreventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učencev na poti v šoloin to oceno pisno posreduje šoli. Zato šola v sodelovanju z Občino RS organiziraavtobusne prevoze za vse učence, razen za učence prvih razredov. Prevoz le-teh skombijem organizira šola.

Spremstvo otrok do napolnjenega osmega letaUčence do napolnjenega osmega leta spremljajo v šolo starši oz. spremljevalci starejšiod deset let, ki jih starši za to pisno pooblastijo.

Pravila vedenja v avtobusu in kombiju – JAVNI REDPri vstopu v avtobus je potnik dolžan pokazati vozniku kresničko. Kresnička jeveljavna v dneh šolskega pouka. Kresnička je neveljavna, če jo uporablja drugaoseba, kot je navedena na njej, oziroma, če se uporablja v dneh, ko ni pouka, ali pana relaciji, ki ni vpisana na kresnički. O morebitni izgubljeni oziroma odtujeni

stran 15

kresnički, je imetnik dolžan takoj obvestiti tajništvo šole. Za vožnjo s kombijemučenci kresničke ne potrebujejo.Potnik ne sme onesnažiti vozila namenoma ali iz malomarnosti. V tem primeru jedolžan povrniti prevozniku škodo za čiščenje. Potnik je dolžan povrniti škodo, če joje povzročil prevozniku v avtobusu/kombiju namenoma oziroma po svoji krivdi.Zaradi varnosti je hoja v avtobusu med vožnjo prepovedana, v kombiju pa morajobiti učenci pripeti z varnostnim pasom.Pri vstopanju v avtobus mora potnik zagotoviti varen vstop sebi in ostalim potnikom.Nedopustno je kakršnokoli neprimerno besedno ali nebesedno vedenje nad ostalimipotniki ali voznikom. Tudi prostor v šolskem avtobusu ali kombiju sodi v domenošolskih dejavnosti, s katerimi si že vrsto let prizadevamo odpraviti vse vrste nasilja insi prizadevamo za ničelno nasilje.

Vozačem zaradi varnosti pred poukom ni dovoljeno zadrževanje zunaj šolskihprostorov in okolice šoleVsi vozači morate zjutraj ob prihodu avtobusa nemudoma v šolo, kjer se priključitevodenim dejavnostim učiteljev. Ob 7.00 uri lahko tako obiščete dopolnilni pouk,dodatni pouk, interesne dejavnosti ali pa greste v varstvo v učilnico SL1, učenci I.VIO pa v učilnice I. VIO. Če učenci vozači zjutraj nimate organiziranih dejavnosti, všolo ne prihajate prezgodaj, ko se neposredno priključite pouku ob 8.00 uri.

Vozačem zaradi varnosti po pouku ni dovoljeno zadrževanje zunaj šolskih prostorovin okolice šoleUčenci vozači po pouku ne smete zapuščati šolskih prostorov. Do odhoda avtobusovali kombija morate obiskovati interesne dejavnosti (vsak mora biti vključen v vsaj enointeresno dejavnost), knjižnico ali pa morate počakati v učilnici SL1, kjer bo 6. in 7.šolsko uro organizirano dežurstvo za učence vozače. Tam lahko napišete domačonalogo in počakate do odhoda avtobusov. Dežurni učitelj vas bo pospremil na avtobusnočakališče pred šolo in skupaj boste počakali na avtobus. Le na tak način lahkozagotovimo varnost vozačev. S tem namenom starši skupaj z otrokom podpišetepristopno izjavo o načinu preživljanja prostega časa pred in po pouku do odhodaavtobusa.

Vedenje na avtobusnem čakališčuNa avtobusnem čakališču ni dovoljeno kričanje, odmetavanje smeti in tekanje medavtomobili.

Varno izstopanje iz osebnih avtomobilovV ta namen je šola skupaj z Občino RS uredila krožišče, kjer je edino mesto za varnoizstopanje iz avtomobilov za otroke, starejše od osmega leta. Mlajši pridejo v spremstvuodgovornih do učilnice. Če slednje pripeljejo z avtomobilom, le-te parkirajo na parkirnemprostoru. Zaustavljanje in izstopanje iz osebnih avtomobilov na cesti ob parkiriščihzaradi varnosti ni dopustno. Za izstopanje iz avtobusov na tem mestu je za varnostposkrbljeno, saj se avtobus postavi diagonalno čez cesto.

Kršitve vseh zgoraj zapisanih pravilKakršnokoli kršitev zapisanega bomo individualno obravnavali. Na osnovi Vzgojneganačrta VIZ II. OŠ Rogaška Slatina, ki so ga dne 5. 3. 2009 potrdili člani Sveta zavodain je v veljavi od 1. septembra 2009.

stran 16

Nekateri učenci, vozači, pridete v šolo že ob 6.10. Za vozače, učence pri jutranjemvarstvu na predmetni stopnji in tiste, ki obiskujete nulte učne ure, je šola odprta do7.15. Če pridete pred 7.00, se zadržujte v garderobah in pri mizah v jedilnici, kjerupoštevajte šolski red. Vsi ostali učenci pridite v šolo med 7.45 in 7.55.Učenci 1. razreda prihajate k jutranjemu varstvu od 5.30 naprej v učilnico 1. arazreda, učenci ostalih razredov pa praviloma od 6.30 naprej (odprt je 1. vhod) in sezbirate v učilnici jutranjega varstva v 1. b razredu. Med 7.15 in 7.45 je za učencepredmetne stopnje praviloma vhod zaprt, ob lepem vremenu se zbirate na dvorišču,ob slabem vremenu pa učenci vstopate v šolo takoj po prihodu. Da vas ne bi zeblo, sezadržujte v garderobi.

Kje se lahko učenci zadržujete pred poukom?V učilnicah, kjer se pripravljate na DOP, DOD, ID, IP.V garderobi razredne stopnje, ob slabem vremenu pa tudi v garderobi predmetnestopnje.V jutranjem varstvu: I. VIO v učilnici 1. a in 1. b razreda, ostali v učilnici SL1.

V dopoldanskem času šola obratuje od 5.30 do 17.00, ko zapustijo šolo zadnji učenciOPB.

Popoldan šola obratuje od 16.00 do 20.00 le za dodatne dejavnosti, ki so pod nadzorstvomučiteljev mentorjev, v času govorilnih ur in roditeljskih sestankov ter različnih srečanj.Športna dvorana je zasedena od 7.00 do 24.00. Od 15.00 do 18.00 je dvorana namenjenaskupinam, ki delajo z mladimi, od 18.30 do 24.00 pa zunanjim uporabnikom. Za redv njej skrbi oskrbnik telovadnice. Po dogovoru in po pogodbi o najemu prostora dvoranouporabljajo odrasli (klubi, interesne skupine, drugi). V ta namen je izdelan urnik popoldanskihdejavnosti v športni dvorani.

������������������������������������������������������

��������� ����������������������

AVTOBUSNO ČAKALIŠČE ZA VOZAČEUčenci vozači morate skupaj s starši izpolniti izjavo o načinu preživljanja prostegačasa po pouku (do odhoda avtobusa) in jo oddati v tajništvo. Po pouku namreč nesmete zapuščati šolskih prostorov. Zaželeno je, da greste umirjeno na kosilo, obiščeteinteresne dejavnosti ali šolsko knjižnico. Lahko si postrežete s sadjem, vodo alikruhom v šolski jedilnici. Pred odhodom na avtobusno čakališče morate v varstvo vučilnico SL1, kjer vas bo dežurni učitelj pospremil do avtobusa.

GARDEROBA PREDMETNE STOPNJEUčenci se lahko zadržujete v garderobi, če se primerno vedete in pri tem upoštevate,da so panoji za obvestila (učenec učencu ali učitelji učencem, o filmih, itd.), daplakati ne sodijo na vrata in da grafiti ne sodijo na panoje.

AVTOMAT ZA HRANOIzbirajte zdrave artikle.

stran 17

������������� �����������

Med poukom je odprt vhod razredne stopnje in učiteljski vhod v šolo, ostali sozaprti. Dežurna sta dva učenca, in sicer eden iz 7. razreda in drugi iz 8. razreda.Pred začetkom dežurstva izvedejo dežurni učitelji z učenci skupni razgovor odežurstvu in bežno pregledajo šolo.Od 7.10 do 7.45 spremlja glavni dežurni učitelj dežurne učence pri delu.Dežurni ves čas nadzoruje šolske prostore, predvsem garderobo. Zapiše učence, kiuničujejo garderobne omarice. Skrbi, da ne gorijo po nepotrebnem luči, da ne tečevoda v wc-jih in vpiše v list številke poškodovanih omaric.Vpiše vse obiskovalce šole. Med dežuranjem preverja, ali je kaj razbito ali poškodovano(stikala, ogledala, šipe, gasilni aparati, itd.). Če kaj opazi, takoj zapiše in obvestidežurnega učitelja. Med odmori pomaga dežurati dežurnim učiteljem. Skrbno nadzorujedogajanja pri avtomatu za pijače in slaščice.

V času pouka so vhodna vrata v šolo zaprta, razen vhod v upravne prostore šole.Vse obiskovalce šole evidentirajo dežurni učenci. Za varnost učencev med odmoriskrbijo dežurni učitelji. Tehnično osebje šole skrbi za sprotna popravila (polomljenastikala, razbite šipe ...), za ugašanje luči, za ključe garderobnih omaric. Gasilneaparate in druge naprave redno vzdržujemo. Učence z obvestili prek LCD-jev obveščamoo različnih vsebinah in o primernem vedenju, da ne uničujejo stvari v šoli in zunaj,na ploščadi ali na igriščih. Malomarnosti in objestnosti ne odobravamo, smo odločnoproti vandalizmu.

�� ���� ����������������������� ������������ ��������

�������� �������

Učenci lahko po dogovoru s tajnico uporabljate šolski telefon. Kličete lahko le iztajništva. Ne kličite mobilnih telefonov, saj je strošek velik. Pred klicno številkopritisnite številki 1 ali 2, ki omogočata izhod iz centrale.Starši lahko pokličete v šolo kadarkoli. Med poukom pustite informacijo za otrokav tajništvu, z učitelji se lahko pogovorite le med odmori.

STRANIŠČA ZA DEČKE IN DEKLICENe lomite straniščnih desk, ne uničujte stikal in dozirnih posod za tekoče milo,upoštevajte racionalno porabo papirja.Invalidsko stranišče je v zgornjem nadstropju predmetne stopnje (dekliška stran).Stranišče je zaklenjeno, ključ ima oseba, ki vodi učenca/ko na stranišče.

PARKIRIŠČA OB EKOOTOKUNamenjena so kuhinjskemu osebju, hišnikoma in dostavljalcem. Ker ekootok ninamenjen odlaganju drobnih smeti (temu služijo zabojniki), je zaklenjen. Ključ imajole tri osebe, odgovorne za mini deponijo.Odrasli ne parkiramo na cesti, saj je dostop do kuhinje urejen za dostavo, avtomobileparkiramo dovolj skupaj; upoštevajte črte na vseh parkirnih mestih, da racionalnoizrabimo prostor. Dva parkirna prostora sta namenjena invalidom.

stran 18

NAVODILA UČENCEM PRI MALICIV JEDILNICO PRIDETE UMIRJENO IN BREZ TORBIC (torbico pred tem odložitev razred, kjer boste imeli pouk naslednjo šolsko uro. Če imate po malici pouk vspecialnih učilnicah, kot so fizika, gospodinjstvo, kemija, tehnika in glasbenavzgoja, torbo odložite na hodniku pred učilnico).SEDETE NA SVOJE MESTO ZA MIZO.POSTREŽETE SI HRANO, KI JO PRIPRAVIJO DEŽURNI UČENCI.SOŠOLCEM ZAŽELITE DOBER TEK.JEJTE KULTURNO IN SPROŠČENO.PO JEDI SVOJ JEDILNI PRIBOR IN ODPADKE POSPRAVITE NA USTREZNAMESTA NA ODLAGALNEM PULTU PRI KUHINJI.TIHO PORAVNATE SVOJ STOL K MIZI TER MIRNO ZAPUSTITE JEDILNICO.

NAVODILA UČENCEM PRI KOSILUV JEDILNICO VSTOPATE UMIRJENO, ZA UČITELJEM.TORBICO ODLOŽITE ZADAJ NA STOL (jo obesite).MIRNO POČAKATE, DA STE NA VRSTI.POSTREŽETE SI S HRANO. IZBERITE ČIM BOLJ PESTRO.SEDETE ZA MIZO.SOŠOLCEM, PRIJATELJEM IN UČITELJEM ZAŽELITE DOBER TEK.JEJTE KULTURNO IN SPROŠČENO.PO JEDI SVOJ JEDILNI PRIBOR IN ODPADKE ODLOŽITE NA OZNAČENAMESTA NA ODLAGALNEM PULTU.TIHO PRIMAKNETE STOL K MIZI.MIRNO ZAPUSTITE JEDILNICO.

�������������������������� �����������������

��������� �����������������������

stran 19

����������������������������–������������

Na vseh mestih v šoli bodite vsi bolj pozorni na svoje vedenje in vedenje drugih. Onasilju sproti poročajte odraslim. Nasilje se mora reševati tam, kjer nastane.

Pomembno je:ozaveščanje o pojavu nasilja,prepoznavanje različnih oblik nasilja,odzivanje na pojav nasilja,izboljšanje medsebojnih odnosov,spodbujanje sodelovanja,uvajanje in širjenje aktivnih pristopov dela.

Letos uradno uvajamo Vzgojni načrt v vse oddelke od 1. do 9. razreda.Izvajanje preventivnega programa bo potekalo na ravni oddelka, razreda, po triadahoziroma cele šole ter kot aktivnosti za učence in starše v obliki športno-zabavnihprireditev.

stran 20

Medsebojna komunikacijaNujna je redna medosebna komunikacija in odgovorno spreminjanje lastnega vedenja.Strpnost in ignoriranje pojav nasilnega vedenja le še spodbujata.

Nasveti, ki imajo povezovalni učinekVzpostavljajte pozitivne odnose z otroki in se trudite, da jih boste vzdrževali.Pozitivna naravnanost, optimizem, nasmešek na obrazu, veselje in smehljaj bodokoristili ne le otrokom, ampak tudi vam, odraslim.

Pozitivna naravnanostRazmišljajte pozitivno in bodite pozitivno naravnani! Vaše misli usmerjajo vaša vedenja.Učite jih odgovornega soočanja z različnimi življenjskimi situacijami ali problemi napozitiven način, s tehtnim premislekom, z izbranimi, primernimi besedami.O problemih, ki se tičejo vas, odraslih, se ne pogovarjajte pred otroki.Prisluhnite, kako govorijo. Izbirajo naj primerne besede. Bodite jim za vzgled.Ne ogovarjajte drugih, ne uporabljajte neprimernih izrazov, besed, še posebej, če so vvaši bližini otroci.Pokažite jim, da sprejemate, da izražajo svoja čustva na pozitiven način.Postavite meje, da se bodo počutili varne. Otroci meje potrebujejo.Zahvalite se jim. Vztrajajte, da se tudi oni zahvalijo.Opravičite se, ko naredite napako. Enako navajajte njih. Prav je, da se opravičijo.Navajajte jih, da pozdravljajo. Bodite jim pri tem za vzgled. Otroci morajo pozdravljatiodrasle, sosede, znance, učitelje.

Cilji, ki vodijo do znanjaPredlagajte jim vedenja, ki jih bodo pripeljala do ciljev. Predstavite jim možnosti, ki sev življenju ponujajo. Naj izbirajo med različnimi.Opazujte jih, da boste vedeli, kdaj se vedejo nenavadno, neprimerno. Pogovorite se onenavadnih vzorcih vedenja. Izbirajo naj tista vedenja, ki jih vodijo h kakovostnimciljem.

���� ��� �����!������������� ��� ����������������

����������� ���������

Želimo, da bi se na naši šoli vsi čim bolje počutili, zato prosimo, da upoštevateosnovna pravila šolskega reda.K pouku prihajajte učenci točno, redno prinašajte šolske potrebščine in pišite domačenaloge, da lažje sledite pouku.V garderobi se preobujte v copate.Vrednostne predmete in večje vsote denarja puščajte doma.V času pouka se lahko zadržujete v šolskih prostorih ali na dvorišču in igrišču.Skrbite za urejenost garderob, šole in šolske okolice.Na šoli ni dovoljeno tekanje, prerivanje in kričanje; za nasilje ni opravičila.Poskrbite za kulturno uživanje hrane, osebno higieno in urejen videz.Vedno pozdravite, se zahvalite, opravičite.Cenite delo sošolcev, učiteljev in drugih delavcev šole.Spoštujete drugačnost učencev in se trudite razumeti drug drugega.

stran 21

Življenjske vrednoteKljub zahtevnim življenjskim položajem poskušajte v odnosu z otroki ostati optimistični.Ne prenašajte svojih problemov nanje.Otrokom stojte ob strani. Vzemite si čas zanje in pojdite na njihove prireditve, koncerte,proslave in dogodke.Spodbujajte jih, pogosto poudarjajte in izgovarjajte besede prijatelj, prijateljstvo, prijaznost,spoštovanje, strpnost, upoštevanje. Te besede bodo odlična popotnica otrokom v življenju.In ne pozabite, le ljudje, ki se podpiramo, si pomagamo, se razumemo in spoštujemo,smo lahko uspešni.

ZA BRANJE STARŠEM PRIPOROČAMO:Jesper JUUL, DRUŽINSKE VREDNOTEJesper JUUL, KOMPETENTNI OTROKJames C. WETHERBE, VEŠČINE SPORAZUMEVANJAŠOLA KOT STIČIŠČE PARTNERJEVJoca ZURC, BITI NAJBOLJŠI : Pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolskouspešnostGabi V. ČAČINOVIČ, SOUSTVARJANJE V ŠOLI – UČENJE KOT POGOVORTatjana AŽMAN, UČENJE UČENJA – KAKO UČITI IN SE NAUČITI SPRETNOSTIVSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

������ ������� ����

Za starše bomo organizirali ogled gledališke predstave v zvedbi Potujočega gledališčaiz Borovnice na temo STEREOTIPI, RASIZEM IN DISKRIMINACIJA, ki bo v sredo,11. 11. 2009, ob 17.00. Predstava bo namenjena tako staršem kakor tudi širšemuobčinstvu. Prisrčno povabljeni, da se nam pridružite.

stran 22

����������� ���

Kot vsa leta doslej je tudi letos mogoče zavarovanje pri različnih zavarovalnicah.Odgovornost za zavarovanje otroka je prenesena na starše. V šoli so osebe delnozavarovane po polici odgovornosti.

���������������� ��������������������� ������

1.Za opravičevanje izostankov učencev od pouka športne vzgoje uporabljamo enoten

obrazec: Zdravniško potrdilo (DZS, obr. 8,25).2.

Učenec je lahko opravičen začasno (za določeno časovno obdobje prekinjeno alineprekinjeno) ali za daljše časovno obdobje (polovico šolskega leta); odsotnost je

lahko delna (za posamezne dejavnosti) ali popolna (vse dejavnosti).3.

Opravičila izostankov od šolskega pouka, tudi od pouka športne vzgoje, nad 5 dnipiše osebni učenčev zdravnik. Do pet dni opravičujejo izostanke od šolskega

pouka in od pouka športne vzgoje šolarjev starši ali skrbniki.

��������������–��������� �� �Družbeno koristno delo je vzgojno delo. Učenci opravijo ure po opravljenih rednihurah ob spremstvu učitelja razrednika:od 1. do 3. razreda, v okolici šole, prilagojeno razvojni stopnji;od 4. do 5. razreda, po dogovoru med razredniki in prilagojeno razvojni stopnji;od 7. do 9. razreda, v okviru programa ekošole oblikujemo desetine učencev in podhišnikovim nadzorom skrbimo za okolje.

Marca 2010 bomo v sodelovanju z občino (razpored čiščenj po dogovoru), prostovoljnimgasilskim društvom, KS in OKP organizirali spomladansko očiščevalno akcijo okolicein ulic do šole.

Športna dvorana je bila lani obnovljena. Imamo novi parket, zato je preobuvanjetoliko bolj pomembno. Med poletjem smo oblazinili stene v dvorani, s čimer smozagotovili večjo varnost učencev. Učenci se smete zadrževati med redno uro športnevzgoje in športne interesne dejavnosti le na svojem vadbenem prostoru. Za red medvadbo poskrbijo vaditelji športne vzgoje ali drugi športni vaditelji.

Tisti, ki niste vključeni v organizirano vadbo, se v telovadnici ne smete zadrževati.Učenci se preoblečete v športno opremo v garderobah, ki so med vadbeno urozaklenjene. Za zaklepanje skrbijo dežurni učenci in učitelji športne vzgoje. Dragocenepredmete (ure, verižice, mobilne telefone ...) učenci pred vadbeno uro oddate učiteljušportne vzgoje, ki predmete med uro shrani v kabinet športne vzgoje. Učenci moratepred odhodom urediti garderobo. Poskrbite tudi za osebno higieno po končani vadbi.

� ���������������������� ����������� ������� ��

stran 23

�����������������naD mutaD itsonvitkahigurdniindhitsorpveti`olzarbO

kerot 9002.pes.1 AKUOPKETE^AZ

kejledenopkerotaders

ketrte~ketep

9002.tko.629002.tko.729002.tko.829002.tko.929002.tko.03

eksnesejecinti~op

ECINTI^OPECINTI^OPECINTI^OPECINTI^OPECINTI^OP

atobos 9002.tko.13kinzarp

EJICAMROFERNAD

ajleden 9002.von.1 EVTRMANANIMOPSNAD

ketep rebmeced.52kinzarp

I@OB ^

atobos rebmeced.62 ITSONTONENIITSONJOTSOMASNAD

kejledenopkerotaders

ketrte~

9002.ced.829002.ced.929002.ced.039002.ced.13

entelovonecinti~op

ECINTI^OPECINTI^OPECINTI^OPECINTI^OP

ketepatobos

0102.naj.10102.naj.2

kinzarpOTELOVONOTELOVON

etep k 2 0102.naj.9 AJBODBOAGENLAVEJNECOKE^UJLKAZ

kejledenop 0102.bef.8 kinzarp IKSNEVOLS,NADVONRE[ERP KINZARPINRUTLUK

ketepatobos

0102.ref.210102.bef.31

HALO[HIJNDERSVNADINVITAMROFNI

kejledenopketep

1 02.bef.91od.5 01eksmizecinti~op

AJUTPNIAROBIRAM,ENAJLBUJLEJ^OMBOAZECINTI^OP

kejledenopketep

2 02.bef.62od.2 01eksmizecinti~op

AJ^OMBOALATSOAZECINTI^OP

kejledenop 02.rpa.5 01tsorpaled

nad KEJLEDENOPIN^ONOKILEV

atobos 0102.rpa.01 kuop 0102alirpa.62EJNA^[EMODAN

kejledenop 0102.rpa.62akuopotsorp

0102alirpa.01,OTOBOSVITSEMODANESNAD

kerot 02.rpa.72 01 kinzarp UJROTAPUKOITORPAROPUNAD

adersketrte~

ketep

02.rpa.82 0102.rpa.92 0102.rpa.03 01

eksjamovrpecinti~op

ECINTI^OPECINTI^OPECINTI^OP

atobosajleden

02jam.1 0102jam.2 01

kinzarpALEDKINZARPALEDKINZARP

erot k 02.nuj.51 01 ,VODERZAR.9ECNE^UAZAKUOPKE^UJLKAZ ALAVE^IRPS

etrte~ k 2 02.nuj.4 01ECNE^UAZAKUOPKE^UJLKAZ DO ADERZAR.8OD.1 ,

ALAVE^IRPS

ketep 0102.nuj.52 kinzarp ITSONVA@RDNAD

.nuj.82od.nuj.610102

ADERZAR.9ECNE^UAZITIPZIINVARPOPNIINTEMDERP

od0102.nuj.820102.luj.9

ITIPZIINVARPOPNIINTEMDERP

0102.gva.13od.81 ITIPZIINVARPOPNIINTEMDERP

Smo odgovornega ravnanja.

stran 24

CESEM NAD,MUTAD TSONVITKA

REBMETPES9002

kerot,.10zi,atemderpagejtertveti~olodazvotemderphirit{~evjanurobzioapelksagevortsinimavajbO

)ZPNujnavejladanv(ajnanzejnajreverponlanoicanilajlvarpoaderzar.9icne~uodobageretak

REBMEVON9002

kejledenop,.03mendervZPNilajlvarpoodobik,aderzar.9ni.6hicne~uovoktadopejnavodersopazkorijndaZ

ukor

CERAM0102

kejledenop,.10minlanoicanzejnanzolajreverpobeshiretakv,lo{ivti~olodoapelksagevortsinimavajbO

atemderp.3agene~olodziajnanzmejnajreverp

JAM0102

kerot,.40KORINDER

derzar.9ni.6azekitametamziZPN

aders,.50KORINDER

derzar.9azatemderpagejtertziZPN

kejledenop,.01KORINDER

derzar.9ni.6azeni~{ra`dam/eni~{najilati/eni~{nevolsziZPN

kerot,.11KORINDER

derzar.6azakizejagejutziZPN

ketrte~,.31higurdilainzelobidarazesik,aderzar.9hicne~uovoktadopejnavodersopazkorijndaZ

)korindankanaz(ukormendervZPNiti`eleduilgomosinvogolzarhinejlemetu

aders,.62 )korinder(ZPNirpvecne~uik`esodzegolanenetondervomalo{ejudersopCIR

ketrte~,.72ensipenetondervoeve~ne~uvadelgopvodecivarpejnajlvajlevuniik`esodzvecne~uvetinanzeS

ZPNegolan

ketep,.82

:ebdevzioptson`oMilo{vderzar.6az

)korinder(ejnetondervazhirtnec,[SRZEOanderzar.9azni

KORINDANKANiti`eleduilgomosinvogolzarhinejlemetuhigurdilainzelobidarazosik,aderzar.9ecne~uazomaS

ukormendervZPNekitametamziZPN

kejledenop,.13KORINDANKAN

atemderpagejtertziZPN

JINUJ0102

kerot,.1

aderzar.6ecne~uazZPNirpvecne~uhik`esodolitsevbovetiledzaRni

KORINDANKANeni~{ra`dam/eni~{najilati/eni~{nevolsziZPN

ketrte~,.01

)korindankan(ZPNirpvecne~uik`esodzegolanenetondervomalo{ejudersopCIRik`esodzvecne~uvetinanzes

niegolanensipenetondervoeve~ne~uvadelgopvodecivarpejnajlvajlevu

ketep,.11 )korindankan(ejnetondervazhirtnec,[SRZEOanaderzar.9ecne~uazebdevzioptson`oM

kejledenop,.41 )korindankan(aderzar.9vecne~u)habdevziopop(vok`esodebmemerpsmalo{ejudersopCIR

kerot,.51 aderzar.9ecne~uazlave~irpshin~ujlkazvetiledzaR

������������������������������������"���#������������

stran 25

ELO[ENVONSOENTELTEVEDKINTEMDERP

EJ^ORDOPONLAVE@ARBOZI-ONJOGZV IDERZAR RUJAPUKSATEMDERP

.r.1 .r.2 .r.3 .r.4 .r.5 .r.6 .r.7 .r.8 .r.9

MARGORPINZEVBO.A

ani~{nevolS 6 7 7 5 5 5 4 5,3 5,4 5,1361

akitametaM 4 4 5 5 4 4 4 4 4 0,8131

kizejijuT 2 3 4 4 3 3 0,656

ajogzvanvokiL 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0,784

ajogzvanebsalG 2 2 2 5,1 5,1 1 1 1 1 0,254

ab`urD 2 3 0,571

ajifargoeG 1 2 5,1 2 5,122

anivodogZ 1 2 2 2 0,932

akiteniajogzvaksnajlva`rD 1 1 0,07

ajlokoejnavanzopS 3 3 3 0,513

akiziF 2 2 0,431

ajimeK 2 2 0,431

ajigoloiB 5,1 2 5,611

ejvolsovaraN 2 3 0,571

akinhetniejvolsovaraN 3 3 0,012

ajigolonhetniakinheT 2 1 1 0,041

ovtsjnidopsoG 1 5,1 5,78

ajogzvantrop[ 3 3 3 3 3 3 2 2 2 0,438

1temderP 1/2 1/2 1/2 0,402

2temderP 1 1 1 0,201

3temderP 1 1 1 0,201

tsonpuksan~leddO 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 0,301

ruhesvjapukS 5,7097

votemderpolivet[ 6 6 6 8 9 11 41 61 41

oksnedetruolivet[ 02 12 22 42 62 62 5,92 03 03

akuopvondetolivet[ 53 53 53 53 53 53 53 53 23

ivendinrutluK 4 4 4 3 3 3 3 3 3 0,051

ivendinvolsovaraN 3 3 3 3 3 3 3 3 3 0,531

ivendik{inheT 3 3 3 4 4 4 4 4 4 0,561

ivendintrop[ 5 5 5 5 5 5 5 5 5 0,522

ruhesvjapukS 0,576

itsonvajedvondetolivet[ 3 3 3 3 3 3 3 3 3

MARGORPINEJRI[ZAR.B

imabertopiminbesopsmokorto~omopantadoD 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0 5,0

kuopintadodniinlinlopoD 1 1 1 1 1 1 1 1 1

itsonvajedenseretnI 2 2 2 2 2 2 2 2 2

ovtsravejnartuj,ejnavibona{jladoP

ivaranvalo[

������ ���

stran 26

Kosilo: od 11.45 do 13.15 za I. VIOod 12.30 do 14.00 KOSILO1 za II. in III. VIOod 13.15 do 13.35 KOSILO2 za učence IP

Kosite počasi in kulturno. Na krožnik si ne nalagajte več hrane, kot jo boste pojedli.

������

������������������PRVO OCENJEVALNO OBDOBJE

1. september 2009 do 29. januar 2010, število dni pouka: 98

DRUGO OCENJEVALNO OBDOBJE1. februar 2010 do 15. junij 2010, za devetošolce, število dni pouka: 86oziroma 24. junij 2010, za učence 1. do 8. razreda, število dni pouka: 93

Skupaj: 191 dni pouka in dejavnosti za učence 1. do 8. razreda in 184 dni pouka indejavnosti za učence 9. razreda

�$������%������ �������������

nulti odmor: od 7.45 do 8.00 (15-minut za zbiranje)prvi odmor: od 8.45 do 9.00 (15-minutni odmor za malico – MALICA1)drugi odmor: od 9.45 do 10.00 (15-minutni odmor za malico – MALICA2)tretji odmor: od 10.45 do 10.50četrti odmor: od 11.35 do 11.40peti odmor: od 12.25 do 12.30šesti odmor: od 13.15 do 13.35 (20-minutni odmor – čas za kosilo učencev IP)sedmi odmor: od 14.20 do 14.25

���������$�&'����$���

Učenci I. VIO in 4. ter 5. razreda devetletnega programa imajo 15-minutne rekreativneodmore za zadovoljevanje potrebe po gibanju na svežem zraku.Namenjeni so tudi vzpostavljanju razmerja med psihičnimi obremenitvami in potrebamiotrok po gibanju. Učitelj suvereno odloča o času in trajanju odmora.Pred kosilom sledi 30-minut za sprostitvene dejavnosti in pripravo na kosilo. V časukosila poskrbimo za tišino, saj otroci vrtca v tem času počivajo.

nulta ura: od 7.00 do 7.45prva ura: od 8.00 do 8.45druga ura: od 9.00 do 9.45tretja ura: od 10.00 do 10.45četrta ura: od 10.50 do 11.35

���������������$�������$������%������ �������������

peta ura: od 11.40 do 12.25šesta ura: od 12.30 do 13.15sedma ura: od 13.35 do 14.20osma ura: od 14.25 do 15.10 (namenjena jele izvajanju ID, IP in obiskovanju knjižnice)

stran 27

Učenci pri dodatnem pouku v skladu z lastnim zanimanjem nadgrajujejo in širijo terpoglabljajo znanje. Učijo se uporabe različnih didaktičnih pripomočkov in iskanjainformacij s pomočjo različnih medijev. Sodelujejo pri projektih ter tekmujejo našolskem, regijskem in državnem tekmovanju.

���� �����������!��� !� ��

Učenci pri dopolnilnem pouku utrjujejo in poglabljajo znanje, obravnavano pri rednihšolskih urah. Odpravljajo bralne, komunikacijske in vse druge primanjkljaje. Skušajodosegati minimalne standarde znanja. Navajajo se na redno prinašanje šolskihpotrebščin ter dosledno pisanje domačih nalog. Z na novo pridobljenimi veščinamiizboljšujejo lastno samopodobo.

�������������������!��� !� ��

� ����������������

Smo študijsko središče Zavoda RS za šolstvo in šport za učitelje I. OŠ RogaškaSlatina, OŠ Rogatec, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Podčetrtek in II.OŠ Rogaška Slatina. Za učitelje I. VIO je vodja Marjana Führer, za učitelje II. VIO paLidija Bajc.

V šolskem letu 2009/2010 sta razpisana dva roka popravnih izpitov. Pomladanski rokbo od 28. 6. 2010 do 9. 7. 2010, jesenski pa od 18. 8. 2010 do 31. 8. 2010.

�������������������� �

���� ���������� ����

�����������Dopoldanske govorilne ure izvajajo učitelji po urniku in dogovoru s starši. Popoldanskepa so prvi torek v mesecu, in sicer za razredno stopnjo ob 16. uri pri razrednikih, zapredmetno stopnjo pa ob 17. uri pri učiteljih različnih predmetnih področij.Govorilne ure se izvajajo v troje (oče, mati, otrok).

.t{.paZ vizaN mutaD enibesvenrivkO

.1 INDERZAR9002arbmetpes.7do9002arbmetpes.03od

EDELGIKINDERZAROJI^OLODENIBESV,ELO[EGOLANENTSONDERPAN

IŠRATSSITSONVITKAENVABAZ-ONTROPŠ

.2 INDERZAR0102ajraunaj.4do0102ajraunaj.22od

r.9nir.8,r.7AZECINVALED EJEJNANZATONDERVA[AN

ANCILKOP,VECNE^UHEPSUIN^UONLANOICAN,AJICATNEIRO

ANEVARPIRPNIAJNANZEJNAJREVERPELO[NAD

.3 INDERZAR0102alirpa.6do0102alirpa.32od

NIECNE^UAZITELZINIEVTIDERIRPZENAZEVOP,ENIBESVAMORIZOE[RATS

SOALEDOJICAVLAVE

stran 28

���������� ������������������

ILO[INLARTNECANIJLETI^U

.ceps,]IRAJNIRK[ALRAK.gam

.forp,DEVDEMADINOEL

.hisp.lpid.vinu,ELOHITAKNIRAD

INUGLIEWJICNEMURF

RAGERKICNARF

^ITRATSENRE

JLAGU^ANSAJ

OKJASDRAVDE

]IVEJOGARDARTEP

.forp,AJI@AROKALRAK

RU^U[NAGARD

CNA@IAKNEDZ

.gzv.lpid,A[KIMANELEH

.gzv.lpid,CETEMKACJOM

.gzv.lpid,OKJAZANAJRAM

KREBA[ATAN

^I^NEMELKAKNELA

CENAPU@AKLEJ

a.1 .forp,ALDESODADINOEL

2PR INUGLIEWATRAM

b.1 .forp,TEK[AJINESK

2PR NO@APACJOM

a.2 .forp,KEBAJNAJ

b.2 .forp,[ERVANELIM

a.3 RERHÜFANAJRAM

b.3 .forp,RAGA@ALEJIRBAG

a.4 KIN[UPAKNAVETS

b.4 KA^VALPAJILENROK

a.5 CJABAJIDIL

b.5 NAM^UEDAJINOTNA

[OIN^IN@URDOPANIJLETI^UNAJIROLFITEVS

r.1r.2r.3

.forp,CELAKT[ATINEMELPATILEM

r.4r.5

^IRDIKALVAP

BPO AJI@AROKNAROG

VUJ CENAPU@AKLEJ

DERZAR IKINDERZAR IKINDERZAROS

a.6 ZEVAGANERI KINEDEBROBILAD

b.6 KE[NERDNAAJIRAM .forp,KE@NO^OKRAM

c.6 .forp,KINVOROBAJETAM NAM^EDAKFET[

a.7 .forp,NEBRODREVNUAKNARB RAHABROGI

b.7 OKJASATIGIRB ^IVONECJAMKOTZI

c.7 .forp,^UNACI@OJ AJI@AROKNAROG

a.8 .forp,ARE[AMAJERDNA ^I[ATSABOKNAJ

b.8 SARUJGAJIZERET LE[ORKOKNARB

c.8 .forp,^I^NAFET[ARABRAB .forp,KE[UGRITAKJETAM

a.9 .forp,RE@JALOPARTEP KEZIRGOACIVI

b.9 CARAP[AGANIN.gam KETEPAKNEDZ

[OIN^IN@URDOPANIJLETI^UACINVIRTSOK

r.1 [ATINEMELPANAJRAM

r.2 .forp,[RIPAJNAT

r.3r.4

KE[NRUTAKNIRADA[INRTSATRAM

r.5 ^IVOK[URDNITRAM

VUJBPO

TAVROHAJILATAN

BPO IROGERGANAJRAM

stran 29

DERZAR VOKLEDDOOLIVET[ VOK^ED CILKED JAPUKS

a.1 1 9 41 32

b.1 1 01 11 12

JAPUKS 2 91 52 44

a.2 1 11 9 02

b.2 1 01 01 02

JAPUKS 2 12 91 04

a.3 1 01 01 02

b.3 1 11 9 02

JAPUKS 2 12 91 04

OIV.IJAPUKS 6 16 36 421

a.4 1 21 11 32

b.4 1 31 11 42

JAPUKS 2 52 22 74

a.5 1 51 9 42

b.5 1 41 9 32

JAPUKS 2 92 81 74

a.6 1 21 01 22

b.6 1 41 01 42

c.6 1 21 01 22

JAPUKS 3 83 03 86

OIV.IIJAPUKS 7 29 07 261

a.7 1 21 7 91

b.7 1 31 7 02

c.7 1 21 01 22

JAPUKS 3 73 42 16

a.8 1 21 11 32

b.8 1 9 01 91

c.8 1 8 01 81

JAPUKS 3 92 13 06

a.9 1 31 31 62

b.9 1 31 11 42

JAPUKS 2 62 42 05

OIV.IIIJAPUKS 8 29 97 171

JAPUKS 12 542 212 754

k.1 1 8 1 9

k.2 1 6 9 51

k.31

6 5 11

k.4 3 4 7

k.5 1 21 6 81

JAPUKS 4 53 52 06

f.1

1

1 0 1

f.2 0 2 2

f.3 0 1 1

f.41

4 2 6

f.5 0 1 1

JAPUKS 2 5 6 11

JAPUKS SAMACIN@URDOP

72 582 342 825

� ���������������������������������

stran 30

1. a Klara HRUP1. b Žana JAVORIČ2. a Domen MEDVED2. b Ana FENDRE3. a Nives DROFENIK3. b Miho BJELOVUČIĆ

4. a Jaka ZDOVC4. b Gregor GROS5. a Gal BJELOVUČIĆ5. b Friderik GOBEC6. a Žiga KORBAR6. b Klara KORAŽIJA6. c Teja BORŠIČ

7. a Alja DROVENIK7. b Jan KAVČIČ

7. c Alen FIDERŠEK8. a Monika GOBEC8. b Jan Luka TURNŠEK8. c Filip ŽERAK9. a Luka Zvonimir ČEVIZOVIĆ9. b Kaja PLEVNIK

POŠ KOSTRIVNICA1. k Lenart BUT2. k Špela DRAGOVAN3., 4. k Klara LEŠNIK5. k Lana Dragovan

POŠ SVETI FLORIJAN1., 2. in 3. sf Polonca GALUN4. in 5. sf Mojca JERIČ

����������������������������� �

���������������–� ����������������������������

Tradicionalno prvi šolski dan za vse prvošolce I. in II. OŠ Rogaška Slatina pričakamo

v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Letos si bomo ogledali gledališko predstavo z

naslovom O ŽALOSTNEM KLOVNU IN ZALJUBLJENI PRINCESI, ki jo bo uprizorilo

gledališka skupina VIZ II. OŠ Rogaška Slatina pod mentorstvom Zdenke Ižanc in v

sodelovanju s strokovnimi sodelavci.

��������

Polni pričakovanja smo pripravili načrt za letošnji dan šole, ki ga bomo praznovali vpetek, 26. marca 2010. Pri njem bomo sodelovali vsi učenci od 1. do 9. razreda,učitelji, starši in obrtniki Območne obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah.

Letos bomo predstavili rezultate projekta KAR SE JANEZEK NAUČI, TO MOJSTERJANEZ ZNA.

Naši cilji so predstavitev deficitarnih obrtnih poklicev OOZ Šmarje pri Jelšah,spoznavanje različnih poklicev, dela, orodja, materialov, delovnega okolja, značilnegaza posamezne poklice, privzgajanje spoštovanja do vseh poklicev, lažja odločitev pripoklicnem usmerjanju.Organizirali bomo delavnice po razredih, projekte predstavili po razredih, pripravilirazstavo v avli in oblikovali kulturni program.Kulturni program bomo predstavili v športni dvorani naše šole.

stran 31

�����

ODDELEK 0 1 2 3 4 5 6 7 8SLJ TJA MAT ŠVZ GVZ5.A 5.A 5.A TV2 5.A KOSILO KOSILO

SLJ MAT TJA ŠVZ LVZ LVZ5.B 5.B 5.B TV1 5.B 5.B KOSILO

ŠVZ SLJ TJA MAT TIT TITTV1,2,3,4 SL2 SL2 MA3 THV1,THV2 THV1,THV2 KOSILO

ŠVZ NAR MAT SLJ GOS GOS GOSTV1,2,3,4 MA3 MA3 SL2 GO GO GO

ŠVZ SLJ GEO NAR MAT-D TJA-DTV1,2,3,4 SL3 GE GO MA3 AN KOSILO

NAR NAR DDE GEO SLJ-NKE KE SL1 GE SL1,SL2,SL3,MA1 KOSILO KOSILO

ZGO GEO NAR NAR SLJ-NGE GE KE KE SL1,SL2,SL3,MA1 KOSILO KOSILO

LVZ/TIT LVZ/TIT ZGO MAT SLJ-NLV,THV1,THV2 LV,THV1,THV2 ZG SL3 SL1,SL2,SL3,MA1 KOSILO KOSILO

SLJ-N BIO MAT/TJA MAT/TJA ŠVZ ZGOSL1,SL2,SL3,ZG GO MA1,MA2 AN,BI TV1,TV2 ZG KOSILO

SLJ-N ZGO MAT/TJA MAT/TJA ŠVZ GVZSL1,SL2,SL3,ZG ZG MA1,MA2 AN,BI TV3,TV4 GLA KOSILO

SLJ-N GVZ MAT/TJA MAT/TJA ŠVZ GEOSL1,SL2,SL3,ZG GLA MA1,MA2 AN,BI TV3,TV4 GE KOSILOMAT/TJA MAT/TJA SLJ-D ZGO GEO ŠVZMA1,MA2 MA1,MA2 SL3 ZG GE TV3,TV4 KOSILOMAT/TJA MAT/TJA SLJ-D FIZ LVZ ŠVZ

AN,BI AN,BI SL1 FI LV TV1,TV2 KOSILO

NAR MAT MAT MAT6.B 6.B 6.A 6.C

R - 6. b MA3 MA3 MA3 MA3

GEO GEO GEO GEO GEO7.B 6.C 7.A 9.A 8.C

SOR - 7. a GE GE GE GE GESLJ MAT GVZ5.A 5.A 5.A

R - 5. a 5.A 5.A 5.A

ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ IŠPN IŠPN6.ABC 4,5.SF 5.B 8.A 9.B

SOR - 8. a TV1 TV-SF TV1 TV1 TV1

GVZ OPZ GVZ8.C 8.B

SOR - 6. a GLA GLA GLATJA TJA TJA TJA TJA4.K 5.K 6.A 4.A 6.C

R - 6. c 4.K 5.K SL2 4.A AN

ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ6.ABC 3.B 8.BC 9.A

SOR - 6. b TV4 TV4 TV4 TV4TJA TJA TJA ŠI1 ŠI15.A 5.B 4.B5.A 5.B 4.BBIO NAR GOS GOS GOS8.A 6.C 6.B 6.B 6.B

SOR - 6. c GO GO GO GO GO

SLJ MAT LVZ LVZ5.B 5.B 5.B 5.B

R - 5. b 5.B 5.B 5.B 5.BSLJ-N SLJ SLJ-N NI1 NI18.ABC 9.B 7.ABC

R - 9. b SL1 SL1 SL1

ZGO ZGO ZGO ZGO ZGO7.B 8.B 7.C 9.A 8.A

R - 6. a GE ZG ZG ZG ZGNAR NAR NAR NAR POK POK7.A 7.A 7.B 7.B

R - 8. b KE KE KE KE

9. a

7. c

GJURAS Terezija

ANDRENŠEK Marija

ČONŽEK Marko

DEČMAN Štefka

BEDENIK Dalibor

6. c

GAŠPARAC Nina

7. a

7. b

BASTAŠIČ Janko

8. a

9. b

8. b

8. c

DEUČMAN Antonija

PONEDELJEK

5. a

5. b

6. a

6. b

GAVEZ Irena

BAHAR Igor

BAJC Lidija

BOROVNIK Mateja

ČUGALJ Jasna

KOSILO

KOSILO

KOSILO

KOSILO

KOSILO

DDE7.A

SOR - 7. c GOSTIT TIT TIT TIT7.C 7.C 6.A 6.A

SOR - 8. b THV1 THV1 THV1 THV1ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠZZ

6.ABC 4.A 5.A 8.A 9.B

SOR - 7. b TV2 TV2 TV2 TV2 TV2TJA-N TJA-N TJA-N TJA-N9.AB 9.AB 8.ABC 8.ABC

R - 8. a BI BI BI BI

TJA-N TJA-N TJA-N TJA-N TJA-D9.AB 9.AB 8.ABC 8.ABC 6.C

R - 7. c AN AN AN AN ANSLJ-N SLJ SLJ-D SLJ SLJ-N8.ABC 6.A 9.A 6.B 7.ABC

SOR - 9. a SL2 SL2 SL3 SL2 SL2

MAT-N MAT-N MAT-N MAT-N9.AB 9.AB 8.ABC 8.ABC

SOR - 9. b MA1 MA1 MA1 MA1ŠVZ FIT FIT ŠVZ ŠVZ

6.ABC 2.A 2.B 8.BC 9.AR - 9. a TV3 TV3 TV3 TV3 TV3

MAT-N MAT-N MAT-N MAT-N9.AB 9.AB 8.ABC 8.ABC

R - 7. b MA2 MA2 MA2 MA2

TIT TIT FIZ TIT TIT7.C 7.C 9.B 6.A 6.A

THV2 THV2 FI THV2 THV2SLJ-N SLJ SLJ-D SLJ-N8.ABC 6.C 9.B 7.ABC

R - 8. c ZG SL3 SL1 MA1SLJ-N SLJ SLJ-N8.ABC 9.A 7.ABC

SOR - 8. c SL3 SL3 SL3

LVZ LVZ LVZ LS2 LS27.C 7.C 9.B

R - 7. a LV LV LVMAT MAT-D7.C 6.CSL3 MA3

ŽUPANEC Jelka

KROŠEL Branko

KORAŽIJA Goran

UNVERDORBEN Branka

PETEK Zdenka

POLAJŽER Petra

SAJKO Brigita

SAJKO Edvard

TIRGUŠEK Matejka

OGRIZEK Ivica

ŠTEFANČIČ Barbara

MAJCENOVIČ Iztok

MAŠERA Andreja

NUČ Jožica

KOSILO

KOSILO

DDE8.AGOSFIZ FIZ TIT TIT ROM ROM8.C 8.B 6.B 6.BFI FI THV1 THV1

ŠVZ ŠVZ ŠVZ7.ABC 8.A 5.A

TV2 TV2 TV2TJA-N TJA-N ID-TJA TJA TJA9.AB 9.AB 3.K 7.A 6.B

BI BI 3.K BI BI

DOP/DOD TJA-N TJA-N TJA TJATJA 9.AB 9.AB 7.C 7.B

7.ABC AN AN AN AN

DOP/DOD SLJ SLJ SLJ-D SLJ-NSLO 6.B 6.A 9.A 8.ABC

6.ABC SL2 SL2 SL3 SL2

MAT-N MAT-N MAT9.AB 9.AB 7.AMA1 MA1 MA1FIT ŠVZ ŠVZ FIT ŠVZ3.K 7.ABC 8.BC 1.A 9.A

TV-K TV3 TV3 TV3 TV3

DOP/DOD MAT-N MAT-N MATMAT 9.AB 9.AB 7.B9.AB MA2 MA2 MA2

TIT TIT FIZ6.B 6.B 9.A

THV2 THV2 FITJN SLJ SLJ-D SLJ-N TJN6.C 6.C 9.B 8.ABC 6.ASL1 SL1 SL1 ZG SL2SLJ SLJ-D SLJ-D SLJ-N7.C 6.A 9.A 8.ABCSL3 SL2 SL3 SL3

LVZ LS1 LS16.A LS3 LS3LV

DOP/DOD MAT-D MATMAT 6.B 7.C

7.ABC MA3 SL3

KOSILO

KOSILO

0 1 2 3 4 5 6 7 8MAT SLJ NIT DRU ŠVZ5.A 5.A 5.A 5.A TV2 KOSILO KOSILO

MAT SLJ DRU NIT GOS5.B 5.B 5.B 5.B 5.B KOSILO KOSILO

NAR SLJ-D GVZ MAT LVZ TJNMA3 SL2 GLA MA3 LV SL2 KOSILOSLJ MAT-D TIT TIT NAR TJASL2 MA3 THV1,THV2 THV1,THV2 MA3 BI KOSILOTJN SLJ MAT GVZ TJA OSSL1 SL1 MA3 GLA MA1 MA1 KOSILO

ZGO ŠVZ SLJ MAT TJAZG TV1,TV2,TV3,TV4 SL1 MA1 BI KOSILO KOSILO

NAR ŠVZ MAT ZGO TJAKE TV1,TV2,TV3,TV4 MA2 ZG AN KOSILO KOSILOSLJ ŠVZ MAT TJA NARSL3 TV1,TV2,TV3,TV4 SL3 AN KE KOSILO KOSILODDE BIO/GEO KEM ŠVZ SLJ-NGOS GO,GE KE TV1,TV2 SL1,SL2,SL3,ZG KOSILO KOSILOGEO FIZ ŠVZ KEM SLJ-NGE FI TV3,TV4 KE SL1,SL2,SL3,ZG KOSILO KOSILO

FIZ KEM ŠVZ BIO SLJ-NFI KE TV3,TV4 GO SL1,SL2,SL3,ZG KOSILO KOSILO

MAT/TJA MAT/TJA BIO SLJ-D FIZ ŠVZMA1,MA2 MA1,MA2 GO SL3 FI TV3,TV4 KOSILOMAT/TJA MAT/TJA GEO SLJ-D/OS GVZ ZGO

AN,BI AN,BI GE SL1 GLA ZG KOSILO

NAR MAT MAT MAT NAR6.A 6.B 6.C 6.A 6.B

MA3 MA3 MA3 MA3 MA3

GEO GEO GEO DRU DRU8.B 8.A 9.B 5.K 5.KGE GE GE 5.K 5.K

MAT SLJ NIT DRU5.A 5.A 5.A 5.A5.A 5.A 5.A 5.A

ŠVZ ŠVZ ŠVZ7.ABC 8.A 4.B

TV1 TV1 TV1

GVZ GVZ GVZ OPZ6.A 6.C 9.B

GLA GLA GLA GLATJA TJA TJA TJA OS5.K 5.K 4.K 6.C 6.C5.K 5.K 4.K MA1 MA1

ŠVZ ŠVZ ŠVZ7.ABC 8.BC 9.A

TV4 TV4 TV4ŠI2 ŠI2

BIO BIO BIO SPH SPH8.A 9.A 8.CGO GO GO

MAT SLJ DRU NIT GOS DOP/DOD5.B 5.B 5.B 5.B 5.B SLJ5.B 5.B 5.B 5.B 5.B 5.AB

SLJ SLJ/OS SLJ-N NI2 NI27.A 9.B 8.ABCSL1 SL1 SL1

ZGO ZGO ZGO7.A 7.B 9.BZG ZG ZG

NAR KEM KEM KEM NAR7.B 8.C 8.A 8.B 7.CKE KE KE KE KE

TOREK

KOSILO

KOSILO

KOSILO

stran 32

ODDELEK

R - 6. b

SOR - 7. a

R - 5. a

SOR - 8. a

SOR - 6. a

R - 6. c

SOR - 6. b

SOR - 6. c

R - 5. b

R - 9. b

R - 6. a

R - 8. b

9. a

7. c

GJURAS Terezija

ANDRENŠEK Marija

ČONŽEK Marko

DEČMAN Štefka

BEDENIK Dalibor

6. c

GAŠPARAC Nina

7. a

7. b

BASTAŠIČ Janko

8. a

9. b

8. b

8. c

DEUČMAN Antonija

5. a

5. b

6. a

6. b

GAVEZ Irena

BAHAR Igor

BAJC Lidija

BOROVNIK Mateja

ČUGALJ Jasna

SOR - 7. c

SOR - 8. b

SOR - 7. b

R - 8. a

R - 7. c

SOR - 9. a

SOR - 9. b

R - 9. a

R - 7. b

R - 8. c

SOR - 8. c

R - 7. a

ŽUPANEC Jelka

KROŠEL Branko

KORAŽIJA Goran

UNVERDORBEN Branka

PETEK Zdenka

POLAJŽER Petra

SAJKO Brigita

SAJKO Edvard

TIRGUŠEK Matejka

OGRIZEK Ivica

ŠTEFANČIČ Barbara

MAJCENOVIČ Iztok

MAŠERA Andreja

NUČ Jožica

0 1 2 3 4 5 6 7 8DRU NIT SLJ-N TJA MAT5.A 5.A 5.A,5.B,SL3 5.A 5.A KOSILO KOSILO

NIT MAT SLJ-N ŠVZ DRU5.B 5.B 5.A,5.B,SL3 TV1 5.B KOSILO KOSILO

MAT-D NAR SLJ ZGO GEO TJA-DMA3 MA3 SL2 ZG GE AN KOSILOSLJ GEO MAT GVZ TJA TJNSL2 GE MA3 GLA BI SL2 KOSILOSLJ NAR TJA MAT TJNSL1 GO SL1 MA3 SL2 KOSILO KOSILO

LVZ/TIT LVZ/TIT MAT/TJA MAT/TJA SLJLV,THV1 LV,THV1 MA1,MA2 MA2,AN,BI SL1 KOSILO KOSILO

LVZ/TIT LVZ/TIT MAT/TJA MAT/TJA SLJLV,THV1 LV,THV1 MA1,MA2 MA2,AN,BI SL3 KOSILO KOSILO

GEO DDE MAT/TJA MAT/TJA GVZGE SL2 MA1,MA2 MA2,AN,BI GLA KOSILO KOSILO

MAT/TJA MAT/TJA FIZ KEM ZGOMA1,MA2 AN,BI FI KE ZG KOSILO KOSILOMAT/TJA MAT/TJA BIO LVZ/TIT LVZ/TITMA1,MA2 AN,BI GO LV,THV1 LV,THV1 KOSILO KOSILO

MAT/TJA MAT/TJA ZGO LVZ/TIT LVZ/TITMA1,MA2 AN,BI ZG LV,THV1 LV,THV1 KOSILO KOSILO

ZGO FIZ KEM SLJ-D BIOZG FI KE SL3 GO KOSILO KOSILOFIZ ZGO GEO SLJ-D KEMFI ZG GE SL1 KE KOSILO KOSILO

MAT NAR MAT MAT6.A 6.A 6.B 6.C

MA3 MA3 MA3 MA3

GEO GEO GEO GEO7.C 6.B 9.B 6.AGE GE GE GE

DRU NIT SLJ-N MAT DOP/DOD5.A 5.A 5.AB 5.A MAT5.A 5.A 5.A 5.A 5.AB

ŠVZ ŠVZ5.B 4.BTV1 TV1

GVZ GVZ OPZ-K OPZ-K6.B 7.C

GLA GLA GLA-K GLA-KTJA TJA6.C 6.ASL1 AN

ŠVZ3.BTV4

TJA TJA ŠI3 ŠI34.B 5.A4.B 5.A

NAR BIO BIO NPH NPH6.C 8.B 9.AGO GO GO

NIT MAT SLJ-N DRU5.B 5.B 5.AB 5.B5.B 5.B 5.B

SLJ SLJ NI39.B 7.ASL1 SL1

ZGO ZGO ZGO ZGO ZGO9.A 9.B 8.C 6.A 8.AZG ZG ZG ZG ZG

KEM KEM KEM9.A 8.A 9.BKE KE KE

SREDA

KOSILO

KOSILO

DDE7.CSL2

TIT TIT FIZ TIT TIT UBE UBE7.AB 7.AB 8.A 8.BC 8.BCTHV1 THV1 FI THV1 THV1ŠVZ ŠVZ ŠVZ5.K 5.K 4.A

TV-K TV-K TV2TJA-N TJA-N TJA-N TJA-N TJA8.ABC 8.ABC 7.ABC 7.ABC 6.B

BI BI BI BI BI

TJA-N TJA-N TJA-N TJA-N TJA-D8.ABC 8.ABC 7.ABC 7.ABC 6.A

AN AN AN AN ANSLJ SLJ SLJ-D6.B 6.A 9.ASL2 SL2 SL3

MAT-N MAT-N MAT-N8.ABC 8.ABC 7.ABCMA1 MA1 MA1

FIT1.BTV3

MAT-N MAT-N MAT-N8.ABC 8.ABC 7.ABCMA2 MA2 MA2

FIZ FIZ9.B 9.AFI FI

SLJ SLJ-D TJN TJN6.C 9.B 6.C 6.BSL1 SL1 SL2 SL2

SLJ-N SLJ SLJ5.AB 9.A 7.BSL3 SL3 SL3

LVZ LVZ LVZ LVZ LVZ7.AB 7.AB 8.BC 8.BC delitevLV LV LV LV skupin

MAT-D MAT-N MAT-N6.A 7.ABC 7.ABC

MA3 MA1 MA2

PLAVANJE

KOSILO

0 1 2 3 4 5 6 7 8MAT-N DRU NIT SLJ LVZ LVZ

5.A,5.B,MA3 5.A 5.A 5.A 5.A 5.A KOSILO

MAT-N DRU TJA SLJ GVZ5.A,5.B,MA3 5.B 5.B 5.B GLA KOSILO KOSILO

TJN SLJ TJA ŠVZ GOS GOS GOSSL1 SL2 AN TV1,TV2,TV3,TV4 GO GO GO

SLJ-D MAT TJA-D ŠVZ ZGOSL2 MA3 BI TV1,TV2,TV3,TV4 GE KOSILO KOSILOTJA LVZ SLJ ŠVZ TIT TITZG LV SL1 TV1,TV2,TV3,TV4 THV1,THV2 THV1,THV2 KOSILO

TJA NAR MAT ZGO ŠVZ OSBI KE MA1 ZG TV1,TV2,TV3,TV4 LV KOSILO

TJA SLJ MAT GVZ ŠVZ OSAN SL3 MA2 GLA TV1,TV2,TV3,TV4 MA2 KOSILO

MAT TJA ZGO SLJ ŠVZ OSSL3 AN ZG SL3 TV1,TV2,TV3,TV4 AN KOSILO

IP/MAT IP/MAT LVZ/TIT LVZ/TIT SLJ-NMA1,MA2 MA1,MA2 LV,THV1,THV2 LV,THV1,THV2 SL1,SL2,SL3,ZG KOSILO KOSILOIP/MAT IP/MAT DDE BIO/GEO SLJ-N

MA1,MA2 MA1,MA2 SL2 GO,GE SL1,SL2,SL3,ZG KOSILO KOSILO

IP/MAT IP/MAT KEM BIO/GEO SLJ-NMA1,MA2 MA1,MA2 KE GO,GE SL1,SL2,SL3,ZG KOSILO KOSILO

LVZ GEO SLJ-D MAT/TJA MAT/TJALV GE SL3 MA1,MA2 MA1,MA2 KOSILO KOSILO

KEM SLJ-D BIO MAT/TJA MAT/TJAKE SL1 GO AN,BI AN,BI KOSILO KOSILO

DOP/DOD MAT-N MATMAT 5.AB 6.B

6.ABC MA3 MA3

DRU GEO GEO ŽCZ5.K 9.A 8.BC5.K GE GE

MAT-N DRU NIT SLJ LVZ LVZ5.AB 5.A 5.A 5.A 5.A 5.A5.A 5.A 5.A 5.A 5.A 5.A

ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ4,5.SF 4,5.SF 4.B 6.ABC 7.ABCTV-SF TV-SF TV1 TV1 TV1

GVZ GVZ MPZ MPZ7.B 5.B

GLA GLA GLA GLA

DOP/DOD TJA TJA TJA TJATJA 6.C 4.A 6.A 5.SF

6.ABC ZG 4.A AN 4,5.SF

ŠVZ ŠVZ6.ABC 7.ABC

TV4 TV4TJA5.B5.BBIO BIO GOS GOS GOS9.B 8.BC 6.A 6.A 6.AGO GO GO GO GO

MAT-N DRU SLJ5.AB 5.B 5.B5.B 5.B 5.B

DOP/DOD SLJ SLJ-N DOP/DODSLJ 9.B 8.ABC SLJ9.AB SL1 SL1 8.ABC

ZGO ZGO ZGO7.C 7.A 6.BZG ZG GE

KEM NAR KEM9.B 7.A 8.CKE KE KE

ČETRTEK

KOSILO

DDE8.BSL2

MME MME TIT TIT TIT TIT8.A 8.A 6.C 6.C

THV1 THV1 THV1 THV1ŠZZ ŠVZ ŠVZ

6.ABC 7.ABCTV2 TV2

TJA TJA-D TJA-N TJA-N7.A 6.B 9.AB 9.ABBI BI BI BI

TJA TJA TJA TJA-N TJA-N OS7.B 7.C 6.B 9.AB 9.AB 7.CAN AN AN AN AN ANSLJ SLJ SLJ SLJ-N6.B 6.A 9.A 8.ABCSL2 SL2 SL3 SL2

MAT-N MAT-N MAT MAT-N MAT-N8.ABC 8.ABC 7.A 9.AB 9.ABMA1 MA1 MA1 MA1 MA1FIT FIT ŠVZ ŠVZ ŠVZ2.K 1.K 3.A 6.ABC 7.ABC

TV-K TV-K TV3 TV3 TV3MAT-N MAT-N MAT MAT-N MAT-N OS8.ABC 8.ABC 7.B 9.AB 9.AB 7.BMA2 MA2 MA2 MA2 MA2 MA2

TIT TIT TIT TIT8.A 8.A 6.C 6.C

THV2 THV2 THV2 THV2TJN SLJ-D SLJ SLJ-N6.A 9.B 6.C 8.ABCSL1 SL1 SL1 ZG

DOP/DOD SLJ-D SLJ SLJ SLJ SLJ-NSLJ 6.B 7.B 9.A 7.C 8.ABC

7.ABC SL2 SL3 SL3 SL3 SL3

LVZ LVZ LVZ LVZ OS IDUM9.A 6.C 8.A 8.A 7.ALV LV LV LV LV

MAT7.CSL3

stran 33

DDE DDE7.B 8.CSL2 SL2FIZ FIZ FIZ8.C 8.A 8.BFI FI FI

ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠSP5.K 4.A 6.ABC 5.A 9.B

TV-K TV2 TV2 TV2 TV2DOP/DOD TJA TJA TJA-N TJA-N OS

TJA 6.B 7.A 8.ABC 8.ABC 8.A8.ABC BI BI BI BI BI

TJA TJA TJA-N TJA-N7.C 7.B 8.ABC 8.ABCAN AN AN AN

SLJ SLJ SLJ-D SLJ-N6.A 6.B 9.A 8.ABCSL2 SL2 SL3 SL2

MAT-N MAT-N MAT MAT-N MAT-N9.AB 9.AB 7.A 8.ABC 8.ABCMA1 MA1 MA1 MA1 MA1

PLE FIT FIT ŠVZ OS1.SF 3.B 6.ABC 9.A

TV-SF TV3 TV3 SL3MAT-N MAT-N MAT MAT-N MAT-N

9.AB 9.AB 7.B 8.ABC 8.ABCMA2 MA2 MA2 MA2 MA2

SLJ SLJ-D TJN SLJ-N/OS6.C 9.B 6.B 8.ABCSL3 SL1 SL1 ZG/SL1

SLJ-D SLJ SLJ SLJ SLJ-N6.C 7.C 7.B 9.A 8.ABCSL3 SL3 SL3 SL3 SL3

LVZ LVZ LVZ IDUM IDUM6.B 3.A 3.ALV 3.A 3.A

DOP/DODMAT

8.ABC

PRIPRAVE NA NPZ 9.AB

ODDELEK

R - 6. b

SOR - 7. a

R - 5. a

SOR - 8. a

SOR - 6. a

R - 6. c

SOR - 6. b

SOR - 6. c

R - 5. b

R - 9. b

R - 6. a

R - 8. b

9. a

7. c

GJURAS Terezija

ANDRENŠEK Marija

ČONŽEK Marko

DEČMAN Štefka

BEDENIK Dalibor

6. c

GAŠPARAC Nina

7. a

7. b

BASTAŠIČ Janko

8. a

9. b

8. b

8. c

DEUČMAN Antonija

5. a

5. b

6. a

6. b

GAVEZ Irena

BAHAR Igor

BAJC Lidija

BOROVNIK Mateja

ČUGALJ Jasna

SOR - 7. c

SOR - 8. b

SOR - 7. b

R - 8. a

R - 7. c

SOR - 9. a

SOR - 9. b

R - 9. a

R - 7. b

R - 8. c

SOR - 8. c

R - 7. a

ŽUPANEC Jelka

KROŠEL Branko

KORAŽIJA Goran

UNVERDORBEN Branka

PETEK Zdenka

POLAJŽER Petra

SAJKO Brigita

SAJKO Edvard

TIRGUŠEK Matejka

OGRIZEK Ivica

ŠTEFANČIČ Barbara

MAJCENOVIČ Iztok

MAŠERA Andreja

NUČ Jožica

0 1 2 3 4 5 6 7 8SLJ TJA-D GVZ/OS ŠVZ GOS5.A 5.A 5.A TV2 5.A KOSILO KOSILO

SLJ GVZ/OS TJA-D ŠVZ NIT5.B GLA,5.B 5.B TV1 5.B KOSILO KOSILO

TJA SLJ ŠVZ MAT OSSL1 SL2 TV1,TV2,TV3,TV4 MA3 ZG KOSILO KOSILOTJA LVZ ŠVZ SLJ TJN OSBI LV TV1,TV2,TV3,TV4 SL2 SL1 MA3 KOSILO

SLJ-D MAT ŠVZ ZGO GOS GOS GOSSL3 MA3 TV1,TV2,TV3,TV4 ZG GO GO GO

GEO TJA MAT SLJ GVZGE BI MA1 SL1 GLA KOSILO KOSILO

DDE TJA MAT SLJ GEOSL2 AN MA2 SL3 GE KOSILO KOSILOTJA GEO SLJ NAR NARAN GE SL3 KE KE KOSILO KOSILO

GVZ FIZ GEO MAT/TJA MAT/TJA SLJ-N/OSGLA FI GE MA1,MA2 AN,BI BI,KE KOSILOZGO KEM FIZ MAT/TJA MAT/TJA SLJ-N/OSZG KE FI MA1,MA2 AN,BI GE,SL2 KOSILO

FIZ ZGO DDE MAT/TJA MAT/TJA SLJ-N/OSFI ZG SL2 MA1,MA2 AN,BI SL3,ZG KOSILO

IP/MAT IP/MAT KEM GVZ SLJ-D/OSMA1,MA2,TV MA1,MA2,TV KE GLA SL3 KOSILO KOSILOIP/MAT IP/MAT SLJ-D BIO ŠVZ

MA1,MA2,TV MA1,MA2,TV SL1 GO TV1,TV2 KOSILO KOSILO

MAT MAT OS6.C 6.A 6.B

MA3 MA3 MA3

GEO GEO GEO GEO7.A 7.C 8.A 7.BGE GE GE GESLJ GVZ/OS GOS5.A 5.A 5.A5.A 5.A 5.A

IP IP ŠVZ ŠVZ ŠVZ ŠSP9.AB 9.AB 6.ABC 5.B 9.BTV1 TV1 TV1 TV1 TV1

OPZ GVZ GVZ GVZ GVZ MPZ MPZ1. do 5.r SF 8.A 5.B 9.A 7.AGLA-SF GLA GLA GLA GLA GLA GLA

TJA TJA-D TJA-D TJA TJA6.A 5.A 5.B 4,5.SF 4,5.SFSL1 5.A 5.B 4,5.SF 4,5.SF

ŠVZ6.ABC

TV4TJA TJA5.A 5.B5.A 5.B

BIO GOS GOS GOS9.B 6.C 6.C 6.CGO GO GO GO

SLJ OS NIT5.B 5.B 5.B5.B 5.B 5.B

NI3 SLJ SLJ SLJ-N9.B 7.A 8.ABCSL1 SL1 GE

ZGO ZGO ZGO OS8.B 8.C 6.C 6.AZG ZG ZG ZG

POK POK KEM KEM NAR NAR OS8.B 9.A 7.C 7.C 8.BKE KE KE KE KE

PETEK

KOSILO

KOSILO

stran 34

��������������������� �����($!�)$�&'��$�*+,*-.

LEG

ENDA I

ZBIR

NIH

PRED

MET

OV Z

IZVA

JALC

IUREJA

NJE

BESE

DIL

(UBE)

Bra

nko

Kro

šel

MULT

IMEDIJA (M

ME)

Bra

nko

Kro

šel

RAČUNALN

IŠKA O

MREŽJA

(ROM

)Bra

nko

Kro

šel

POSK

USI

V K

EM

IJI

(POK)

Tere

zija G

jura

sNEM

ŠČIN

A 1

, 2

in 3

(NI1

, NI2

in

NI3

)Nin

a Gaš

para

cŠP

ANŠČ

INA 1

, 2

in 3

(ŠI

1, Š

I2 in

ŠI3)

Jasn

a Čug

alj

LIKOVNO S

NOVA

NJE

1, 2

in 3

(LS

1, L

S2 in

LS3)

Bra

nka

Unv

erdo

rben

arU

KEJ

LE

DE

NO

PK

ER

OT

AD

ERS

KE

TR

TE

^K

ET

EP

r.7r.8

r.9r.7

r.8r.9

r.7r.8

r.9r.7

r.8r.9

r.7r.8

r.9

0E

LP

EL

P

EL

P

)1F(

KO

Panipuks.2

1

EM

Manipuks.1

)1F(

KO

Panipuks.2

ZZ[

anipuks.2DI

DI

2E

MM

anipuks.23I

N

DIDI

3 4 5 6

1IN

)1F(

HPS

2IN

)1F(

EB

Uanipuks.1

)1F(

HP

Nanipuks.1

3IN

ZP

MZ

^@

ZP

M

PS[anipuks.1

ZP

MZ

PM

1I[

PS[anipuks.2

)2F(

1SL

2I[)2

F(E

BU

anipuks.2)2

F(H

PN

anipuks.23I[

ZP

MZ

PM

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

OLIS

OK

71I

N

ZZ[

anipuks.1)2

F(N

P[Ianipuks.2

)1F(

HPS

2IN

)1F(

MO

Ranipuks.1

)1F(

EB

Uanipuks.1

)1F(

HP

Nanipuks.1

3I[Z

PM

ZP

MZ

PM

ZP

MZ

PM

ZP

M)1

F(N

P[Ianipuks.1

)2F(

MO

Ranipuks.2

1I[)1

F(2S

L)1

F(K

OP

anipuks.1)2

F(1S

L2II[

)2F(

3SL

)2F(

EB

Uanipuks.2

)2F(

HP

Na nipuks.2

8

)1F(

NP[I

anipuks.1)2

F(N

P[Ianipuks.2

)1F(

MO

Ranipuks.1

)1F(

2SL

)1F(

KO

Panipuks.1

)2F(

MO

Ranipuks.2

)2F(

3SL

Opomba: F=fleksibilnoizbirni predmeti, označeni s F1, se izvajajo fleksibilno od septembra 2009 do januarja 2010izbirni predmeti, označeni s F2, se izvajajo fleksibilno od februarja 2010 do junija 2010

PLES

(PLE

)

Petra

Polajžer

ŠPORT Z

A S

PROST

ITEV (ŠS

P)

Izto

k M

ajce

novi

čŠP

ORT Z

A S

PROST

ITEV (ŠS

P)

Jank

o Bas

tašič

ŠPORT Z

A Z

DRAVJE

(ŠZ

Z)

Iz

tok

Majce

novi

čIZ

BRANI

ŠPORT - N

OGOM

ET (IŠ

PN)

Ja

nko

Bas

tašič

SODOBNA P

RIP

RAVA

HRANE (SP

H)

Št

efka

Deč

man

NAČIN

I PR

EHRANJE

VANJA

(NPH

) Š

tefk

a Deč

man

ŽIV

LJENJE

ČLO

VEKA N

A Z

EM

LJI

(ŽČZ)

Igor

Bah

ar

stran 35

8. 9. 2009 8. a15. 9. 2009 8. b22. 9. 2009 8. c1. 12. 2009 (ob 8.00) POŠ Kostrivnica

(ob 10.00) POŠ Sveti Florijan

�������������� ���������� ������������

�������������� �������������� �����������

14. 9. 2009 1. a21. 9. 2009 1. b28. 9. 2009 2. a5. 10. 2009 2. b12. 10. 2009 3. a19. 10. 2009 3. b2. 11. 2009 4. b14. 12. 2009 7. a4. 1. 2010 7. b

11. 1. 2010 7. c18. 1. 2010 8. a25. 1. 2010 8. b1. 2. 2010 8. c19. 4. 2010 4. a

29. 3. 2010 1. sf - 5. sf1. 4. 2010 1. k in 2. k22. 4. 2010 3. k in 4. k

Na osnovi izdelanega programa zobozdravstvene vzgoje bomo na šoli izvajali naslednjedejavnosti:1. OZIROMA 2. RAZREDVodja programa bo prisotna na prvem roditeljskem sestanku, kjer bo seznanila staršes potekom tekmovanja oddelčne skupnosti za čiste zobe.V začetku šolskega leta bo namenila učno uro v razredu s poudarkom na pravilnemumivanju zob, primerni prehrani itd.4. RAZREDV sklopu učnega načrta naravoslovja bo izvedena učna ura zobozdravstvene vzgoje,pri katerih se bodo učenci seznanili z uporabo zobne nitke.9. RAZREDProti koncu šolskega leta bo vodja devetošolce seznanila z izraščanjem modrostnihzob, o vnetjih dlesni in pomenu obiskovanja zobozdravnika tudi po koncu osnovnegašolanja.TEKMOVANJE ZA ČISTE ZOBEŽe utečena akcija bo potekala na razredni stopnji od 2. do 5. razreda.

���������������� ��������

Sistematski pregledi se izvajajo od 8.30 ure v zobni ordinaciji Bojane Debeljak Danielovdr. dent. med., v Zdravstvenem domu Rogaška Slatina. Učenci morajo imeti s sebojpotrjeno zdravstveno kartico in osebno zobno ščetko.

5. 1. 2010 5. a12. 1. 2010 5. b2. 2. 2010 1. a in 1. b

Sistematski pregledi se izvajajo od 8.15 v otroškem dispanzerju dr. Mateja Slivnika,spec. pediatra in spec. šolske medicine, v Zdravstvenem domu Rogaška Slatina. Učencimorajo imeti s seboj potrjeno zdravstveno kartico in knjižico cepljenja.

stran 36

������ ���������

KEJLEDENOP KEROT ADERS KETRTE^ KETEP

.I .II .III .B .I .II .III .B .I .II .III .B .I .II .III .B .I .II .III .B

054.7od00.7

DI[OKik~ed

DI[OK-ilked

ec

DIMIG

r.6-.5ELP

KKr.4-.2

154.8od00.8

.6cba

.6cba

.6cba

.6cba

ZZ[ DI

254.9od00.9

a.2 a.4 a.3.7cba

.7cba

.7cba

.7cba

b.1 a.3 DI b.2 a.2 a.4 b.3

354.01od00.01

b.3 b.2 a.1.8cb

-ULKB

.8cb

a.2 b.2 a.1 A.3-ULK

Bb.4

.6cba

.6cba

.6cba

.6cba

453.11od05.01

b.5 a.5 b.1 a.8 a.8 a.1 b.5 b.4-TRV

CE.6CBA

.6CBA

.6CBA

.6CBA

b.5 a.5 b.1

552.21od04.11

.8cba

.8cba

.8cba

.8cba

-TRVCE

b.4 b.3.7cba

.7cba

.7cba

.7cba

b.9 b.9

651.31od03.21

a.9 b.9 a.9 b.9 a.9 a.9 PS[ PS[

750.41od02.31

NPŠI ZZŠDIMIG

r.4-.2

DIMIG

r.6-.5

855.41od01.41

NPŠI

953.51od05.41

������������� ����� �������

Po programu imunoprofilakse in kemoprofilakse se cepljenje proti okužbi s HPVizvaja kot neobvezno prvič v tem šolskem letu. Proti okužbi s HPV bodo cepljenedeklice, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole na osnovi predhodne izjave o privolitvi.Cepljenje bo potekalo v otroškem dispanzerju ZD Rogaška Slatina v treh odmerkih ponaslednjem razporedu:20. 10. 2009 – prvi odmerek22. 12. 2009 – drugi odmerek20. 04. 2010 – tretji odmerek

stran 37

OVTSRAVNIOVTSRU@EDVECNE^U

b.1icinli~uvOIV.I

9002.9.4-9002.9.1 keBajnaJ

9002.9.11-9002.9.7 {erVaneliM

9002.9.81-9002.9.41 rerhüFanajraM

9002.9.52-9002.9.12 raga@alejirbaG

9002.01.2-9002.9.82 aldesoDadinoeL

9002.01.9-9002.01.5 tek[ajinesK

9002.01.61-9002.01.21 keBajnaJ

9002.01.32-9002.01.91 {erVaneliM

ECINTI^OP

9002.11.6-9002.11.2 rerhüFanajraM

9002.11.31-9002.11.9 raga@alejirbaG

9002.11.02-9002.11.61 aldesoDadinoeL

9002.11.72-9002.11.32 tek[ajinesK

9002.21.4-9002.11.03 keBajnaJ

9002.21.11-9002.21.7 {erVaneliM

9002.21.81-9002.21.41 rerhüFanajraM

9002.21.42-9002.21.12 raga@alejirbaG

ECINTI^OP

0102.1.8-0102.1.4 aldesoDadinoeL

0102.1.51-0102.1.11 tek[ajinesK

0102.1.22-0102.1.81 keBajnaJ

0102.1.92-0102.1.52 {erVaneliM

Dežurstvo in varstvo učencev I. VIOJutranje varstvo učencev 2. in 3. r od 6.30 do 8.00 poteka v učilnici 1. b razreda, in sicerpo spodnjem razporedu. Ob 7.45 gredo učenci v svoje učilnice, dežurni učitelj paposkrbi za red na zgornjem hodniku do 8.00.

�� ��� �

Dežurstvo in varstvo učencev II. in III. VIOPo trije dežurni učitelji določen dan dežurajo zjutraj od 7.00 do 8.00 in v obeh glavnihodmorih. Dogovorijo se o jutranjem dežurstvu v učilnici SL1. V času malice inrekreativnih odmorov imajo dežurni učitelji pregled nad dogajanjem v jedilnici in našolskem dvorišču.

OVTSRAVNIOVTSRU@EDVECNE^U

b.1icinli~uvOIV.I

0102.2.5-0102.2.1 rerhüFanajraM

0102.2.21-0102.2.9 raga@alejirbaG

0102.2.91-0102.2.51 aldesoDadinoeL

ECINTI^OP

0102.3.5-0102.3.1 tekŠajinesK

0102.3.21-0102.3.8 keBajnaJ

0102.3.91-0102.3.51 {erVaneliM

0102.3.62-0102.3.22 rerhüFanajraM

0102.4.2-0102.3.92 raga@alejirbaG

0102.4.01-0102.4.6 aldesoDadinoeL

0102.4.61-0102.4.21 tekŠajinesK

0102.4.32-0102.4.91 keBajnaJ

ECINTI^OP

0102.5.7-0102.5.3 {erVaneliM

0102.5.41-0102.5.01 rerhüFanajraM

0102.5.12-0102.5.71 raga@alejirbaG

0102.5.82-0102.5.42 aldesoDadinoeL

0102.6.4-0102.5.13 tekŠajinesK

0102.6.11-0102.6.7 keBajnaJ

0102.6.81-0102.6.41 {erVaneliM

0102.6.42-0102.6.12 rerhüFanajraM

OVTSRU@EDOIV.IIIni.II

9002.9.1 .Anam~ueD .Ble{orK .B~i~nafet[

9002.9.2 .Aare{aM .LcjaB .Mke`no^

9002.9.3 .Skin{uP .ZketeP .IkezirgO

9002.9.4 .MkinvoroB .IrahaB .J~uN

9002.9.7 .BokjaS .Mke{nerdnA .Pre`jaloP

9002.9.8 .TsarujG .J~i{atsaB .Jcenapu@

9002.9.9 .DelohiT .[nam~eD .IzevaG

9002.9.01 .Ncarap{aG .Kaji`aroK .I~ivonecjaM

9002.9.11 .Mke{ugriT .BnebrodrevnU .Kka~valP

9002.9.41 .DkinedeB .Zcna`I .Jjlagu^

ABMOPOodajlvanopesvejleti~uhinru`edderintsrV

.atelagekslo{ak~ujlkaz

Dežurstvo v avli in hodnikihDruga triada:malica od 8.45 do 9.00rekreativni odmor od 9.45 do 10.00Tretja triada:malica od 9.45 do 10.00rekreativni odmor od 8.45 do 9.00

stran 38

��� �������

NAD

OJAKA^IK,VECNE^UOVTSRAVSUBOTVAAN

)51.31od52.21(oru.61LSICINLI^UV

OJAKA^IK,VECNE^UOVTSRAVSUBOTVAAN

)51.41od02.31(oru.71LSICINLI^UV

icinli~uvaru`edJLETI^UINRU@ED.subotvaanecne~uimerpsopni1LS

icinli~uvaru`edJLETI^UINRU@ED.subotvaanecne~uimerpsopni1LS

OP sarujGajizereT zevaGanerI

OT cjaBajidiL .forp,are{aMajerdnA

RS nam~ueDajinotnA .forp,kinvoroBajetaM

E^ kin{uPaknavetS rahaBrogI

EP ka~valPajilenroK .forp,ke{ugriTakjetaM

ABMOPOetaminoruotse{ik,i~azovicne~Uodovtsravvonzevboetarom,akuop

.51.31boasubotvaadohdo

etaminoruomdesik,i~azovicne~Uodovtsravvonzevboetarom,akuop

.51.41boasubotvaadohdo

Tudi v tem letu bomo nadaljevali s programom šolskega varčevanja. Hranilnico bodelovala enkrat tedensko, po potrebi tudi dvakrat. Nekateri učenci in starši so taknačin varčevanja z veseljem sprejeli in otroke spodbujajo k varčevanju. Zato bomotudi v tem šolskem letu varčevanju namenili veliko pozornosti, spodbujali bomo šeostale učence, da postanejo varčevalci. Želeli bi tudi, da bi se v namensko varčevanjevključile posamezne oddelčne skupnosti, kadar zbirajo kakšen denar, ter društvaoziroma sekcije, ki delujejo na šoli.

�����������������

Prvi šolski dan so vsi otroci dobili brezplačno razne otroške revijo posameznihzaložb ali pa zloženke oziroma propagandno gradivo založb. Zraven so bile prijavnice.Če se odločite, da boste katero izmed revij naročili, naj vaš otrok prinese izpolnjenonaročilnico v šolo in jo odda poverjenici šolskega tiska Marjani Führer. Z naročilomv šoli imate nižjo ceno, kot je v prosti prodaji.

���������� ���

stran 39

�� �������������� �

.VET[ TSONVAJEDANSERETNI KELEDDO JLETI^U AJNAJAVZIKINRU

.1 tnemalrapik{ortO r.9odr.1do ke{ugriTakjetaM icne~uzurovogodop

.2 ke`orkinvokiL r.4 ka~valPajilenroK50.41od03.21dohadersboon~esemtarkne

niaksnesej(icinvaledevdni)oru.7ni.6()antelovon

.3 eciruentropŠ r.5odr.1 ke`no^okraM aktepodakjledenopdoBPOurivkov

.4 ejvardzazTIF r.3odr.1 re`jaloParteP ukinruopotelokslo{olec

.5 !sa~itsorp,aruH r.9odr.1 igogadepintrop{ ecinti~opeksmiznieksnesej

.6 .IarolkloF r.5odr.2 no`aPacjoMdoadersni)aru.0(54.7od00.7doaders

)aru.8(51.51od03.41

.7 .IIarolkloF r.9od.6 cevaledosijnanuz icne~uzurovogodop

.8 akimtiRr.2odr.1r.4odr.3

,keBajnaJaldesoDadinoeL

54.7od00.7doketrte~

.9 ke`orkin~ijlvarpniiksmarD r.3odr.1 inuglieWatraM00.61od51.51dokerot00.41od51.31doaders

.01 ke`orkiksledon~oR useretniop .ceps,}irajnirk[alraK.gam usa~meksmizv55.7od01.7dokerot

.11 ani~{elgnA r.3odr.1

tekŠajinesKb,a.1{erVaneliMb,a.2

raga@alejirbaGb,a.3

54.21od00.21doadersa.154.01od00.01dokerotb.154.21od00.21dokerota.2

54.21od00.21dokejledenopb.254.21od00.21doadersa.354.01od00.01dokerotb.3

.21 ani~{meN r.5odr.1 ~i~nafet[arabraB51.41od03.31doadersr.251.41od03.31dokerotr.3

54.7od00.7doketrte~r.5,r.4

.31 ani~{uR useretniop cevaledosijnanuz icne~uzurovogodop

.41 ani~{avrH r.8nir.7 kezirgOacivI 55.7od01.7dokejledenop

.51alaklotniZPO r.5odr.1 kinedeBrobilaD

52.21od04.11dokejledenop51.31od03.21dokerot

.61 ovtsraktuL r.3odr.1,inuglieWatraM

keBajnaJ54.7od00.7dokerot

.71 ecilkedaztemogoN r.9odr.5 ~i{atsaBoknaJ 51.31od03.21doketrte~

.81 ek~edaztemogoN r.9odr.6 ~i{atsaBoknaJ icne~uzurovogodop

.91 akjobdO r.9nir.8 ke`no^okraM 54.8od00.8doketrte~

.02 ke`orkiksvoha[ r.6odr.4 cevaledosijnanuz icne~uzurovogodop

.12 ejnave~raV r.3odr.1 rerhüFanajraM 54.7od00.7doketep

.22 ovt{inlanu~aR r.5nir.4 le{orKoknarBod02.31dohikjledenopboejtellopovrpr.5

50.41ejtellopogurdr.4

.32 ani~{nap{,ani~{najilati,ani~{ocnarF r.9odr.5 jlagu^ansaJ

od00.7dohikjledenopboani~{ocnarfr.5)ru01(54.7

bo)ujtellopmegurdv(ani~{najilatir.6)ru01(54.7od00.7dohikjledenop

od00.7dohadersboani~{nap{r.9,r.854.7

.42 ke`orkik{iladelG r.9odr.5 cna`IaknedZ 54.7od00.7doketrte~

.52 ke`orkinvokiL r.9odr.5 nebrodrevnUaknarB03.21doketepv,51.31od03.21doketrte~

niaksnesej(icinvaledevdni50.41od)antelovon

.62 ecinmuortsiB r.6odr.4 cjaBajidiL 54.7od00.7doaders

stran 40

.VET[ TSONVAJEDANSERETNI KELEDDO JLETI^U AJNAJAVZIKINRU

.72vejnavemuzarops,ak~anzanlarB

ini~{nevolsr.9odr.5 cna`IaknedZ

.82 akigoL r.6nir.5 ketePaknedZdo:hiledhevdv54.7od00.7doketep

ajinujodajamdo,arbmevonodarbmetpes

.92 akigoL r.9odr.7 ketePaknedZdo:hiledhevdv54.7od00.7doaders

ajinujodajamdo,arbmevonodarbmetpes

.03 suetorP r.9nir.8 nam~eDakfet[urovogodopontadod,54.7od00.7dokerot

icne~uz

.13 ek~edazakra{oK r.9odr.5 ~ivonecjaMkotzI 54.7od00.7dokerot

.23 ecilkedazakra{oK r.9odr.6 ke`no^okraM 54.7od00.7doketrte~

.33 ecilkedazakra{oK r.5nir.4 ke`no^okraM 54.7od00.7doketrte~

.43 ejnaloR r.5odr.1 ke`no^okraM 51.31od03.21doaders

.53 ugensanejnakseD r.9odr.5 ke`no^okraM icne~uzurovogodvusa~meksmizv

.63 akiteltA r.9odr.5 re`jaloParteP:hiledhevdv50.41od02.31dokejledenop

odacramdo,arbmevonodarbmetpesdoajam

.73 ke`orkiksmarD r.9odr.5 ~i~nafet[arabraB icne~uzurovogodop

.83 alaklotniZPM r.9odr.5 kinedeBrobilaD03.21doketepni50.41od03.21doketrte~

50.41od

.93mivozagePsejnavoledosni`irki~edR

momodr.9odr.1 cjaBajidiL

umodmevozagePv03.31od00.41doadersicne~uzurovogodop

.04imigurdniiminvaranderpovtsraV

~omopavrpretima~ersenr.9odr.7

,raga@alejirbaGakvaledosajnanuz

opusa~meksnadalmopnimeksmizvicne~uzurovogod

.14 ajicanidrook,alo{avardznialo{OKE r.9odr.1anajraM,{erVaneliM

rerhüF54.7od00.7doketrte~

.24

SRETRATS,STSETegdirbmaCSREVOM,STSETegdirbmaC

SREYLF,STSETegdirbmaCSTSETTEP

r.5r.6r.7r.9

jlagu^ansaJkinvoroBajetaM

are{aMajerdnA~uNaci`oJ

54.7od00.7doketrte~54.7od00.7doaders

)ind41hikasv(41.31od03.21doketrte~54.7od00.7doaders

.34 ke`orkiksranivoN r.9odr.5 ke{ugriTakjetaM 51.31od03.21doketrte~

.44 akitsiruT r.9odr.1 kreBa{ataN icne~uzurovogodop54.7od00.7doaders

.54 ak~anzanlarbak{menniak{elgnA r.9odr.4

~uNaci`oJare{aMajerdnAkinvoroBajetaM

jlagu^ansaJ~i~nafet[arabraB

carap{aGaniN.gam

54.7od00.7doketrte~)urovogodop.zo(54.7od00.7doketrte~

54.7od00.7doketep54.7od00.7doketep

akuopurivkovakuopurivkov

.64 2DIKni1DIK r.9odr.6 ~i~nafet[arabraBzurovogodop.zo(54.7od00.7doaders

)icne~u

.74 ukizejmek{elgnavanipuksaksmarD r.9nir.8 ~uNaci`oJ 54.7od00.7doketep

.84 ilo{vaporvE r.9odr.5 ke{ugriTakjetaM icne~uzurovogodop

.94 savaksporvE r.9odr.1alraK,cna`IaknedZ

aji`aroKicne~uzurovogodnihanipuksop

.05 ovaranvidohoP r.4odr.1 cevaledosijnanuz icne~uzurovogodop

.15 ovaranvidohoP r.9odr.5 cevaledosijnanuz icne~uzurovogodop

.25 ajiroet,ke`orkiksraseloK r.4 ru~u[nagarD54.7od00.7doketepa.4

54.7od00.7dokejledenopb.4

.35 askarp,ke`orkiksraseloK r.5,ru~u[nagarDke`no^okraM

usa~meksnadalmopsnimeksnesejv

.45 akitsanmiGr.4odr.2r.6nir.5

re`jaloParteP~ivonecjaMkotzI

50.41od02.31dokerot00.51od00.41doaders

stran 41

��������CESEM NAD AMET ROTAZINAGRO

rebotko9002

.90 EP )o{(INZELOBINROKDALSOUJNANZVEJNAVOMKET SDDZ

.61 EP )r.8(ANI^ŠELGNA ajinevolSLFETAI

.22 E^ )o{(AJIGOLOIB SDP

rebmevon9002

.70 OS )rd(INZELOBINROKDALSOUJNANZVEJNAVOMKET SDDZ

.90 OP )o{(DESEBZITEVSMIDARGJA^ETANINRARETIL.d,TTELKSUKOR

.o.o

.02 EP )rd(ANI^[ELGNA ajinevolSLFETAI

.62 E^ )o{(ANI^[ELGNA [SRZ

.72 EP )o{(ANI^[MEN [SRZ

rebmeced9002

.40 EP )rd(AJIGOLOIB SDP

.80 OT )o{(ANI^[NEVOLS [SRZ

raunaj0102

.8 EP )o{(AKIGOL SKTOZ

.91 OT )o{(,SIN(OVT[INLANU^AR SKTOZ

.02 RS )o{(AJIFARGOEG [SRZ

.52 OP )o{(AJIMEK SKTOZ

.82 E^ )er(ANI^[ELGNA [SRZ

.92 EP )rd(ANI^[MEN [SRZ

.03 OS )rd(AKIGOL SKTOZ

raurbef0102

.20 EP )er(ANI^[NEVOLS [SRZ

.01 RS )o{(AK^ANZANLARBAK[MEN SZD

0102ceram

.2 OT )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.3 RS )er(AKIZIF AFMD

.9 OT )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.01 RS )rd(ANI^[ELGNA [SRZ

.21 EP )er(AJIFARGOEG [SRZ

.21 EP )rd(DESEBZITEVSMIDARGJA^ETANINRARETIL.d,TTELKSUKOR

.o.o

.31 OS )o{(OGOLLAKOPIK[INLANU^AR SKTOZ

.31 OS )rd(AJIMEK SKTOZ

.61 OT )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.71 RS )o{(AK^ANZANLARBAK[ELGNA SZD

.81 E^ )o{(AKITAMETAM SAFMZ

.02 OS )rd(ANI^[NEVOLS [SRZ

.32 OT )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.52 E^ )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.62 EP )er(AKIZIF SAFMD

.13 RS )er(AKITAMETAM SAFMD

lirpa0102

.6 OT )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.01 OS )rd(AKIZIF SAFMD

.31 OT )rd(AVALGANTSALAGAMOPUMZIRUT SZT

.71 OS )rd(AKITAMETAM SAFMD

.12 RS )rd(AJIFARGOEG [SRZ

jam02 01

.6 E^ )rd(AKOPAKIP .lSak{agoR[O.I

.8 EP )rd(MUORTSIBROINUJCIHPARGOEGLANOITANZIVK.d,TTELKSUKOR

.o.o

stran 42

��� ������������� ������� ������������������

Med številnimi akcijami, ki jih vsako leto načrtujemo skupaj, so tudi varovanje objektain okolice šole, pešec in kolesar v prometu (s poudarkom na otrocih), kontrola hitrostiz radarjem (poudarek je na varnosti otrok v odsekih obeh šol), kolesarski izpit (obveznačelada). Sodelujemo pri akciji Varna pot v šolo, ki poteka prvi teden v mesecuseptembru neprekinjeno, pozneje občasno, po daljših prekinitvah pouka. Učencempredstavimo poklic POLICISTA. Pogovarjamo se o prometu, posledicah igre z žogo nacesti. Na prvi roditeljski sestanek za prvošolce povabimo policista. Pripravimo inposodabljamo prometno-varnostni načrt šole. Dejavno sodelujemo v preventivnih akcijah(Boj proti drogi, Bistro glavo varuje čelada, Stopimo iz teme, Hitrost ubija, Natakar,taksi, prosim, Zberi pogum in povej (nasilje med otroki in mladostniki)). Udeležujemose literarnega natečaja VARNOST V CESTNEM PROMETU.

����������������� �������������������� ����������������������������� ���

� ����!�������� ���������� �������� � ��������

Prvošolčki v šolo ne smejo prihajati sami, ampak morajo imeti zagotovljeno spremstvostaršev. Z njihovim pisnim dovoljenjem jih lahko spremljajo tudi otroci, starejši oddeset let. Na poti v šolo in domov morajo otroci 1. razreda uporabljati rumeno rutico,ob zmanjšani vidljivosti pa poleg nje tudi predpisani odsevnik, kresničko.

Otroci se lahko vozijo v osebnih avtomobilih le, če so starosti primerno zavarovani vhomologiranih sedežih, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Otroci,mlajši od dvanajst let oziroma nižji od 150 cm, ne smejo sedeti ob sovozniku, ampakustrezno zavarovani na zadnjem sedežu (uporaba jahača).

Starši, opozarjajte svoje otroke na previdnost v prometu, hkrati pa tudi vi upoštevajtevse cestnoprometne predpise. Ne kršite jih v prisotnosti otrok, saj jim s tem dajeteslab zgled.Starši, vi ste najodgovornejši za pravilno vedenje svojega otroka v prometu.

Smo medgeneracijsko povezani.

stran 43

����� ��������� ����!�������������������/�������������� ��� �������

Otroci, zlasti najmlajši, niso sposobni sami varno prečkati ceste. Njihova starost inmajhna višina pomenita nevarnost. Zakon o varnosti cestnega prometa zato meddrugim nalaga staršem in drugim odraslim, ki skrbijo za otroka, da morajo poskrbeti,da bo imel do sedem let star otrok ustrezno spremstvo na poti v vrtec ter šolo indomov.Ne pozabite!Ko otroci shodijo, jih morate začeti učiti tudi varne hoje v prometu.Otroka v prometu ves čas nadzorujte; majhni otroci ne smejo nikoli sami prečkaticeste.Otroke učite z razlaganjem, medtem ko prečkate cesto skupaj z njimi.Pohvalite jih za vse, kar naredijo pravilno pri učenju varne hoje v prometu, ter jihspodbujajte.Otrokom bodite zgled ne samo kot pešci, temveč tudi kot vozniki in kolesarji.Ne hodite z otrokom po kolesarski stezi.Kot voznik dajajte prednost kolesarjem na kolesarski stezi, še posebej, ko le-ta prečkacesto.

Kako?Ustavimo korak od roba pločnika ali od roba ceste.Poslušamo promet.Pogledamo najprej levo, nato desno in spet levo.Ustavimo se ob robu ceste in z dvigom roke pokažemo voznikom, da želimo čezcesto.Cesto začnemo prečkati šele tedaj, ko se vozilo ustavi oziroma so se ustavila vozilaz obeh strani, če je promet zelo gost.Posebej pozorni bodimo na prehodih za pešce, ki so novi ali nevarnejši.

V Žiberniku bodimo še posebej pozorni na ravnini, po kateri lahko vozniki vozijohitreje, kot je dopustno. Šele ko se prepričamo o tem, da je cesta prosta in varna,jo prečkamo na prehodu za pešce.

Najkrajša pot ni vedno najvarnejša pot.Uporabljajmo pločnike.Cesto prečkajmo na prehodih za pešce.Hoja po progi in prečkanje železniških tirnic zunaj urejenih prehodov staživljenjsko nevarna.Kjer ni urejenega pločnika, uporabljamo za hojo praviloma skrajno levo stranvozišča v smeri hoje.Kjer ni urejenega prehoda za pešce, prečkamo vozišče na preglednem delu,hodimo v gosjem redu.Uporabljajmo čim več površin, po katerih ne poteka javni promet.Otroci se naj v šolo vozijo le s tehnično brezhibnimi kolesi, opravljenimikolesarskimi izpiti in obvezno uporabljajo zaščitno čelado.Kolo z motorjem lahko uporabljajo starejši od 14 let, z opravljenim preizkusomv znanju cestnoprometnih predpisov in uporabo varnostne čelade.

���������� �������������������� ������

stran 44

������������������ �����

.t{.paZejatsop

ajatsopanpotsVsa^apotsv

.1 jagaZ 51.6

.2 sava~a^ 91.6

.3 ilo{irpacinvirtsoKajnrogZ 52.6

.4cevorbaG-acinvirtsoKajnrogZ

ucboGirp62.6

.5 ukzirgOirpkinrebaGijnrogZ 13.6

.6-uk{jaGirpkinrebaGijndopS

e~{i`irk33.6

.7insubotvaankinrebaGijndopS

e{ihotvAitorpsanijatsopke{artS

63.6

.8ajatsopansubotva-talpdoP

eklapr~eksnicnebitorpsan04.6

.9irpe~{ilajatsoponsubotvA

ilo{inlartnec54.6

Smer prve jutranje vožnje Rogaška Slatina- Kostrivnica - Gabernik - Podplat - VIZII. OSNOVNA ŠOLA

.t{.paZejatsop

ajatsopanpotsVsa^apotsv

.1irpajatsopansubotva-talpdoP

it{opirats51.7

.2insubotvaankinrebaGijndopS

e{ihotvaitorpsanijatsopke{artS

91.7

.3-uk{jaGirpkinrebaGijndopS

e~{i`irk22.7

.4 ukzirgOirpkinrebaGijnrogZ 42.7

.5cevorbaG-acinvirtsoKajnrogZ

ucboGirp92.7

.6 ilo{irpacinvirtsoKajnrogZ 23.7

.7 sava~a^ 53.7

.8 jagaZ 63.7

.9irpe~{ilajatsoponsubotvA

ilo{inlartnec04.7

Smer druge jutranje vožnje RogaškaSlatina - Podplat - Gabernik - Kostrivnica- VIZ II. OSNOVNA ŠOLA

PRIHOD

1. Smer jutranje vožnje TLAKE oziroma SEČOVO–ROGAŠKA SLATINA6:15 Tlake (most) - Sv. Florijan - Cerovec - Avtopralnica Kmet - parkirišče Golob -

Prvomajska - krožišče - VIZ II. OSNOVNA ŠOLA7:15 Tlake (most) - Sv. Florijan - Cerovec - Tuncovec - I. OŠ Rogaška Slatina - AP

Rogaška Slatina - VIZ II. OSNOVNA ŠOLA7:30 Sečovo - Cerovec - Avtopralnica Kmet - parkirišče Golob - Tekačevo - VIZ II.

OSNOVNA ŠOLA

2. Smer jutranje vožnje ROGAŠKA SLATINA–KOSTRIVNICA–ROGAŠKA SLATINA

� ����– ������� ����������

Projekt Otrok – policist za en dan je namenjen učencem 6. razredov, ki so v lanskemletu sodelovali pri projektu Policist Leon svetuje. Učenci za en dan obiščejo policijskopostajo, kjer jim vodja policijskega okoliša razkaže postajo, prostore in opremo. Temusledi odhod na teren, kjer si skupaj z učiteljem/-ico ogledajo preventivno delo vodjepolicijskega okoliša.Cilji projekta so, da se otroci seznanijo s problematiko varnosti, da spoznajo delo inposlanstvo policistov v družbi, da se aktivno vključijo v preventivne aktivnosti napodročju preprečevanja različnih oblik negativnih pojavov med mladimi, da se medotroki ustvari pozitivna podobo policista in da se poveča njihovo zaupanje inmedsebojno sodelovanje.

stran 45

ajatsopanpotsV aktepodakjledenopdo aktepodakjledenopdo

ilo{inlartnecirpe~{ilajatsoponsubotvA 51.31 51.41

jagaZ 81.31 81.41

sava~a^ 02.31 02.41

ilo{irpacinvirtsoKajnrogZ 32.31 32.41

ucboGirpcevorbaGacinvirtsoKajnrogZ 62.31 62.41

ukzirgOirpkinrebaGijnrogZ 03.31 03.41

e~{i`irk-uk{jaGirpu~{i`irkankinrebaGijndopS 23.31 23.41

ke{artSe{ihotvAitorpsanPAankinrebaGijndopS 43.31 43.41

eklapr~eksnicnebitorpsanPAtalpdoP 53.31 53.41

ODHOD

Ob 13.15 in 14.15 od ponedeljka do petka obratujeta liniji:1. VIZ II. OSNOVNA ŠOLA - Čača vas - Zgornja Kostrivnica - Zgornji Gabernik -

Spodnji Gabernik - Podplat

Ob 15.15 ob ponedeljkih in torkih obratuje krožna linija:3. VIZ II. OSNOVNA ŠOLA - Čača vas - Zgornja Kostrivnica - Zgornji Gabernik -

Spodnji Gabernik - Podplat - parkirišče Golob - Cerovec - Zgornje Sečovo - SvetiFlorijan - Tlake (most)

2. VIZ II. OSNOVNA ŠOLA - krožišče - Prvomajska - parkirišče Golob - Cerovec -Sveti Florijan - Tlake (most)

ajatsopanpotsV aktepodakjledenopdo aktepodakjledenopdo

ilo{inlartnecirpe~{ilajatsoP 51.31 51.41

uboloGirpejnogeNejndopS 81.31 81.41

utemKirpme~oBdopcevoreC 02.31 02.41

anivogrt-me~oBdopcevoreC 12.31 12.41

alepak-me~oBdopcevoreC 22.31 22.41

ovo~eSejnrogZ 42.31 42.41

najirolFitevS 72.31 72.41

e~{idarGejnrogZ 92.31 92.41

uctagoRirpcemrtS 23.31 23.41

tsom-ekalT 53.31 53.41

ajatsopanpotsV,kejledenop

kerot,kejledenop

kerot

ilo{inlartnecirpe~{ilajatsoP 51.51 uboloGirpejnogeNejndopS 34.51

jagaZ temKacinlarpotvA 54.51

sava~a^ 02.51 anivogrt-me~oBdopcevoreC 64.51

ilo{irpacinvirtsoKajnrogZ 32.51 alepak-me~oBdopcevoreC 74.51

irpcevorbaGacinvirtsoKajnrogZucboG

62.51 ovo~eSejnrogZ 94.51

ukzirgOirpkinrebaGijnrogZ 03.51 najirolFitevS 25.51

irpu~{i`irkankinrebaGijndopSe~{i`irk-uk{jaG

23.51 e~{idarGejnrogZ 45.51

itorpsanPAankinrebaGijndopSke{artSe{ihotvA

43.51 uctagoRirpcemrtS 75.51

eksnicnebitorpsanPAtalpdoPeklapr~

53.51 tsom-ekalT 75.51

stran 46

������� �������� ������������� �������� �������

Mednarodni teden mobilnosti22. september – Dan brez mojega avtomobila z namenom BOLJ ZDRAVIH IN BOLJEKOLOŠKIH NAČINOV PREVOZA. Šola se vključuje v akcijo z nasveti za varnovožnjo s kolesom in za varno vožnjo v mestu za učence, ki so v preteklem šolskemletu opravili kolesarski izpit.

Projekt Pasavček za večjo varnost otrok med vožnjo v avtomobilihZa 50 % bi lahko zmanjšali število smrtnih žrtev otrok, če bi zagotovilidosledno uporabo otroških varnostnih sedežev ali ustreznih atestiranihpripomočkov (jahači). Le nekaj več kot polovica otrok, ki jih staršizjutraj pripeljejo v šolo, je v avtu ustrezno zaščitenih. Učenci inučiteljice I. VIO bomo že tretje leto zapored vključeni v nacionalniprojekt PASAVČEK, ki se bo izvajal tako v dopoldanskem času pripouku kot tudi v popoldanskem času v OPB. V letošnjem šolskem letubomo projekt razširili v OPB na POŠ SV. FLORIJAN in POŠKOSTRIVNICA.Projekt temelji na spodbujanju pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev tervarnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu.

Policist LeonTudi v tem šolskem letu poteka preventivni projekt Policist Leon svetuje. V projektbodo vključeni učenci 5. razreda. Pripomoček za izvajanje projekta je delovni zvezek

AJN@OV.I aru

acroGanmaK 51.60

alo{anlartneC 52.60

AJN@OV.II aru

acroganmaK 03.60

talpdoP 04.60

ejzerB 54.60

kinrebaGijndopS 05.60

kinrebaGijnrogZ 55.60

nrutdoP 00.70

acinvirtsoK[OP 50.70

AJN@OV.III aru

)re`jaloP(kineverD 51.70

acinvirtsoK[OP 03.70

AJN@OV.VI aru

sava~a^ 04.70

acinvirtsoK[OP 54.70

AJN@OV.V aru

aciluave~buG 05.70

najirolFitevS[OP 00.80

VO@NJE - ZJUTRAJAJN@OV.I aru

najirolFitevSŠOP 54.21

alo{anlartneC 00.31

AJN@OV.II aru

acinvirtsoKŠOP 51.31

kinrebaGijnrogZ 02.31

kinrebaGijndopS 52.31

ejzerB 03.31

talpdoP 53.31

acroGanmaK 54.31

alo{anlartneC 05.31

AJN@OV.III aru

alo{anlartneC 05.31

)modiksvol(~oB

alo{anlartneC 03.41

AJN@OV.VI aru

alo{anlartneC 03.41

acroGanmaK

alo{anlartneC 54.41

Opomba: Vožnja šolskega kombija v Drevenik do Polajžerjevih in na Boč doGaveza se izvaja le v mesecih, ko na cesti ni poledice in snega.

������������������������

VO@NJE - POPOLDNE

stran 47

Policist Leon svetuje. Varnostne vsebine so razdeljene v pet sklopov: promet, pirotehnika,nasilje, kriminaliteta in kolo. Uvodni del je namenjen predstaviti dela policista.Posamezne teme so opisane v namišljeni zgodbici, sledijo pa vprašanja in nasvetipolicista Leona.

Akcija Bodi preVidenOpozarja na dosledno upoštevanje prometnih pravil za pešce in uporabo odsevnihpredmetov v pogojih slabše vidljivosti, saj so pešci le tako bolj varni. Akcija se bozačela oktobra 2009, ko se začne krajšati dan in je uporaba kresničk ter drugihodsevnih materialov ne le nujna, ampak tudi obvezna.

Teden prometne varnostiV tednu otroka od 5. do 9. oktobra 2009 bomo v sodelovanju z občinskim Svetom zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije na šoli pripravili prometnedneve in vključili prometne vsebine, primerne za določeno starostno obdobje otrok.

Evropski dan prometne varnosti oziroma Ulice otrokom bo naš športni dan13. oktober 2009 je Evropski dan prometne varnosti. Organizirali bomo posebnepreventivne akcije na temo varnosti v mestu. Načrtujemo izvedbo akcije ob sodelovanjuz občino in policijo, v sklopu katere bomo ulico, ki bi jo lahko z dolgoročnejšimiukrepi preuredili v območje umirjenega prometa, s hitrostjo vozil, omejeno na 5 km/h, začasno zaprli.

Usposabljanje za vožnjo kolesaZa samostojno vožnjo v prometu so učenci sposobni šele, ko so stari deset let inopravijo izpit. Kolo je okolju in zdravju eno najbolj prijaznih prevoznih sredstev.Program usposabljanja otrok za vožnjo kolesa predvideva 3 dele: teoretična znanja inpreizkus znanja, praktična vožnja s kolesom po poligonu in praktična vožnja vdejanskem prometu z opravljanjem praktičnega dela kolesarskega izpita.Po uspešno opravljenem celotnem programu otrok pridobi kolesarsko izkaznico, skatero lahko samostojno sodeluje v prometu. Kljub temu pa v novih ali v zeloprometno zahtevnih položajih otrok še vedno potrebuje pomoč odraslih.

Varno koloS to akcijo se preverja tehnično stanje koles, ki jih vozijo učenci. Akcijo organizirašolska prometna služba ob sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnemprometu, s policijo, AMD ali ZŠAM. Ob pregledu koles se za vsako kolo vodi zapisnik,ki ga prejme učenec – lastnik. O stanju koles prejmejo učenci posebno nalepkoVarno kolo.

Bistro glavo varuje čeladaZ akcijo se oblikuje pozitiven odnos do uporabe kolesarskih čelad, zato je nujno le-to uporabljati.

Kaj veš o prometuTekmovanja Kaj veš o prometu so dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil,razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu, ki jih organizirajo šole v sodelovanjuz občinskimi sveti. Na tekmovanjih sodelujejo učenci od 5. do 9. razredov. TekmovanjeKaj veš o prometu poteka tako na šolski ravni, na ravni občin, regij, kot na državniravni. Tekmovanje poteka zadnji teden maja ali prvi teden junija.

stran 48

��������������������������

1BPO -A a.1 inuglieWatraM

B-1BPO b.1 no`aPacjoM

2BPO derzar.2 }ivejogarDarteP

3BPO derzar.3ni.2 .gzv.lpid,okjaZanajraM

4BPO derzar.4ni.3 ru~uŠnagarD

5BPO derzar.4 kreBa{ataN

6BPO derzar.5ni.4 .forp,ke`no^okraM,jlagu^ansaJ

ENTROPŠECIRU

derzar.5od.1 .forp,ke`no^okraM

V oddelke podaljšanega bivanja je v tem šolskem letu vključenih 252 otrok.

CENTRALNA ŠOLA: 185 otrok

POŠ KOSTRIVNICA: 57 otrok

1BPO derzar.2ni.1 tavroHajilataN

2BPO derzer.5od.3 ~i~rogerGanajraM

POŠ SVETI FLORIJAN: 11 otrok

BPO derzar.5od.1 aji`aroKnaroG

V času podaljšanega bivanja izvajamo učitelji OPB različne interesne dejavnosti inobogatitvene vsebine: športne urice, ljudsko izročilo, cici vesela šola, LOGO urice,ritmika, folklora, dramski in pravljični krožek, lutkarstvo ...

S svojimi dejavnostmi želimo zagotoviti spodbudno, zdravo in varno psihosocialno infizično okolje za razvoj in izobraževanje; omogočiti skupno načrtovanje in izbiranjeaktivnosti in s tem sooblikovanje programa posamezne dejavnosti ter uresničevatikakovostne odnose v skupini vrstnikov za dobro počutje in skupne dosežke tervključevanje staršev v aktivnosti.

PREDNOSTNE NALOGE v tem šolskem letuGibanje za zdravje – bivanje na prostem v vsakem vremenu ter športne aktivnosti sšportnim pedagogom.Poudarjanje ekoloških in turističnih značilnosti našega kraja.Ohranjanje ljudskega izročila.Življenje v sožitju z naravo.Preprečevanje in nepodpiranje nasilja.

V sklopu prizadevanj za kakovost bomo izvajali projekta Kje je doma tišina? in Tudijaz sem drugačen.

V okviru OPB se bosta tudi v tem šolskem letu v sodelovanju s športnimi pedagogiglede na zanimanje učencev izvajala nadstandardna programa plavanja in smučanja.

Smo bogati v različnosti.

stran 49

sa^ anibesV iclisoN

rebmetpes ejbodboonlajavu BPOecijleti~u

rebotko ,modvozageP,hileratsonad-.01.1margorpniaclirad

akortoundeTvecinvaledenlajravtsuenlartnecBPOkortoejne`urd-.01.51

[OPninajirolF.vS[OP,elo{acinvirtsoK

BPOijleti~u,cjaBajidiL

OIV.IniBPOijleti~u

BPOniOIV.II,OIV.Iijleti~uisv

rebmevon niADOVitsonvitkaentkejorpOLKETS

enlartnecBPOretOIV.IIIni.II,.I[OPninajirolF.vS[OP,elo{

acinvirtsoK

rebmeced razabve`valkiM-REBMECEDILESEVintkejorp

rebmecedinselpavatsderpaksmlif

~omopazvecjlovotsorpovt{urDOIV.IIni.I,BPOijleti~u,ukevol~os

raurbef ecinvaledentsupavatsderpaksmlif

BPOniOIV.Iecijleti~u

ceram elo{uvendboejnavoledos BPOniOIV.Iecijleti~u

lirpa anitalSak{agoR[O.IBPOzejne`urd okjaZanajraM

jam niOIV.Ie{ratsazvetiderirpan~ujlkazeni`urduvendboBPO

BPOniOIV.Iecijleti~u

jinuj vetiderirpan~ujlkaz BPOniOIV.III.II,.Iecijleti~u

KLJUČNE DEJAVNOSTI I. VIO in OPB CENTRALNE ŠOLE, POŠ SV. FLORIJAN inPOŠ KOSTRIVNICA

��� ���

������� ����� ���������

Smo kulturno dejavni.

stran 50

Projekta kulturne šole in kulturnega društva Spominčice vključujeta različne dejavnosti.Vključeni so učenci, ki obiskujejo različne interesne dejavnosti: likovni krožek, dramskiin pravljični krožek, gledališki klub, folkloro, folklorni krožek, ritmiko, ples, OPZ intolkala, MPZ, in vsi, ki skrbimo za kakovostno kulturno življenje šole in kraja.Udeležujemo se natečajev, razstav, revij, tekmovanj, srečanj, projektov, razpisanih našolski, lokalni, državni in mednarodni ravni.Kulturni programi naše šole so namenjeni notranjim in zunanjim javnostim. Šolasodeluje z MKS, Občino Rogaška Slatina, JSKD OI Rogaška Slatina, Kulturnim centrom,Pegazovim domom, turističnim društvom, Knjižnico Rogaška Slatina, hoteli, TIC-omin drugimi organizacijami v kraju in drugod.

��� ��������� ������������

������ ����Vsako leto se prvi ponedeljek v mesecu oktobru začne Teden otroka, v katerempraznujemo tudi svetovni dan otrok (6. 10.). Tema letošnjega Tedna otroka jeOTROKOVE KORISTI – GLAVNO VODILO. Tema izhaja iz obeležitve 20. obletnicesprejetja Konvencije o otrokovih pravicah.

Za poln in skladen razvoj svoje osebnosti mora otrok odraščati v družinskem okoljuin ozračju sreče, ljubezni in razumevanja, kot je zapisano že v uvodu h Konvenciji ootrokovih pravicah, zato je pomembno, da v tem tednu odrasli poskušamo še bolj kotsicer pristopiti k otrokom in jim povedali, kako čudovita in neponovljiva bitja so.Ker je načelo projektnega tedna, ki sicer poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladineSlovenije, da bi v teh dneh otrokom ponudili kar največ prostoročnih in razvedrilnihdejavnosti, se bomo tudi na II. OŠ Rogaška Slatina ravnali po njem. Tako je našeletošnje priporočilo, da oddelčne skupnosti, ki načrtujejo popoldanska jesenskakostanjevo-športna druženja s starši, ta izpeljejo v tednu od 5. do 9. oktobra 2009.Na šoli bomo v okviru tedna pripravili simbolične obdaritve ter različne delavnice, kijih bodo izvedli posamezni učitelji in učenci, gotovo pa bodo največ zanimanjapožela športna tekmovanja, v katerih se bodo pomerili učenci in učitelji.

Športna srečanja bodo na šolskih igriščih, zvrstila pa se bodo takole:ponedeljek, 5. 10. NOGOMETsreda, 7. 10. ODBOJKApetek, 9. 10. ŠALJIVE ŠPORTNE IGRE

Uvod v letošnjo prireditev otrok pa bo že dopoldansko nedeljsko srečanje s čarovnikomGregorjem na Evropski ploščadi (4. 10. 2009, ob 10.30 uri).

Sledile bodo prostočasne popoldanske delavnice, in sicer v torek, 6. 10. (ob predhodniprijavi učencev), od 14. ure do 16. ure. Jožica Nuč bo vodila delavnico kaligrafije,Brigita Sajko nas bo naučila izdelovati zapestnice z imenom iz prejice, Goran Koražijabo vodil kitarsko delavnico, Jelka Županec nas bo seznanila, kako se naredijo okraskiiz testenin, v ustvarjalni delavnici klasične animacije boste izdelali z Anjo Kidrič inBranko Unverdorben risanko oziroma strip in Matejka Tirgušek bo udeležence seznanilaz osnovami desetprstnega tipkanja. Petra Polajžer bo z otroki I. VIO in njihovimistarši pripravila FIT čutno pot.Dragi odrasli, pridite in navijajte za otroški smeh!

stran 51

»SPODBUJAJMO PRETOK MISLI, ŠIRIMO OBZORJA RAZMISLEKA IN KREPIMOKULTURNI DIALOG.«

KULTURNO DRUŠTVO SPOMINČICE bo združevalo mentorjein njihovo delo na vseh področjih kulture, hkrati pa enakovrednokot ostala društva v občini kandidiralo na razpisih občine RogaškaSlatina in si tako pridobilo dodatna finančna sredstva za delovanje.Letošnje leto bo polno novih projektov: lutkovni tim bo Bočkolegendo prevedel v angleški jezik ter se lotil nove predstave poknjigi našega učenca Blaža Pažona Ribica v šoli. Gledališki klubse bo preizkusil v muziklu, otroška folklorna skupina Spominčice, ki je sestavni delKD Spomičice, pa bo praznovala peto obletnico.

Cilj folklorne skupine je dosegati dobre rezultate, pri tem delo nadgrajevati in obenemuživati, zato prosimo vse dosedanje plesalce, da se odločijo in nadaljujejo s plesomtudi v višjih razredih. S tem namenom v letošnjem šolskem letu ustanavljamo folklornoskupino Spominčice 2.Plesati v folklorni skupini pomeni čast, saj je ohranjanje ljudskega izročila samo posebi bogastvo in zaklad. Obstoj vsakega naroda in njegove identitete je tesno povezanz ohranjanjem kulturne dediščine, kar je za naš kraj, pa tudi Slovenijo zaradi njenemajhnosti še posebej pomembno.

����������� ��

Na naši šoli se zavedamo pomembnosti gojenja lepe slovenske besede, kulturenastopanja in izražanja ter ustvarjanja in spodbujanja kreativnosti v maternem jeziku.S tem namenom bosta v tem šolskem letu delovala dramski krožek za učence I. VIOin dramski krožek za učence II. in III. VIO.V krožek bodo vključeni učenci, ki imajo posluh za slovensko besedo in jezik nasplošno, radi nastopajo in imajo smisel za ustvarjalno pisanje (pesmi, dramskihprizorov, dnevniških zapisov, šaljivih besedil, veznih besedil – besedil za to in onopriložnost) ter drugo ustvarjanje. Glavna vodila našega krožka so:znati pregnati strah pred nastopanjem in izpostavljanjem,znati sproščeno nastopiti,znati suvereno in samozavestno stati pred občinstvom,znati oblikovati svoje misli in jih primerno izraziti,znati tekoče, glasno in interpretativno brati različna besedila,znati prepričljivo odigrati dramsko besedilo,znati deklamirati in recitirati umetniška besedila,poznati kulturo nastopa in izražanja,ustvarjati na vseh področjih jezika,gojiti ljubezen do izražanja in lepe besede,s pomočjo tehnike dihanja znati oblikovati svoj glas,znati uporabiti svoj glas – govoriti, jasno, razločno, dovolj glasno.

Učenci dramskega krožka I. VIO bodo pripravili eno predstavo za učence in otrokeiz vrtca. Pomagali bodo pri izdelavi scene in oblačil.

stran 52

�� ������������ V letošnjem šolskem letu se bodo lahko učenci I. triade vključili k lutkovni interesnidejavnosti. Učenci bodo spoznali različne vrste lutk in rokovanje z njimi.Sami bodo skupaj z mentoricama izdelati senčne lutke in pod vodstvom mentoricpripravili lutkovno predstavo. Mladi lutkarji bodo lutkovno predstavo zaigrali učencemI. triade, po dogovoru pa še učencem 4. razredov.

��������

MUTAD VOLSAN TSONVAJED ROTANIDROOK

9002rebmetpes.1 NADIKSLO[IVRP olo{vvecne~umejerps,acijletanvar,jlagu^ansaJkinedeBrobilaD

9002rebotko EJICAMROFERNAD avalsorp kezirgOacivI

9002rebotko EVTRMANANIMOPSNAD ajicaromemok nam~ueDacinoT

9002rebmeced ITSONJOTSOMASNAD vetiderirpanrutluk,ketePaknedZ

~i~nafet[arabraB

0102raunaj AJOGZVAKSMLIF amlifagenjogzvdelgo ke{ugriTakjetaM

0102raurbef KINZARPINRUTLUKIKSNEVOLS avalsorpakslo{akjetaM,~i~nafet[arabraB

ke{ugriT

0102ceram ELO[NADot,i~uankezenaJesraK

anzzenaJretsjom,acijletanvar

rerhüFanajraM

0102lirpaEK^ANZENLARBKE^UJLKAZ

)NJT,AJT,OLS(margorpinrutluk cna`IaknedZ

0102lirpaUJROTAPUKOITORPAROPUNAD

ALEDKINZARPNImargorpinrutluk

,are{aMajerdnAkinvoroBajetaM

0102jinuj ATELAVtsonsevolsan~ujlkaz

veclo{oteved

niikinderzarikinderzarosi{ratsnir.9

0102jinuj.42NIATELAGEKSLO[KE^UJLKAZ

ITSONVA@RDNADtsonsevolsan~ujlkaz

,okjaSdravdEkezirgOacivI

�������������������������

V interesno dejavnost se bodo vpisali učenci 1. razredov. Interesna dejavnost jenamenjena govornemu sproščanju otrok. Ob poslušanju pravljic ter drugih literarnihdel si bodo učenci razvijali zmožnost domišljijske rabe jezika. Otroci bodo uživaliin se zabavali v nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovnih in besednih igrahin pri poslušanju pravljic in zgodb.

Prav je, da kulturno zaključimo odhod starega leta in v slavnostnem vzdušju pričakamonovo leto. 24. decembra 2009 bo za učence naše šole organizirano praznovanje.Učenci bodo imeli slavnostno kosilo ob praznično pogrnjenih mizicah in pogrinjkih,ki si jih bodo pripravljali v prednovoletnem času.

������������� ��Gledališki krožek II. OŠ Rogaška Slatina aktivno deluje četrto leto.Kot prejšnja leta bomo tudi to šolsko leto pripravili zanimivo in aktualno dramskouprizoritev, namenjeno učencem naše šole in tudi zunaj nje.Spomladi se bomo predstavili širši javnosti v Kulturnem centru Rogaška Slatina.

stran 53

.ZAR.PAZ

.T[EJ^ORDOP .VZI.SA^ ANIBESV-VOLSAN AJDOV I^OJULEDOS

r.1

.1 DK 9002.9.1 NADIKSLO[IVRP,ikra~inderzar

icijletijogzv

.2 DK 9002.9.42 EJNELEVLAVITSEFNIKIP,ikra~inderzar

icijletijogzv

.3 DK rebmecedONTELOVON-ON^I@OB

EJNAVONZARPAVATSDERPAK[ILADELG

,ikra~inderzaricijletijogzv

.4 DKilalirpa

jamNIEK^ANZENLARBKE^UJLKAZAJARKAGE^AMODEJNAVANZOPS

,akra~in`ijnk,ikra~inderzar

icijletijogzv

.5 DN rebotko ECINVALEDEKSNESEJ,icijleti~uicijletijogzv

.6 DN ceramIKSJLECNIGOLRBVONAMREH

DARG,icijleti~u

icijletijogzv

.7 DN ceram ...URTSJOMIRPKSIBO,icijleti~uicijletijogzv

irtsjom

.8 DT rebmeced ECINVALEDENTELOVON,icijleti~uicijletijogzv

i{rats

.9 DT raurbef KSAMHINTSUPAVALEDZI,icijleti~uicijletijogzv

,icortoi{rats

1 .0 DT ceramOT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM

,acijletanvar,acijleti~uacijletijogzv

,icortoirtsjom,i{rats

.2 r

.1 DK rebotkoAKSMLIFILAAK[ILADELG

AVATSDERPikra~inderzar OIV.Ivitka

.2 DK raurbef TSUP ikra~inderzar i{rats

.3 DK ceram ELO[NAD,acijletanvarikra~inderzar

ikintrbo

.4 DKilalirpa

jamNIEK^ANZENLARBKE^UJLKAZAJARKAGE^AMODEJNAVANZOPS

,akra~in`ijnkikra~inderzar

.5 DN ceram ...URTSJOMIRPKSIBO ikra~inderzar irtsjom

.6 DN ceram.32 TRVIKSLAVI@ ikra~inderzar ~idov

.7 DN lirpa EJVARDZ ikra~inderzar artses.dem

.8 DT rebotko METSORPANJEZUM ikra~inderzar ijrotamina

.9 DT rebmeced ECINVALEDENTELOVON ikra~inderzar i{rats

.01 DT ceramOT,I^UANKEZENAJESRAK

NZZENAJRETSJOM Aacijletanvar ikra~inderzar

������������ ���� ����!��������������� ������������

Smo bogati v različnosti.

stran 54

.ZAR.PAZ

.T[EJ^ORDOP .VZI.SA^ ANIBESV-VOLSAN AJDOV I^OJULEDOS

r.3

.1 DK rebmecedAKSMLIFILAAK[ILADELG

AVATSDERPikra~inderzar

.2 DK ceram TSUP ikra~inderzar

.3 DK ceram ELO[NAD,acijletanvarikra~inderzar

.4 DK lirpaNIEK^ANZENLARBKE^UJLKAZAJARKAGE^AMODEJNAVANZOPS

ikra~inderzar OIV.Ivitka

.5 DN ceram ...URTSJOMIRPKSIBO ikra~inderzar irtsjom

.6 DNod.5.420102.5.82

ADOV ikra~inderzar ejve~oKDO[C

.7 DNod.5.420102.5.82

VNADMIVI@ERP-KE^RUJMODIVARAN

ikra~inderzar ejve~oKDO[C

.8 DT rebotko.6 ANAJLBUJLVOTNEMIREPSKEA[IH ikra~inderzar iclajavzi

.9 DT rebmeced ECINVALEDENTELOVON ikra~inderzar i{rats

.01 DT ceramOT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvarikra~inderzar

irtsjom

r.4

.1 DK 9002.21.42ONTELOVON-ON^I@OB

EJNAVONZARPikra~inderzar

.2 DK 0102.2.61 TSUP ikra~inderzar i{rats

.3 DK 0102.3.22 AVATSDERPAK[ILADELG ikra~inderzar

.4 DN 9002.01.7 ETSRVENVOMRGNIENSEVERD ikra~inderzar DO[C

.5 DN rebmevonENVONSNIIVONSEJNA^[RVZAR

ITSONTSALikra~inderzar

.6 DN ceram ALITU^ ikra~inderzar

.7 DT rebmeced GORKIN^IRTKELE ikra~inderzar

.8 DT 0102.3.52 VOK^NILMEJNAVOLEDZI ikra~inderzar

.9 DT 0102.3.62OT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvarikra~inderzar

irtsjom

.01 DT jinuj TROPSNARTNIEJNAVEJNARHS ikinderzar

.5 r

.1 DK 9002.11.3 ANAJLBUJL ikrakinderzar DO[C

.2 DK 0102.3.22 AVATSDERPAK[ILADELG ikrakinderzar kinedeB.D

.3 DK 0102.3.42ANI^[IDEDANRUTLUK

DARG,GRTIK[EVEJNDERSADERSDOP

ikinderzar

.4 DNod.2.510102.2.91

IVARANVEJTEVI@ERPdanejneroGDO[C

ima~erZiclavejlmerps

.5 DN 0102.3.52 ANARHERPAVARDZ artsesaksnicidem ikra~inderzar

.6 DN jam ITSRPTSON^ILZAR ikra~inderzar tnarobal

.7 DT rebotko AKARZEJNABIG ikra~inderzar

.8 DT rebmeced TROPSNARTNIEJNAVEJNARHS ikra~inderzar

.9 DT 9002.21.42ONTELOVON-ON^I@OB

EJNAVONZARPikra~inderzar

.01 DT 0102.3.62OT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvarikra~inderzar

irtsjom

stran 55

.ZAR.PAZ

.T[EJ^ORDOP .VZI.SA^ ANIBESV-VOLSAN AJDOV I^OJULEDOS

r.6

.1 DKrebmetpes

lirpaodERUENRUTLUK

invokortsicvaled

,ikinderzarikinderzaros

.2 DK 0102.3.22EKŠILADELGDELGO

EVATSDERProbilaDkinedeB

,ikinderzarikinderzaros

.3 DK 0102.3.42 IRUTLUKVICILKOP ikinderzar ikinderzaros

.4 DNrebotko

9002OVTSJITEMKON^IMANIDOIB

ajiraMke{nerdnA

,nam~eDakfet[naroG,elohiTakniraD

aji`aroK

.5 DN 9002.01.7AKINVOGOMERPDELGO

EJNELEVrahaBrogI

,DO[Cikinderzar

.6 DN 0102.3.32 KOTOPIJ^LOVMUTEROBRA nam~eDakfet[,DO[C

ikinderzar

.7 DT 9002.21.42ENINZARPENLAJRAVTSU

AJRIPAPZIIKLEDZINIECINVALED,ketePaknedZ

okjaSatigirB,ikinderzarikinderzaros

.8 DT 0102.2.61 TSUPaknarB

nebrodrevnUle{orKoknarB

.9 DT 0102.3.62OT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvar

ikinderzarirtsjom

.01 DT 0102.6.42 OJINEVOLSMAMIDAR okjaSravdE,ikinderzarikinderzaros

r.7

.1 DK 0102.3.22EKŠILADELGDELGO

EVATSDERPcarap{aGaniN

,jlagu^ansaJnebrodrevnUaknarB

.2 DK 0102.3.42 ANAJLBUJLATSEMDELGOarabraB~i~nafet[

ikinderzar

.3 DKZUDALKSVERUENRUTLUK

MOTR^ANMINTELAVITKAAGENVOLSOB@URD

.7 DN 9002.11.03-NARIPAKNE@ERBMOD,ENIJARKOPITSONLI^ANZ

OVTSRANILOSsarujGakniZ ikinderzar,DO[C

.8 DN 9002.21.1-NARIPAKNE@ERBMOD

AJIGOLOIBAKSROMsarujGakniZ ikinderzar,DO[C

.9 DN 9002.21.2-NARIPAKNE@ERBMOD

,EJTSAROKSROMBOAJIGOLOTINRO

sarujGakniZ ikinderzar,DO[C

.01 DT 9002.21.42EN^INZARPENLAJRAVTSU

ECINVALED,ketePaknedZ

okjaSatigirB,ikinderzarikinderzaros

.11 DT 0102.2.61 TSUPaknarB

nebrodrevnUle{orKoknarB

.21 DT 0102.3.62OT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvar

ikinderzarirtsjom

.31 DT 0102.6.42 OJINEVOLSMAMIDAR okjaSdravdEniikinderzarikinderzaros

stran 56

.ZAR.PAZ

.T[EJ^ORDOP .VZI.SA^ ANIBESV-VOLSAN AJDOV I^OJULEDOS

r.8

.1 DK 0102.3.22EKŠILADELGDELGO

EVATSDERPcarap{aGaniN

,jlagu^ansaJnebrodrevnUaknarB

.2 DK 0102.3.42 HAJNIPOTSHIVONRE[ERPOP carap{aGaniN DOŠC

.3 UKZUDALKSVERUENRUTLUK

MOTR^ANMINTELAVITKAAGENVOLSOB@URD

.4 DN 9002.01.22VOKARKINEMOPSINVARAN

NAJICOK[rahaBrogI DO[C

.5 DN EJVARDZ

.6 DN jam ADERSDOP,KRAPIKSNAJZOK,sarujGakniZnam~eDakfet[

.7 DT 9002.21.42EN^INZARPENLAJRAVTSU

ECINVALEDketePaknedZokjaSatigirB

niikinderzarikinderzaros

.8 DT 0102.2.61 TSUPaknarB

nebrodrevnUle{orKoknarB

.9 DT 0102.3.62OT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvar

ikinderzarirtsjom

.01 DT 0102.6.42 OJINEVOLSMAMIDAR okjaSdravdE

r.9

.1 DK 9002.9.2VAJIZRUKSKEANVOKORTS

OVTSJEMAZinuglieW.F DO[C

.2 DK 0102.3.22EK[ILADELGDELGO

EVATSDERP,jlagu^ansaJcarap{aGaniN

nebrodrevnUaknarB

.3 DKZUDALKSVERUENRUTLUK

MOTR^ANMINTELAVITKAAGENVOLSOB@URD

.4 DN 9002.9.2 CEVOLEC,JIRATENALP ketePaknedZ DO[C

.5 DN 9002.01.7niARTSIBJEZUMIK[INHET

TOPAN^UANDZOG,le{orKoknarB

sarujGakniZDO[C

.6 DN 0102.3.32 ITSONEJOVSAZ okjaSatigirBanlavotevsakslo{

,peSadgaM,ab`ulsSAL

.7 DT 9002.21.42EN^INZARPENLAJRAVTSU

ECINVALED,ketePaknedZ

okjaSatigirB

.8 DT 0102.2.61 TSUPaknarB

nebrodrevnUle{orKoknarB

.9 DT 0102.3.62OT,I^UANKEZENAJESRAK

ANZZENAJRETSJOM,acijletanvar

ikinderzarirtsjom

.01 DT 0102.6.11 OJINEVOLSMAMIDAR ketePaknedZ

stran 57

.paZ.t{

mutad derzar ajnavibotsem.zomod tsonvajed ebmopo

IMARGORPINVEND

.1 9002.9.2 r.9AKSJIRTSVA,OVTSJEMAZ

AKŠOROKDK

.2 9002.9.42 r.1 EJNELEVLAVITSEFNIKIP DK

.3 9002.01.6 k.4odk.1doIJ^LOVMUTEROBRA

KOTOPDN

[OPACINVIRTSOK

.4 9002.01.6 r.3 VOTNEMIREPSKEA[IH DN

.5 9002.01.7 fs.5,fs.4,r.4,ROVDIKSROHOP

TRVIN^INATOBDN

niANLARTNECITEVSŠOP

NAJIROLF

.6 9002.01.7 r.6AVT[INVOGOMERPJEZUM

EJNELEVDN

.7 9002.01.7 r.9 ARTSIBJEZUMIK[INHET DN

.8 9002.01.22 r.8,NAJICOK[VOKAR

ACINKRECDN

.9 9002.11.3 r.5 ANAJLBUJL DK

.01 0102.3.32 r.6IJ^LOVMUTEROBRA

KOTOPDN

.11 0102.3.32odfs.1do,r.2

fs.3ANAJLBUJLOOZ DN

niANLARTNECITEVSŠOP

NAJIROLF

.21 0102.3.32 r.8HIVONRE[ERPOP

HAJNIPOTSDK

.31 0102.3.42 r.5 KRAPIKSNAJZOK DKniDN

.41 0102.3.42 r.7 ANAJLBUJL DK

IMARGORPIKSNEDET

.1od.11.03do

9002.21.4r.7 ASEIFAKNE@ERBMOD

IKSNEDETMARGORP

INVOLSOVARANNEDET

.2od.2.51do0102.2.91

k.5nir.5 EJNEROGMODIKSNEDET

MARGORP

OKSPLAEJNA^UMS

ALGOR

.3od.5.42do0102.5.82

r.3 KE^RUJMODIKSNEDET

MARGORPINVOLSOVARAN

NEDET

����

stran 58

1., 2. 1. NOVO LETO19. 1. SVETOVNI DAN CERKVE31. 1. DAN BREZ CIGARETE

8. 2. PREŠERNOV DAN, SLOVENSKIKULTURNI PRAZNIK

11. 2. SVETOVNI DAN BOLNIKOV

1.-8. 3. TEDEN BOJA PROTI RAKU,MEDNARODNI DAN ŽENA

6. 3. SVETOVNI DAN VARČEVANJA ZENERGIJO

21. 3. SVETOVNI DAN STRPNOSTI INBOJA PROTI RASIZMU

22. 3. SVETOVNI DAN VODA23. 3. SVETOVNI METEOROLOŠKI DAN24. 3. SVETOVNI DAN TUBERKOLOZE25. 3. SVETOVNI DAN MATER27. 3. SVETOVNI DAN GLEDALIŠČA

2. 4. MEDNARODNI DAN OTROŠKIHKNJIG

7. 4. SVETOVNI DAN ZDRAVJA22. 4. DAN ZEMLJE, EKODAN23. 4. DAN KNJIGE27. 4. DAN UPORA PROTI OKUPATORJU

1., 2. 5. PRAZNIK DELA3. 5. MEDNARODNI DAN SVOBODE

TISKA8. 5. MEDNARODNI DAN RDEČEGA

KRIŽA9. 5. DAN EVROPE12. 5. MEDNARODNI DAN

MEDICINSKIH SESTER13. 5. DAN VARNOSTI15. 5. MEDNARODNI DAN DRUŽINE15.-21. 5 TEDEN DRUŽIN17. 5. SVETOVNI DAN

TELEKOMUNIKACIJ28. 5. DAN SONCA31. 5. SVETOVNI DAN BREZ TOBAKA

IN SVETOVNI DAN ŠPORTA

4. 6. DAN KRVODAJALCEV5. 6. SVETOVNI DAN EKOLOGIJE -

VARSTVA OKOLJA8. 6. DAN GASILCEV16. 6. MEDNARODNI DAN BEGUNCEV

IN SLADKORNIH BOLNIKOV25. 6. DAN DRŽAVNOSTI26. 6. MEDNARODNI DAN PROTI

ZLORABI DROG

����������� ����������������������

2. 8. SVETOVNI DAN DOJENJA17. 8. ZDRUŽITEV PREKMURSKIH

SLOVENCEV Z MATIČNIMNARODOM

8. 9. SVETOVNI DAN PISMENOSTI15. 9. DAN VRNITVE PRIMORSKE

MATIČNI DOMOVINI16. 9. MEDNARODNI DAN ZAŠČITE

OZONSKE PLASTI19. 9. MEDNARODNI DAN GLUHIH14.-21. 9. TEDEN AKTIVNOSTI ZA

PREPREČEVANJE KAJENJA RKS16.-22. 9. TEDEN MOBILNOSTI22. 9. DAN BREZ AVTOMOBILA26. 9. EVROPSKI DAN JEZIKOV27. 9. MEDNARODNI DAN TURIZMA

1. 10. MEDNARODNI DAN OSTARELIH5.-12. 10 TEDEN OTROKA4. 10. SVETOVNI DAN VARSTVA ŽIVALI5. 10. MEDNARODNI DAN OTROKA9. 10. DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA13. 10. EVROPSKI DAN PROMETNE

VARNOSTI16. 10. SVETOVNI DAN HRANE17. 10. DAN BOJA PROTI REVŠČINI24. 10. DAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH

NARODOVoktober MESEC POŽARNE VARNOSTI31. 10. MEDNARODNI DAN VARČEVANJA31. 10. DAN REFORMACIJE

november MESEC PREPREČEVANJAODVISNOSTI

14. 11. DAN SLADKORNIH BOLNIKOV17. 11. SVETOVNI DAN IZSELJENCEV20. 11. MEDNARODNI DAN BREZ CIGARET23. 11. DAN RUDOLFA MAISTRA25. 11. MEDNARODNI DAN NASILJA

NAD ŽENSKAMI

1. 12. SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU3. 12. MEDNARODNI DAN DUŠEVNO

PRIZADETIH4. 12. SVETOVNI DAN INVALIDOV9. 12. DAN MIRU10. 12. DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC

stran 59

�� ������� ��� �

Nadarjeni ali talentirani so tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolskistopnji, v osnovni šoli ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali skrite potenciale naintelektualnem področju, na področju ustvarjalnosti, na specifičnih akademskihpodročjih, na področju vodenja ali v vizualnih in izvajalskih umetnostih, in kipotrebujejo poleg rednega šolskega programa tudi posebej prilagojene programe indejavnosti.Nadarjeni otroci mislijo in se učijo drugače kot drugi otroci. Pogosto se zlahka inhitro učijo, so vztrajni, vedoželjni, imajo smisel za humor, so polni nenavadnih idejin občutljivi do drugih. Nadarjeni otroci, ki uporabljajo svoje zmogljivosti, opravijodelo hitreje, bolj poglobljeno in bolj vestno kot drugi otroci. Ne potrebujejo velikoponavljanja, snov obvladajo že po eni ali dveh ponovitvah. V šoli so večinomaizrazito uspešni pri enem ali več predmetih.

����������� ����������

Šolsko svetovalno delo opravljata socialni delavec in psihologinja. Področja, na katerihdelujeta, so naslednja:

učenje in poučevanje,šolska kultura, klima, vzgoja, red,telesni, osebnostni in socialni razvoj učencev,šolanje in poklicna orientacija tersocialnoekonomske stiske insodelovanje s starši.

Na naštetih področjih delujeta prek dejavnosti pomoči, razvojnih in preventivnihdejavnosti ter dejavnosti načrtovanja in vrednotenja. Njuno delo je sodelovalno,sodelujeta z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa ter z zunanjimiustanovami. V timskem sodelovanju šolska svetovalna služba prispeva k ustvarjanjupogojev za optimalni razvoj vsakega učenca ob upoštevanju načel dogovora in zaupnostipodatkov.Stalne naloge socialnega delavca in psihologinje so:

reševanje socialnoekonomskih stisk in regresirana prehrana,poklicna orientacija,vodenje projekta CŠOD,vpis otrok v šolo,individualne obravnave učencev,vodenje projekta »nadarjeni učenci«,spremljanje učencev,delo z učenci s posebnimi potrebami in gibalno oviranimi učenci.

Za svetovanje in posvetovanje se lahko dogovorite osebno ali po telefonu.Svetovalna služba vas bo vselej prijazno sprejela.

�� ������� ��� �

Smo bogati v različnosti.

stran 60

��������������������� ������Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in Zakon o osnovni šoli navajata,da so otroci s posebnimi potrebami:

otroci z motnjami v duševnem razvoju,slepi in slabovidni otroci,gluhi in naglušni otroci,otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,gibalno ovirani otroci,dolgotrajno bolni otroci,otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,otroci z motnjami vedenja in osebnosti terposebej nadarjeni otroci.

Tem učencem so zagotovljeni ustrezni pogoji za vzgojo in izobraževanje ter prilagojenoizvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo. Učenci,ki jim je z odločbo priznan status otroka s posebnimi potrebami, se izobražujejo poindividualiziranih programih. Osnovna šola s timom strokovnih delavcev za delo zučenci s posebnimi potrebami zagotavlja ustrezno pripravo, izvajanje in evalvacijoindividualiziranih programov. Tim, ki ga poleg ravnateljice, šolske svetovalne službe

��������� ����������������������Nadarjene učence je potrebno prepoznati, odkriti in jim omogočiti, da se razvijajo.Nanje moramo začeti gledati drugače in jih seznanjati, zakaj imajo drugačne potrebekot drugi učenci. Nadarjenega otroka moramo v šoli pritegniti, da se ne dolgočasi inda zasije v skladu s svojimi sposobnostmi.

Nadarjeni učenci lažje razvijajo svojo nadarjenost ob učenju s svojo hitrostjo in ne shitrostjo drugih otrok v razredu. Snov, ki jo že znajo, lahko preskočijo in se v temčasu pod vodstvom učiteljev ukvarjajo z individualnim delom (s poglobljenimobravnavanjem učne snovi ali s samostojnimi projekti). Zakon jim predpisujeindividualizirane programe, ki vsebujejo ciljno načrtovanje in dajejo možnost hitrejšeganapredovanja, če učno snov že obvladajo, zato je potrebno njihovo predznanje pogostougotavljati.

Pri pouku jim je potrebno dovoliti in jih spodbujati, da dajejo pobude, ideje, daodprto razmišljajo in gradijo na svojem »živem znanju«. Ukvarjajo naj se z nalogami,ki zahtevajo višje miselne procese in nenavadne načine razmišljanja. Tako bodolahko razvijali ustvarjalnost in splošno intelektualne sposobnosti.

Radi sledijo svojim interesom in proučujejo snov, ki presega šolsko delo, zato jepomembno, da vedo, kje lahko znanje poiščejo. Po navadi postanejo redni obiskovalcišolskih knjižnic. Z učitelji vzpostavijo nove mentorske odnose, ki so zelo pomembnipredvsem za razvoj specifičnih sposobnosti.

Nadarjeni otroci niso enako uspešni na vseh področjih, zato ne bodo imeli najvišjihocen pri vseh predmetih. Starši in učitelji moramo biti zadovoljni, če vemo, da so sepotrudili. Pri tem jih je potrebno spodbujati. Sami sebi so najhujši kritiki, zatopotrebujejo predvsem razumevanje njihove nadarjenosti.

stran 61

in specialne pedagoginje sestavljajo še razredniki in učitelji, izvajalci dodatne strokovnepomoči, v šolskem letu skrbi za odkrivanje učencev s posebnimi potrebami, oblikovanjeindividualiziranih programov, nudenje dodatne strokovne pomoči po individualiziranihprogramih ter personalizacijo pouka. Razredniki kot vodje tima za posameznegaučenca med šolskim letom sklicujejo timske sestanke, na katere so po potrebi vabljenitudi starši. Slednji tudi soustvarjajo individualiziran program za svojega otroka.Učno pomoč učencem s posebnimi potrebami nudijo učitelji, izvajalci dodatne strokovnepomoči (DSP), in sicer glede na zahteve v odločbah v ali zunaj oddelka.Izvajalka in vodja tima DSP je Karla Koražija, prof. pedagogike. Učencem s posebnimipotrebami bo nudila dodatno strokovno pomoč na področjih pozornosti in koncentracije,zaznavanja, motorike in grafomotorike, organizacije, razvijanja sposobnosti branja,pisanja in računanja. Učencem bo pomagala pri krepitvi samopodobe, nudila pomočpri sproščanju, samonadzoru in razvijanju socialnih veščin. Sodelovala bo s starši.Za individualni pogovor bo na voljo v času govorilnih ur (vsak prvi torek v mesecuod 16. do 17.) oziroma po dogovoru.

������� ����

V slovenske osnovne šole se vsako leto vključujejo otroci tujcev. Analize kažejo, da titežje sledijo pouku in drugemu dogajanju v šoli ter se tudi težje vključujejo v širšesocialno okolje, kar je posledica pomanjkljivega znanja slovenščine ter neizoblikovanihstrategij za vključevanje otrok tujcev v naš vzgojno-izobraževalni sistem.Po Ustavi RS imajo tujci v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljenez ustavo in zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi in zakonu samo državljaniRepublike Slovenije. Vsak tujec ima pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemunarodu in goji svoj jezik in kulturo.Kako ravnati z učenci tujci v osnovni šoli, nam narekujejo Smernice za izobraževanjeotrok tujcev v vrtcih in šolah (Ljubljana 2009), Zakon o osnovni šoli in Pravilnik opreverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Učencitujci imajo pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogojikot državljani RS, prilagoditve pri podajanju in ocenjevanju učne snovi pa lahkotrajajo dve leti.

Na otroke tujce je potrebno gledati celostno, pri vseh dejavnostih je glavno vodilonačelo dolgoročne koristi otroka in upoštevanje njihovih želja ter mnenj pri odločitvah,ki zadevajo njihovo prihodnost.V skladu z njihovo starostjo in zrelostjo morajo biti vzpostavljeni in zagotovljenipogoji za lažje sodelovanje. Učenci se seveda vključijo v sistem učenja slovenskegajezika in v proces spodbujanja komunikacije (lahko v mešanici jezikov). V splošnemvelja, da na šolah spodbujamo učenje jezika učnega okolja in maternega jezika otrok.Pedagoški delavci se moramo za delo z učenci tujci strokovno usposabljati. Pomočučencem tujcem mora biti strokovna, otroku in družini pa prijazna. Šola mora razvijatirazlične oblike dejavnosti, s katerimi omogoča učencem tujcem vključevanje in doseganjepredpisanih standardov znanja. Delo z učenci je potrebno individualizirati ter jihvključevati v dopolnilni in dodatni pouk ter vzpostaviti medsebojno učno pomoč,tudi med učenci.

��������� ����������� ����

stran 62

Bolezen je potrebno spoznatiZa starše, prav tako tudi za šolo, je pomembno poznavanje bolezni. Starši morajo obolezni seznaniti vodstvo šole, da to lahko sprejme ustrezne ukrepe (dieta, pripomočki,organizacija šole v naravi …). Bolezen morajo spoznati tudi razrednik, učitelji inučenci v razredu glede na stopnjo njihovega razumevanja. Prav je, da so z boleznijoseznanjeni tudi starši učencev v razredu zaradi podpore bolnemu otroku.

Sodelovanje starši in šolaNujno je stalno in soustvarjalno sodelovanje med starši in šolo. Če ima otrok statusučenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomoč, pri postavljanju ciljev zaučenca sodelujejo starši in učenec. Pomembno je, da starši govorijo o posebnihpotrebah otroka, o svojih težavah in težavah drugih otrok v družini in se takoodprejo za pomoč, ki jim jo lahko nudi šola.

Skrb za druge otroke v družiniZaradi dolgotrajne bolezni v družini potrebujejo tudi zdravi otroci posebno skrbstaršev in razumevanje v šoli, saj so pogosto bolj občutljivi in prizadeti.

Kako ravnati z dolgotrajno bolnim otrokomOtroku je potrebno zaradi strahov odkrito razložiti zdravstveno stanje in ga pripravitina preglede. Potrebuje tudi spodbude pri navezovanju stikov s sošolci. Prevladuje najpozitivno mišljenje in poudarjanje njegovih močnih področij.V družini si je potrebno skrb za bolnega otroka porazdeliti, starša pa naj si vzametačas tudi zase.

V šoli je danes vse več otrok s kronično boleznijo, ki je lahko v stabilnem stanju aliv poslabšanju. Otroci različno sprejemajo dolgotrajno bolezen. V nižjih razredihosnovne šole imajo občutek, da bolezen obvladujejo, a vseeno začutijo, da so drugačniod drugih.Starejši otroci bolezen bolje razumejo, vendar se zaradi omejitev čutijo prikrajšane.Mladostniki pogosto zanikajo bolezen, zato potrebujejo nadzor pri opravljanju dolžnostiv zvezi z boleznijo.Dolgotrajno bolan otrok ima v šoli lahko status učenca s posebnimi potrebami, za karje potreben postopek, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki izda tudiodločbo.

���� ������������� ���������

��������� �������� �������������� �����

Upoštevati moramo načelo spoznavanja drugih kultur in spoštovati različne kulturneidentitete. Pomembno je, da otroci tujci ohranijo stik s svojim maternim jezikom inveroizpovedjo ter da s svojim znanjem in ravnanjem bogatijo druge otroke.Staršem mora biti zagotovljen dostop do informacij, zato tudi starši potrebujejoposebno skrb pedagoških delavcev, kot je možnost vključevanja v šolske dejavnostina različne načine.

stran 63

V II. osnovno šolo Rogaška Slatina so vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami ininvalidi. Zavedamo se, da so slednji populacija, ki ima zaradi prirojenih telesnihnapak, posledic bolezni, poškodb dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne in/alisenzorične okvare, ki jih lahko ovirajo ali omejujejo pravico, da enako kot drugipolno in učinkovito sodelujejo v družbi.Načela vzgoje in izobraževanja nam zato na šoli narekujejo zagotavljanje enakihmožnosti, s katerimi se invalidi lahko enakovredno, brez razlikovanja, izključevanjaali omejevanja vključujejo v vse segmente našega življenja in dela. Ob zagotavljanjuosnovnih pogojev, kot so didaktični material, učila in izobraževanje učiteljev, je našcilj nadgrajevanje dela in povezovanje s starši ter zunanjimi ustanovami, sistematičnospodbujanje pozitivnih odnosov ter načrtovanje konkretnih dejavnosti in nadstandardnihprogramov zanje. Na ta način razvijamo in zadovoljujemo čustvene, socialne, kognitivnepotrebe invalidov in njihovih sošolcev. Gre za razvoj in ohranjanje empatije, kiomogoča polno, učinkovito in bogato sodelovanje.

Naši kratkoročni in dolgoročni ukrepi so usmerjeni v:zagotavljanje ustreznih pogojev dela,izobraževanje učiteljev,oblikovanje odnosov do invalidov,delo s starši učencev invalidov in delo s starši ostalih učencev,sodelovanje z zunanjimi ustanovami,vključevanje teh otrok v konkretne dejavnosti in nadstandardne programe.

Zastavljen je triletni načrt, ki ga bomo na omenjenih področjih vsako šolsko letonadgrajevali in dopolnjevali. Naši cilji so zagotavljanje pogojev za popolno integracijoučencev invalidov v vzgojno-izobraževalni proces, omogočanje optimalnega kognitivnega,čustvenega in socialnega razvoja invalidov, spodbujanje empatije do invalidov teromogočanje širši okolici razumevanje omejitev in potreb invalidov.

S tem namenom deluje na šoli tim, katerega člani so mag. Karla Škrinjarič, spec.,Karla Koražija, prof. ped., Darinka Tihole, univ. dipl. psih., Frumencij Weilguni,socialni delavec, Marko Čonžek, prof., ter Helena Mikša, dipl. vzg., in predstavnicastaršev, ga. Anita Tepeš.

Tako smo v skladu z našo vizijo udejanjili že več ključnih pogojev za vključevanjeinvalidov v našo šolo, s čimer smo si pridobili tudi status šole po meri invalidov.

Danes vlada na naši šoli posebna kultura, ki je nastajala v procesu naraščajočihpotreb nekaterih naših notranjih javnosti in se izraža skozi vsakodnevni utrip inklimo šole. Ta trenutek lahko s ponosom rečemo, da na naši šoli delamo z invalidi inza invalide.

Vzajemno sodelovanje z zunanjimi javnostmi je v omenjenem procesu nujno.Sodelujemo z občino Rogaška Slatina, Območnim društvom invalidov Zgornje Posotelje,Centrom Soča in z drugimi zainteresiranimi javnostmi.

������������������������

stran 64

�������������������������������������������

Poteka v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanjuučencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 73/08). V ta namen visi v šoli na vidnemmestu razpredelnica napovedanega pisnega preverjanja znanja.Ocenjevanje znanja poteka po 5-stopenjski točkovni lestvici. Učenčevo znanje jeovrednoteno takole:

če učenec doseže minimalne standarde znanja, ocena 2,če učenec doseže modificirane minimalne standarde znanja in večinoma temeljnestandarde znanja, dobi največ oceno 3,če učenec doseže modificirane temeljne standarde znanja in večinoma višje standardeznanja, dobi največ oceno 4,če učenec doseže visoke standarde znanja, dobi največ oceno 5.

Vzgojne težave lahko šola rešuje ob pomoči Pravilnika o vzgojnih opominih v osnovnišoli (Uradni list RS, št. 76/08). Vsaka oddelčna skupnost ima svojo Mapo vzgojnihopominov (ukrepov).

Te`ave se morajo re{evati tam, kjer nastanejo. Najbolje takoj. ^e to ni mogo~e, je pot

re{evanja te‘av posameznega u~enca naslednja:

najprej pogovor z razrednikom, nato

pogovor z u~iteljem dolo~enega predmeta,

pogovor z enim ali obema svetovalnima delavcema (s psihologinjo ali s

socialnim delavcem),

pogovor z ravnateljico (individualni ali skupinski),

pogovor v timu (ravnateljica, svetovalna delavca, u~enci oz. star{i).

�� �������������������

�� ����������� �������������� ����

�)�����01�.2343*�5-�632343*

47+8�.+'�3.���$�.3���$�9*-�38:&;&<-�&'�7-�632343*&<-/

e-pošta: tom@zpms.si

stran 65

��������������������� �������������� Že od leta 1990, torej celih 19 let, na slovenskih osnovnih šolah, med katerimi je tudinaša, pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, delujejo otroški parlamenti.

Skozi preplet šolskega in nevladnega sektorja se učenci-parlamentarci učijodemokratičnega dialoga o aktualnih družbenih vprašanjih.

Dejavnost se izvaja na različnih ravneh, najprej na šolski, potem v lokalnem okolju(na občinski in regionalni ravni), zaključi pa se z nacionalnim otroškim parlamentom,ki ga gosti Državni zbor Republike Slovenije, kar je pomembna simbolna gesta, kiotroškim parlamentom daje poseben pečat. Cilj otroških parlamentov je takopripravljanje otrok na aktivno državljanstvo v demokratični družbi kot tudi ustvarjanjepogojev, v katerih lahko mladi izrazijo svoje mnenje, predloge in pobude.

Na šoli bomo letos začeli s pripravami na jubilejni, 20. nacionalni otroški parlament.Na lanskoletnem krovnem parlamentu je bila za letos izbrana za današnje časemobilnosti državljanov sveta in odprtih meja še posebej aktualna tema STEREOTIPI,RASIZEM IN DISKRIMINACIJA.

Poleg že ustaljenega dela šolskega otroškega parlamenta, tj. nastajanja gradiva inpošiljanja informacij v javnost, bomo v okviru naših priprav na šoli že drugič gostiliPotujoče gledališče iz Borovnice in s ciljnimi gledališkimi predstavami učence spodbudilik še posebej ustvarjalnemu in pronicljivemu razmišljanju in delovanju.

Predstavniki šolskega parlamenta so:

4. a Jaka Zdovc4. b Tadej Geček5. a Gal Bjelovučić5. b Barbara Plavčak6. a Samo Pešič6. b Denis Koražija6. c Lucijan Tramšek

7. a Ana Marija Ogrizek7. b Patricija Ogrinc7. c Dejan Murko8. c Ožbej Turnšek Kregar9. a Patricija Brglez9. b Valentina Gobec

V skladu s Pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnihšolah (Uradni list RS, št. 34/2004) ministrstvo za šolstvo in šport vsako letosubvencionira šolsko prehrano najbolj ogroženim učenkam in učencem. Višinasubvencije bo v tem šolskem letu znašala dnevno 0,60 EUR na učenca. Številosubvencij za II. OŠ Rogaška Slatina je 221, kar je 42,5 % vseh otrok na šoli. Septembra2009 bodo imeli regresirano prehrano učenci, ki so bili do subvencije upravičeni želansko šolsko leto. Od oktobra 2009 pa učenci, ki bodo upravičeni na osnovi letošnjihvlog (upravičenci iz prvega razreda že za september 2009).

Za dodelitev sredstev za subvencionirano prehrano (malico) so izdelani podrobnejšikriteriji, ki jih je po predhodnih predlogih sveta staršev potrdil Svet zavoda II. OŠRogaška Slatina dne 8. 7. 2004. Vse zainteresirane z njimi vsako leto seznani socialnidelavec.

�������������������������������

stran 66

Postopek dodelitve subvencije (regresa) za prehrano:Vsi učenci prejmejo obvestilo o možnosti regresirane prehrane (šolske malice). Kdopisu sodi tudi VLOGA ZA REGRESIRANO PREHRANO. Izpolnjeni vlogi moratestarši obvezno priložiti fotokopijo odločbe o otroškem dodatku in fotokopijo odločbeo prejemanju denarne socialne pomoči. Starši za več otrok izpolnite samo eno vlogo.Izpolnjene vloge s potrebnimi dokazili oddajo učenci razredničarki ali šolski svetovalnislužbi v zaprti kuverti do petka, 25. 9. 2009. Komisija bo individualno obravnavalavse prispele vloge. Starši boste pisno obveščeni o rešitvi vloge do 31. 10. 2009. Za vsenejasnosti se starši lahko oglasite pri socialnem delavcu.

����������������������� ��������������

V šolskem letu 2009/2010 želimo ustvariti socialno mrežo, ki bi omogočala pravičnejšein preglednejše razdeljevanje dodatno pridobljene finančno-materialne pomoči izrazličnih virov. Gre za pomoč vsem družinam, ki so se zaradi različnih razlogovznašle v finančnih težavah – izguba zaposlitve, bolezen in ostali upravičeni razlogi.Materialno-finančna sredstva bodo v socialno mrežo pritekala s pomočjo donacijRdečega križa, Karitasa, LIONSOV, različnih podjetij, Miklavževe druščine inposameznikov. Na ta način želimo povečati pomoč družinam v socialni mreži, zlastipri subvencijah prehrane, šole v naravi, kulturnih, naravoslovnih in tehniških dni,učnih pripomočkov, delovnih zvezkov in podobnega.

stran 67

����������� ���� �

����������� ����Globalni cilj delovanja šolske knjižnice je vzgoja in oblikovanje bralca na vsehstopnjah njegovega razvoja in navajanje bralca na uporabo različnih vrst knjižničnegagradiva in pripomočkov.Temeljna knjižnična dejavnost je sistematično zbiranje, obdelava in hranjenjeknjižničnega gradiva, predstavljanje gradiva in knjižnice, motiviranje učencev inučiteljev za uporabo knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme vuporabo udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa.

Vsak učenec dobi v prvem razredu člansko izkaznico, ki ga obvezno spremlja priizposoji in vračanju knjig vsa leta OŠ. Leposlovno gradivo lahko ima učenec domaštirinajst dni. Če gradiva ne vrne pravočasno oz. ne podaljša roka izposoje, plačazamudnino, ki znaša 5 centov na dan za vsako knjigo. Zbrana sredstva iz zamudnineporabimo za nakup novih knjig.

Knjižnica je za izposojo odprta vsak dan od 11. do 14. ure. (Po potrebi tudi predpoukom.)

Prednostni nalogi šolske knjižnice sta spodbujanje branja in širjenje bralne kulturepri vseh uporabnikih šolske knjižnice in pomoč pri izboljševanju kakovosti učenjabranja ter prehod knjižnice na sistem COBISS.

���������������Učenci si lahko iz učbeniškega sklada sposodijo učbenike, veljavne po Kataloguučbenikov za OŠ.Starši se morajo meseca maja odločiti, ali si bodo v šoli izposodili učbeniški kompletza naslednje šolsko leto, kar sporočijo s podpisano naročilnico (učenec jo prejme všoli) skrbnici učbeniškega sklada.MRSŠ omogoča vsem učencev brezplačno izposojo učbenikov, učenci pa so dolžniizposojene učbeniki zaviti in z njimi primerno ravnati, ob koncu šolskega leta panepoškodovane in urejene učbenike vrniti. Če so učbeniki poškodovani ali izgubljeni,je potrebno zanje plačati odškodnino.

����������������������Učenci, ki prebirajo knjige za bralno značko, si razvijajo zavest o pomenu branja inpismenosti sploh. Prebirajo lahko knjige po lastnem izboru (v pomoč jim je priporočilniseznam), in sicer vsaj tri leposlovne knjige, eno strokovno in eno pesniško zbirko. Oprebranih knjigah se učenci pogovarjajo z mentorico/mentorjem.

Smo jezikovno usposobljeni.

stran 68

������������������Tekmovanje za nemško bralno značko: 10. februar 2010Tekmovanje za angleško bralno značko: 17. marec 2010Tekmovanje za italijansko bralno značko: 24. marec 2010Tekmovanje za špansko bralno značko: 31. marec 2010

Tekmovanja so namenjena učencem 8. in 9. razreda, ki se za jezike posebej zanimajoin izkazujejo obvladovanje bralne in pisne zmožnosti sporazumevanja v maternem intujih jezikih. Učenci se navajajo na poglobljeno in samostojnejše učenje, širijopoznavanje in uporabo besedišča, urijo se v razumevanju pristnih in delno prilagojenihbesedil, v zmožnosti soodvisnega pisanja in tvorjenja besedila kot celote. Tekmovanjapotekajo na treh ravneh, in sicer na šolski, regijski in državni ravni. Tekmovalnenaloge temeljijo na poznavanju jezika, spretnostih v pisnem izražanju ter vključevanjuustvarjalnih zmožnosti posameznikov. Udeleženci tekmovanj lahko na osnovi izkazanegaznanja osvojijo bronasto, srebrno ali zlato priznanje.

�������������������������������� ����������

Vse učence, ki uspešno preberejo knjige za bralno značko, aprila nagradimo s kulturnoprireditvijo (predstava ali nastop literarnega ustvarjalca) v Kulturnem centru RogaškaSlatina. Prav tako vsi bralci prejmejo ob koncu šolskega leta priznanje, učenci, ki sopa devet let prebirali knjige za bralno značko, prejmejo s priznanjem tudi knjižnonagrado.

��������������������� �������������������������������

Tekmovanje je namenjeno učencem od 2. do 9. razreda, ki želijo širiti in poglabljatisvoje vedenje o slovenskem leposlovju in literarnovedno znanje, preizkusiti svojebralne in pisne zmožnosti ter ne nazadnje primerjati svoje znanje z drugimi tekmovalci.Učenci se navajajo na poglobljeno in samostojnejše branje ter ubesedovanje lastnegamnenja o predpisanih knjigah v koherentnem besedilu z izhodiščnimi navodili.Tekmovanje za učence od 2. do 7. razreda poteka le na šolski ravni, učenci 8. in 9.razreda pa se preizkusijo tudi na regijski in državni ravni. Najboljši glede na doseženirezultat prejmejo bronasto, srebrno oz. zlato Cankarjevo priznanje.Tema letošnjega tekmovanja iz materinščine je DOM TVOJE, MOJE PESMI. Za izhodiščeo razmišljanju in poglabljanju v igriv in raznolik pesniški svet je za učence 8. in 9.razreda razpisana pesniška zbirka kanoniziranega literarnega ustvarjalca Toneta Pavčkaz naslovom Majnice in majhnice: pesmi mnogih let za mnoge bralce, ki je izšla leta2009. Poleg nje se bodo učenci spopadli tudi z dodatno priporočeno literaturo inširili svoje vedenje o sodobni slovenskem pesništvu ter se preizkusili v pisanju spisa,povezanega z izbranim književnim besedilom.V letošnjem šolskem letu pa bo Cankarjevo tekmovanje na šolski ravni že drugičorganizirano tudi za učence nižjih razredov, in sicer za učence od 2. do 7. razreda.Učenci 2. in 3. razreda bodo tako brali in pisali o Župančičevih Mehurčkih, učenci4. in 5. razreda o Živi hiši pesnice Bine Štampe Žmavc, učenci 6. in 7. razreda pa oVranah Ervina Fritza.Priprave na tekmovanje bodo potekale v okviru dodatnega pouka slovenščine.

stran 69

Evropski dan jezikov praznujemo od leta 2001, ko je bilo razglašeno Evropsko letojezikov. Namen dneva je opozarjati na pomen učenja jezikov, ozaveščati poznavanjeevropskih jezikov in spodbujati vseživljenjsko učenje jezikov. Odtlej se vsako letopoklonimo kulturnemu bogastvu in tradiciji vsakega jezika v Evropi in širše.Dan jezikov v letu 2009 pa bomo skupaj z učenci 9. razreda obeležili tudi ssodelovanjem na natečaju za najboljši prispevek v nemškem jeziku pod okriljemZaložbe Obzorja Maribor. Učenci bodo pisni izdelek predstavili na prireditviMednarodni dan jezikov, ki bo v petek, 25. 9. 2009, v Mariboru.V ponedeljek, 28. 9. 2009, pa bomo jezikovni praznik obeležili tudi v našem kraju, insicer v Knjižnici Rogaška Slatina s predstavitvijo zgodbice Nova ribica v šoli, ki jo jenapisal učenec Blaž Pažon, ter ilustracijami in prevodi zgodbice v angleščino, nemščinoin hrvaščino, ki so jih ustvarili učenci in učenke naše šole. Družili se bomo najezikovno-literarno-likovnem popoldnevu.

����������� ������ –��=$��$�����

Že tri leta zapored smo priča dejstvu, da otroška domišljija ne pozna meja, saj jeizpod peres učencev in učenk nastalo že kar nekaj poustvarjalnih besedil, od katerihje bilo vsako zase čudovito potovanje v svet otroške domišljije.Učence v okviru natečaja povabimo, da napišejo zgodbe na podlagi devetih vnaprejnarisanih ilustracij. Osupljivo je, kako ilustracije v otrocih prebudijo ustvarjalni duhza pisanje zgodb, saj niti ena doslej ni bila enaka drugi.Besedila, ki pri tem nastanejo, zrcalijo poleg specifičnosti in lastnosti posamezneknjiževne besedilne vrste tudi življenje in razmišljanje otrok.

�� ��������� ���������������� �����

Na naši šoli bodo že tretje leto zapored kot prednostna naloga izvajane aktivnostiinovacijskega procesa Diferenciacija pri pouku kot učiteljev izziv, katerega cilji invsebine so v skladu z OECD/CERI projektom ILE (Innovative Learning Environment),ki na Zavodu RS za šolstvo poteka prek mreže ENSI (Environment and SchoolInitiatives).S slednjim smo povečali učinkovitost uporabe delovnega zvezka v smislu opravljanjadodatnih nalog za poglabljanje in utrjevanje znanja. Znotraj projekta so nastali priročnikza starše in za učitelje, oblikovan je didaktično-motivacijski model, namenjen krepitvisodelovalnega duha in poudarku individualne so/odgovornosti pri učencih, izdelanasta dva didaktična pripomočka in razvit je model poenotenega spremljanja/preverjanjaopravljenih domačih nalog, ki so za otroka koristna šolska obveznost, s katero utrdiinformacije, ki jih je dobil pri pouku.Domača naloga je namreč za otroka koristna šolska obveznost, s katero utrdi svojeznanje, ki ga pri nadaljnjem učenju nadgradi, utrdi, razume. Otrokom se pogostozdijo domače naloge nadležne oziroma zapravljanje časa, v njih ne uvidijo vzgoje kdobrim delovnim navadam in sposobnostim organizacije časa. Številnim izgovoromza neopravljeno domačo nalogo bi se lahko prav od srca nasmejali. Domačo nalogonaj bi razumeli kot pomemben izziv in potrebo, ki bo izboljšala akademske dosežkeotroka, dvignila njegovo samopodobo in ga pripravila na življenje.Interes staršev je zelo pomemben za motivacijo otroka tako za opravljanje domačenaloge kot za učenje sploh. Naša skrb je, da otroku privzgojimo odgovornost, da bo

����������������� ���������������������������� ��� ���������

stran 70

��������������������Nemška bralna značka, ki poteka pod okriljem šolskega epicentra, je namenjenaučencem od 4. do 9. razreda. V okviru nemške bralne značke učencem nudimomožnost seznanjanja s tujejezično literaturo in da z dejavnostmi, kot so pogovor,pisanje obnov, ilustriranje in odgovarjanje na vprašanja, širijo besedni zaklad, spoznavajokoristnost večjezičnosti ter na nevsiljiv način krepijo jezikovno samozavest.Branje knjig nam namreč omogoča čudežno potovanje v svet domišljije, drugačnosti,znanja … Zato je vedno več učencev, ki na zanimiv in stimulativen način, na način,kot ga vsako leto znova ponuja nemška bralna značka in pri kateri so vsi, ki so dovoljvztrajni, da knjige zares preberejo, zmagovalci in nagrajenci, ki širijo svoje bralnezmožnosti.

���� �������������������������������������������$����>$��������

Ker ravno zgodnje učenje pripomore h gradnji najtrdnejših osnov tujega jezika, našoli poleg zgodnjega učenja angleščine našim učencem omogočamo tudi zgodnjeučenje nemščine. Učenje poteka v manjših skupinah, v katerih učenci skozi igro,gibalne dejavnosti in lastno ustvarjanje usvajajo jezik na kar najnaravnejši način.Pouk tako izgublja pridih umetnega in se približuje naravnim, spontanim situacijamter teži k uporabnemu znanju. Prilagaja se posameznikom in njihovim sposobnostimter interesom. Učenci spoznavajo osnovno besedišče posameznih modulov ter razvijajovse jezikovne spretnosti. Samoplačniški program poteka enkrat tedensko skozi celotnošolsko leto.

���� ��������������������������������=$����������������������������

Na VIZ II. OŠ Rogaška Slatina se zavedamo, da so tuji jeziki danes del našegavsakdana in da brez znanja vsaj dveh tujih jezikov navsezadnje več ne gre. Zato setrudimo našim učencem nuditi kar najširšo paleto učenja tujih jezikov, med katerimipomembno mesto zaseda tudi nemščina. Večina učencev se z nemščino sreča v 6.razredu, ki je neke vrste pripravljalna stopnja za kasnejšo nadgradnjo v 7., 8. in 9.razredu. V nadstandardnem programu nemščine, ki ga financira Občina RogaškaSlatina, se učenci z jezikom seznanijo na sproščen način, spoznajo njegove osnove,posebnosti in značilnosti ter razvijajo svoje jezikovne spretnosti. Program našimučencem omogoča enoletno brezplačno učenje nemščine, poteka dvakrat tedensko inje sestavni del urnika.

������������������������

Pomladni dan je projekt, ki šolam pomaga v redni kurikulum vnesti teme s področjaEvropske unije. Namenjen je razpravi in izmenjavi mnenj med učenci, lokalnimi,regionalnimi, nacionalnimi ter mednarodnimi strokovnjaki. Projekt bo trajal od marcado junija 2010.

svoje obveznosti sproti in vestno opravljal, obilo pohvale ob uspehih ter spodbuda inpomoč ob stiskah. S tem starši pokažemo svoj pozitiven odnos do šole in učenja terpomagamo otroku, da znanje zanj postane vrednota, za katero se splača potruditi,tudi z domačimi nalogami.Tudi v letošnjem letu bomo kot tim razvoja inovacij poskrbeli za nadaljnje osveščanjevrednosti poglobljenega učenja, ki vključuje vse učence. Diferenciacija namrečpromovira širok in privlačen kurikul ter maksimira učenčev razvoj.

stran 71

��������������� ������������������������� ����������� � � �

Učencem, ki na področju svojega znanja nemščine želijo storiti nekaj več, tudi všolskem letu 2009/2010 omogočamo priprave na izpita KID 1 in KID 2, osnovnistopnji Avstrijske jezikovne diplome, mednarodnega jezikovnega certifikata za otroke,mlade in odrasle.Cilj ÖSD-izpita KID 1 je preverjanje jezikovne usposobljenosti otrok in mladih vosnovni vsakdanji komunikaciji. KID 1 je dokazilo o jezikovnih sposobnostih velementarnih jezikovnih situacijah tako zasebno kot tudi v šoli in poljavnih situacijah,ki so pomembne za otroke in mlade.ÖSD izpit KID2 preverja splošne jezikovne sposobnosti otrok in mladih v zasebnihsituacijah, v šoli in v poljavnih situacijah. V zasebnem okolju gre predvsem zapogovarjanje v znanih, vsakdanjih situacijah, pisanje enostavnih pisem, branje kratkihin enostavnih poročil in zgodbic v časopisih in knjigah ter poslušanje le-teh po radiuoz. na kasetah. V poljavnih situacijah se pri KID 2 preverja uporaba nemškega jezikana potovanjih, pri nakupovanju, v počitniških taborih, pri izmenjavi učencev, priizpolnjevanju pomembnih obrazcev itd.Po končanih pripravah učenci pristopijo k izpitu, ki ga izvajajo koordinatorji Avstrijskegainštituta.

�������������� �����������?������������$���

Znanje tujih jezikov je nujna naložba v prihodnost, saj je aktivna raba najmanj enegatujega jezika pogoj za uspešno sporazumevanje in delovanje v sodobnem svetu.Evropske smernice so, da bi se vsak prebivalec znal sporazumevati v treh jezikih.Na naši šoli se tega zavedamo, zato učimo za prihodnost. Zainteresirani učenci I.VIO se lahko tako odločijo za pouk angleškega jezika.l

Učenci bodo izbrali zanimiv objekt, osebnost, poslopje, navado, jed ali turističnoznamenitost iz svojega najožjega okolja in jo/ga predstavili pod vsebinskima sklopomaEssen und trinken in Stadt und Land, enot učbenika za izbirni predmet Nemščina.Izdelek bo najprej predložen v ogled strokovni komisiji, ki bo izbrala najboljšega.Prav tako bodo sodelujoči učenci vsebino izdelka predstavili javnosti v petek, 25. 9.2009, v amfiteatru Filozofske fakultete v Mariboru.S slednjim želimo graditi večjezičnost (po angleščini) na praktično-uporabni osnovi,krepiti samostojno ustvarjalno delo učencev in sodelovanje med njimi.

Za učence, ki jih zanimajo tuji jeziki, bomo v decembrskem času organizirali ogledfilma/pravljice v tujem jeziku, ki mu bo sledila skupna večjezična delavnica. Sslednjo se bodo učenci s pomočjo likovnih, glasbenih in drugih dejavnosti preizkusiliv razumevanju vsebine ogledanega filma/pravljice.

������������� ������������������ ��������� ������

�� ����%����� �������������������

stran 72

V šolskem letu 2009/2010 bomo to interesno dejavnost izvajali za učence od 5. do 9.razreda. Učenci in učenke bodo poglabljali in utrjevali znanje angleškega jezika,pridobljeno pri rednih učnih urah. Intenzivno bomo razvijali uporabo vseh jezikovnihspretnosti s poudarkom na branju in pisanju. Maja oz. junija 2010 bodo učenciopravljali izpit v organizaciji British Councila iz Ljubljane. Izpit jim bo omogočilzanimivo izpitno izkušnjo ter jih spodbudil k nadaljnjemu učenju tujih jezikov.

���������������,�������������&'�� � �� �

Vsebine so različne in zanimive, razporejene po mesečnih tematskih sklopih. Vzeteso iz otrokovega vsakdanjika, šole, narave, sveta pravljic in domišljije ter so prilagojenenjegovi razvojni stopnji.Angleščino spoznavajo predvsem skozi igre (obogatene z gibom, glasbo, plesom,lutkami in likovnim izražanjem), petje, slikanice in video material.Dejavnosti temeljijo na nenehnem ponavljanju, posnemanju, igri in so zelo raznolike.Ves čas je upoštevana primarna potreba otroka po gibanju, ustvarjanju in doživljanju,s čimer razvijamo učenčeve jezikovne, kognitivne in socialne potenciale.Uporaba učbeniškega kompleta Playway to English 1, 2, ki s t. i. SMILE approachzagotavlja učencem osnovne kompetence poslušanja in govornih spretnosti, ob temnaredi učenje tujega jezika zabavno in igrivo.

Globalni cilji zgodnjega učenja angleščine kot tujega jezika:spodbujanje ljubezni, veselja in volje do učenja tujega jezika,spoznavanje tujega jezika skozi igro, ples, petje, likovno izražanje, slikanice, videomaterial, računalniške zgoščenke …širjenje in bogatenje besednega zaklada ter uporaba preprostih slovničnih pravil zigro vlog in didaktičnimi igrami,razumevanje različnih navodil in fraz,usvajanje osnovnega besedišča.

V šolskem letu 2009/2010 se bodo tudi osmošolci preizkusili v znanju angleščine.Nosilec in organizator tekmovanja je Slovensko društvo učiteljev angleškega jezikaIATEFL Slovenia. Cilji tekmovanja so: širjenje in poglabljanje znanja angleškegajezika, popularizacija angleščine in njene praktične uporabe ter motivacija za nadaljnjepoglabljanje znanja angleščine. Tekmovanje bo potekalo na dveh ravneh: šolski (16.10. 2009) in državni (20. 11. 2009). Učenci in učenke osmih razredov se bodo natekmovanje pripravljali v okviru dodatnega pouka.

������������������������������������!����� ������������ �����������

Šolsko, regijsko in državno tekmovanje so namenjena učencem, ki pokažejo posebnozanimanje za angleščino ter obvladajo bralne in pisne zmožnosti sporazumevanja.Učence spodbujamo k doseganju višje ravni znanja angleščine, jih navajamo natemeljitejše, bolj poglobljeno in samostojnejše učenje na osnovi razpoložljivih virovin na ta način odkrivamo nadarjene učence na področju angleščine.V tem šolskem letu se bodo lahko udeležili šolskega tekmovanja (26. 11. 2009),regijskega tekmovanja (28. 1. 2010) in državnega tekmovanja (10. 3. 2010). Udeleženci

����������������������������

stran 73

�������������������� ����!����� �����������������������

V šolskem letu 2009/2010 bomo učitelji in učenci od 4. do 9. razreda uporabljalievropski jezikovni listovnik, ki bo učencem, učiteljem in staršem omogočal spremljanjeučenja tujega jezika. Evropski jezikovni listovnik temelji na spodbujanju večjezičnostiter izgrajevanju znanj, spretnosti ter odnosov, potrebnih za t. i. evropsko državljanstvo.Učenci bodo s pomočjo opisnikov, lestvic za samovrednotenje, prevzemali odgovornostza lastno učenje ter s tem postajali avtonomni in aktivni v procesu vseživljenjskegaučenja jezikov.

���������������������V šolskem letu 2009/2010 bodo učenci od 4. do 9. razreda prebirali knjige v angleškemjeziku. S tem si bodo privzgojili pozitiven odnos do knjige in zbudili voljo do branjav tujem jeziku.Angleška bralna značka ponuja učencem drugačen, svež in zanimiv, njihovi starostnistopnji primeren način usvajanja jezikovnega znanja.Marca 2010 se bodo skupaj z mentoricami angleške bralne značke na naši šoliudeležili tekmovanja, ki ga organizira Epicenter iz Ljubljane.Tekmovanje je preizkus razumevanja prebranih besedil. Učenci, ki se tekmovanjaudeležijo, prejmejo priznanje za sodelovanje, najuspešnejši pa srebrna in zlata priznanja.

tekmovanj lahko na osnovi izkazanega znanja osvojijo bronasto, srebrno in zlatopriznanje.

����������� �������������

V šolskem letu 2009/2010 se bodo lahko učenci 8. in 9. razreda seznanili z osnovamigledališke umetnosti v angleščini. Pripravili in uprizorili bomo krajši prizor in igro vangleščini, ki ju bomo uprizorili v šoli in zunaj nje. Pri urah dramskega krožka vangleščini se bomo seznanjali z osnovami igre (izgovor, gibanje na odru, itd.), medsepa bomo povabili tudi znanega gledališkega igralca.

�����������

Francoščina je s svojo bogato kulturo, zgodovino in jezikom poleg angleščine pomembenjezik ne samo v prostoru, kjer živimo in ustvarjamo, ampak tudi v širše.V šolskem letu 2009/2010 bomo to interesno dejavnost ponudili učencem 5. razredov,saj se zavedamo, da je učenje tujih jezikov vse pomembnejše in koristno. Učenje bopotekalo skozi igre, gibalne dejavnosti in njihovo lastno ustvarjanje, v naravnih inspontanih situacijah, na poti do uporabnega znanja.

�������������������������Februarja 2010 se bodo učenci 9. razreda (raven B in C) udeležili poučne ekskurzijev London. Spoznavali bodo kulturno-zgodovinske znamenitosti Londona in urili svojejezikovne spretnosti v angleščini.

stran 74

Španska bralna značka, ki poteka v okviru Epicentra, je namenjena učencem 8. in 9.razreda.V okviru španske bralne značke učenci na zanimiv in nekoliko drugačen načinpridobivajo jezikovno znanje in si s tem privzgajajo pozitiven odnos do knjig inbranja.Marca 2010 se bodo udeležili tekmovanja, ki ga organizira Epicenter iz Ljubljane, inse preizkusili v razumevanju prebranih knjig. Vsi, ki se tekmovanja udeležijo, prejmejopriznanje za sodelovanje, najuspešnejši pa srebrna in zlata priznanja.

���������������������

� �����������Živimo v kraju, ki je naš ponos in v katerem je znanje tujih jezikov zaradi turistov šeposebej pomembno.V tem šolskem letu bomo učencem ponudili interesno dejavnost italijanščina. Priurah pridobljeno novo jezikovno znanje bodo učenci lahko koristno uporabili vvsakdanjem življenju, še posebej pa v času adventnih in božično-novoletnih stojnic vkraju. Učenje bo potekalo sproščeno, ob igri in vsakdanjih situacijah, ki so otrokomin njihovemu svetu blizu. Z jezikovnimi dejavnostmi bodo spoznavali tudi bogastvotega jezika, njegovo melodiko, spevnost in kulturo.

���������Za učenje španščine se v zadnjem času odloča vse več učencev. Španski temperament,bogata kultura, speven in dinamičen jezik, ne nazadnje pa tudi mehiške nadaljevankein neskončen repertoar španskih pesmi, ki jih iz dneva v dan poslušamo po radijskihpostajah – vse to zagotovo pripomore k dejstvu, da je španščina trenutno edennajbolj aktualnih in zaželenih svetovnih jezikov za učenje. K tej popularnosti španščineželimo prispevati tudi mi, zato bomo učencem od 6. do 9. razreda ponudili, da se nasproščen in zanimiv način srečajo z osnovami španščine oz. obogatijo svoje znanješpanskega jezika.

��������������������������

V novem šolskem letu uvajamo na naši šoli dve novosti, povezani z učenjem tujihjezikov, in sicer hrvaščine ter ruščine.Drugačne družbene razmere, vpetost Slovenije v širšo regijo, odprtost meja in novastruktura gostov v Zdravilišču Rogaška Slatina so okoliščine, ki krojijo naše načrtovanjein delovanje, zato smo se odločili, da našim učencem poleg drugih jezikovnih dejavnostiponudimo še fakultativno učenje dveh slovanskih jezikov.Za hrvaški jezik že zbiramo prijave, hkrati pa potekajo še intenzivne priprave, povezanes skorajšnjim poučevanjem ruščine.

stran 75

- @&''&'2

eTwinning je poseben del programa Vseživljenjsko učenje, namenjen podpori inspodbujanju uporabe sodobnih tehnologij v izobraževanju. V šolskem letu 2009/10bomo s pomočjo orodja e-Twinning poskušali navezati stik z osnovnimi šolami vdrugih evropskih državah ter se nato povezati v okviru mednarodnega projekta.Mednarodni projekti so že stalnica na naši šoli, saj je ta način partnerskega sodelovanjaz izkušnjami jezikovne izmenjave med šolami po presoji učiteljev, staršev in učencevkoristen in prijeten.Sodelovanje poteka na področju izbrane in dogovorjene tematike različnih predmetnihpodročij. Vsebine se izbirajo in prilagajajo tako, da se navezujejo na učni načrt, vsklopu katerega posamezne cilje nadgrajujejo ter se tako vključujejo v reden vzgojno-izobraževalni proces. Tako imajo dejavnosti konkretne cilje, opredeljene naloge indajejo merljive rezultate.Takšen način učenja vključuje osmišljanje, refleksijo in osebni odnos do naučenegater predstavlja izumljanje novega znanja in ne le odkrivanje že znanega, posledičnopa vodi tudi k večji zavzetosti in ustvarjalnosti učencev. Učenci na ta način izboljšujejosvoje jezikovne in informacijsko-komunikacijske sposobnosti in spretnosti, se boljespoznajo z načinom življenja in kulturo drugega ter se navajajo na strpno in postopnokomunikacijo.eTwinning spletno orodje vsekakor predstavlja element, ki je nujen za poučevanje inučenje v prihodnosti in prisluhne indicem časa, ki zahtevajo osebnostno učenje inrazvoj, prevrednotenje veščin in znanja in izmenjavo izkušenj, znanja in ugotovitev.

stran 76

��������

Učenci bodo na šolskem tekmovanju tekmovali za bronasto Vegovo priznanje, insicer z nalogami tipa Evropski matematični kenguru. Ena tretjina sodelujočihučencev bo prejela bronasto Vegovo priznanje. Prvi trije učenci iz 7. r, 8. r in 9. r sebodo udeležili regijskega tekmovanja, kjer pa se po enakem kriteriju lahko uvrstijotudi na državno tekmovanje.Namen oz. cilj tekmovanja je povečati popularizacijo in priljubljenost matematike,poglobiti in razširiti znanje učencev, ki imajo sposobnosti in veselje do matematike,ter osvojiti čim več priznanj.

�� ��� ����� �������������������������

��������� ����������������������������Učenci bodo v tem šolskem letu pri pripravah na tekmovanje razširili znanje kemijskihvsebin, nadgradili že osvojeno znanje, pridobljeno pri rednih urah kemije, ter razvilistrategijo reševanja problemskih nalog, samostojne interpretacije, vrednotenja inavtentičnih vprašanj.Tekmovanje bo organizirano za učence 8. in 9. razreda. Učenci, ki bodo dosegli našolskem tekmovanju 80-odstotni rezultat, se bodo udeležili še državnega tekmovanja.

Na šoli bomo za učence 8. in 9. razreda izvedli šolsko tekmovanje za bronastoStefanovo priznanje. Učenci se bodo preizkusili v reševanju nalog iz fizike različnegatipa. Najboljši učenci na šolskem tekmovanju se bodo udeležili tudi področnegatekmovanja za srebrno Stefanovo priznanje, najboljši v regiji pa morda tudi tekmovanjaza zlato Stefanovo priznanje. Namen tekmovanja je spodbujanje reševanja fizikalnihproblemov in nalog, navajanje na samostojnost in domače delo ter usvajanje zahtevnejšihstandardov fizike.

���������� ������������� ����������������

Šolsko tekmovanje za učence od 4. do 9. razreda bomo na centralni šoli in na obehpodružnicah organizirali januarja 2010. Tekmovalne naloge pripravi Zveza za tehničnokulturo Slovenije – ZOTKS, nanj pa se pripravljamo pri urah logike in pri dodatnempouku (4. in 5. razred). Učenci lahko osvojijo bronasto priznanje. Najboljši učenci od7. r do 9. r pa so bodo udeležili državnega tekmovanja konec meseca januarja, kjernajboljši prejmejo srebrno oziroma zlato priznanje.Na naši šoli bomo izvedli državno tekmovanje iz logike za del osnovnih šolvzhodnoceljske regije po načrtu ZOTKS, na katerem bodo sodelovali tudi naši učenci.

�����������������

Smo osebnostno močni.

stran 77

��� ������ ���������������������������

Učenci 8. in 9. razreda bodo v tem šolskem letu poglabljali znanje o velikih zvereh,ki žive v Sloveniji.Poglavitni cilj tekmovanja je širjenje in poglabljanje znanja iz biologije, popularizacijain uporaba znanja biologije, odkrivanje in spodbujanje nadarjenih za biologijo,ozaveščanje učencev o pomenu razumevanja narave, njenih procesov in zakonitostiter varovanja narave in naravne dediščine.Tekmovanje je organizirano na šolski in državni ravni. Na šolskem tekmovanju jemogoče doseči bronasto Proteusovo priznanje, na državnem pa v skladu s tekmovalnimpravilnikom srebrno in zlato Proteusovo priznanje.

stran 78

Predstavniki turistike so:4. a Marcel Egartner4. b Elina Pažon5. a Maj Virant5. b Nuša Šoštar Pirš6. a Aleks Brenčič6. b Ana Beg6. c Tadeja Klančnik

7. a Miha Lončar7. b Niko Kolar7. c Sanja Žnidarec8. a Tamara Drofenik8. b Tjaša Laura Strniša8. c Tina Škrabl9. a Doroteja Pirš9. b Romana Dorn

���� ������� ���� ���� ���� ���������������� ������

Ker je tema 24. državnega turističnega festivala MOJ KRAJ – MOJ PONOS, bomo zučenci predstavili zgodovino, pomen in razvoj Rogaške Slatine skozi Zgodbe zasedmimi hribi. Upravičeno smo lahko ponosni najširšem pomenu te besede. Na vsedosežke človeške omike, na dosežke, ustvarjene z modrostjo, prodornostjo, izvirnostjo,pridnimi rokami naših prednikov, na vse naravne danosti, skratka na vse enkratne inposebne, čisto samo naše, slatinske stvari. Preprosto moramo sami sebe nekakoozavestiti, da nismo prav nič in v ničemer slabši od drugih, večjih, samo na videzmočnejših, starejših in glasnejših.S svojimi dejavnostmi v sklopu priprave na festival bomo jasno in nedvoumno,pogumno in smelo, ponosno in srčno svetu pokazali vse tisto, kar znamo in zmoremo,kar smo ustvarili in kar nam je podarila narava. Rogaška Slatina, zelena oaza vsredišču Evrope. Edinstvena po treh vodah (naravni pitni, mineralni in termalni), zneokrnjeno naravo, z bogato krajinsko, arhitekturno dediščino in prijaznimi ljudmipredstavlja svetlo točko v razvoju okolja in velik izziv za prihodnost. Samo v ponovnivzpostavitvi vrednot, ki so zgodovinsko prepoznavne kot resnične vrednote, je našaprihodnost. Verjamemo, da jih bomo predstavili v svojem delu.

Namen turistike v letu 2009/2010 je oblikovati idejo v turistični proizvod, ki bopomenil kakovostno nadgradnjo turistične ponudbe v našem kraju, in predstavitev le-tega na turistični tržnici na javnem mestu.Prjavili se bomo na državni festival Turizmu pomaga lastna glava. Svoje delo bomoredno predstavljali javnosti, še posebej s predstavitvijo na turistični tržnici.Turistični podmladek bomo spodbujali, da bodo nastajale nove pobude za turizem vokolju (upodobijo svoj pogled nanj z risbo, se srečajo z ljudmi, ki opravljajo zanimiveturistične poklice). Ideje o ureditvi okolja bomo predstavili krajinski arhitektki inhkrati spoznali njen vidik o ureditvi krajine.Na šoli bomo organizirali dan turizma in se tako povezali s krajem, s kulturo,športom in dediščino.Ativno se bomo povezovali in sodelovali s predstavniki lokalnega turističnega društva.

���� ���

Smo ekološko in družbeno osveščeni.

stran 79

���������������������

Vizija ekošole in zdrave šole je ohranjanje in skrb za okolje ter zdravje ljudi.

Projekt Ekošola kot način življenja teče v okviruEvropske fundacije za okoljsko izobraževanje inozaveščanje, predstavnik za Slovenijo je Doves,društvo za okoljevarstveno vzgojo. Vodenje inkoordinacijo projekta Zdrava šola od šolskega leta 2007/08 naprejpostopoma prevzemajo regijski zavodi za zdravstveno varstvo.

Nacionalna koordinacija in enotne smernice še vedno ostajajo pod okriljem Inštitutaza varovanje zdravja Republike Slovenije.

Letos bomo aktivno delovali v nacionalnem projektu Ekošola kot način življenja žeštirinajsto leto zapored, v projektu Zdrava šola pa enajsto leto.

Zaradi sorodnosti vsebin obeh projektov sta ekošola in zdrava šola združeni že odleta 2006/07.

4. a Taša Breda VuličTajana Gobec

4. b Patrik Tabak5. a Iris Jazbinšek5. b Tilen Medved6. a Jan Ogrizek6. b Klara Lešnik6. c Špela Klobasa

7. a Janja Kidrič7. b Tadeja Šket7. c Matic Majer8. a Tea Drofenik8. b Timotej Vipotnik8. c Ema Rojnik9. a Robert Plavčak9. b Tjaša Lisac

Predstavniki učencev eko-zdravega sveta so:

Rdeča nit dejavnosti ekošole in zdrave šole je v šolskem letu 2009/10 eko-zdrav načinživljenja s posebnim poudarkom na odnosu do zdrave prehrane, pitja zadostne količinevode, gibanja na svežem zraku in okoljske vzgoje.Ugotavljamo, da eko dejavnosti in dobri medsebojni odnosi vplivajo pozitivno naduševno zdravje otrok.

Področja delovanja ekošole in zdrave šole z aktivnimi projekti, med katerimi so:OKOLJSKA VZGOJA (ravnanje z odpadki, Ujemi ekoznanje, ekobralna značka, ekokvizin ekorgov TV-kviz, živeti v sožitju z naravo), ZDRAVA PREHRANA (zdrav načinživljenja, Šolsko mleko (projekt EU), Začnemo in končamo dan s sadjem (projektEU)), GIBANJE ZA ZDRAVJE (Jej in gibaj se zdravo, z glavo, Hura, prosti čas,mednarodni projekt – FIT Slovenija).Skrb za zdravo prehrano, gibanje in okoljsko vzgojo je bila, je in bo naša skrb.

������������������������ ������� �������

Smo ekološko in družbeno osveščeni.

stran 80

Dežurni razredi pobirajo smeti in urejajo okolico šole vsak dan po pouku!Razredniki preverijo, kako je bilo delo opravljeno in ga na razrednih urah ovrednotijo.Hišnik in ekodetektivi zabeležijo potek čiščenja posameznih oddelčnih skupnosti.

�������� �� ��–� ��������������������������������������

9002.9.4-9002.9.1 a.5

9002.9.11-9002.9.7 b.5

9002.9.81-9002.9.41 a.6

9002.9.52-9002.9.12 b.6

9002.01.2-9002.9.82 c.6

9002.01.9-9002.01.5 a.7

9002.01.61-9002.01.21 b.7

9002.01.32-9002.01.91 c.7

ECINTI^OPEKSNESEJ

9002.11.6-9002.11.2 a.8

9002.11.31-9002.11.9 b.8

9002.11.02-9002.11.61 c.8

9002.11.72-9002.11.32 a.9

9002.21.4-9002.11.03 b.9

9002.21.11-9002.21.7 a.5

9002.21.81-9002.21.41 b.5

9002.21.42-9002.21.12 a.6

ECINTI^OPENTELOVON

0102.1.8-0102.1.4 b.6

0102.1.51-0102.1.11 c.6

0102.1.22-0102.1.81 a.7

0102.1.92-0102.1.52 b.7

0102.2.5-0102.2.1 c.7

0102.2.21-0102.2.9 a.8

0102.2.91-0102.2.51 b.8

ECINTI^OPEKSMIZ

0102.3.5-0102.3.1 c.8

0102.3.21-0102.3.8 a.9

0102.3.91-0102.3.51 b.9

0102.3.62-0102.3.22 a.5

0102.4.2-0102.3.92 b.5

0102.4.01-0102.4.6 a.6

0102.4.61-0102.4.21 b.6

0102.4.32-0102.4.91 c.6

ECINTI^OPEKSJAMOVRP

0102.5.7-0102.5.3 a.7

0102.5.41-0102.5.01 b.7

0102.5.12-0102.5.71 c.7

0102.5.82-0102.5.42 a.8

0102.6.4-0102.5.13 b.8

0102.6.11-0102.6.7 c.8

0102.6.81-0102.6.41 a.5

0102.6.42-0102.6.12 b.5

Tedensko čistimo okolico šole (zelena straža in okoljski detektivi). Sodelovali bomotudi spomladanskem čiščenju v kraju, saj s tem skrbimo za lepše okolje v našemturističnem kraju.Področja okoljske vzgoje so naslednja: odpadki, promet – trajnostna mobilnost,varčevanje (elektrika, voda, papir …), biotska pestrost, podnebne spremembe inekokultura.

�������������

stran 81

Ena izmed letošnjih prednostnih nalog projekta je še vedno nadaljevanje ločenegazbiranja vseh vrst odpadkov. Ločeno zbiramo organske in druge odpadke ter jedilnaolja, ki nastanejo pri pripravi obrokov šolske prehrane. Po jedi učenci in zaposleniločujejo odpadke sami, tako bo tudi v prihodnje. Na ta način so odpadki razporejenipo vrsti odpadka in nato odloženi ob šoli, kjer imamo urejen ekootok, v kateregaločeno oddajamo pločevino, steklo, plastiko in papir, ki ga zbiramo tudi po učilnicah,kjer so v ta namen nameščeni dodatni koši – urejene škatle.V avli šole zbiramo izrabljene tonerje, kartuše, baterije in prenosne telefone, saj sezavedamo nevarnosti nevarnih odpadkov za človeka in okolje.Zavedamo se tudi, da se bodo vsi ti odpadki, ki jih zbiramo ločeno, reciklirali,ponovno uporabili ali ustrezno predelali.

Ločeno zbiramo vse vrste odpadkov glede na izvor in od šolskih vrat naprej.

a) Odpadni papir bomo zbirali štirikrat letno, in sicer od 7 do 14 dni pred vsakimipočitnicami.RAZPORED AKCIJPRVA AKCIJA: od 12. 10. do 23. 10. 2009DRUGA AKCIJA: od 14. 12. do 24. 12. 2009TRETJA AKCIJA: od 15. 2. do 19. 2. 2010 (intenzivna enotedenska akcija)ČETRTA AKCIJA: od 12. 4. do 23. 4. 2010

b) Nevarne odpadke zbiramo v posebej ločenih posodah v avli šole z napisi: izrabljenitonerji, kartuše in trakovi, odsluženi mobilni telefoni in odpadne baterije.Zbiralna akcija odsluženih električnih aparatov in elektronskih odpadkov Aparat niza vsak odpad bo na šoli potekala enkrat letno. O akciji boste pravočasno obveščeni.

c) Zbiramo tudi odpadna jedilna olja, ki jih lahko v plastenki pustite pred vhodom vkuhinjo.Sodelujemo tudi v akcijah RK in Unicefa z zbiranjem starih igrač, oblačil, obutve …Zbiramo klasični, odpadni, naravni material za izdelavo najrazličnejših izdelkov.Med šolo in vrtcem je ekološki otok; štirje zabojniki za ločeno zbiranje papirja,stekla, pločevine in plastike, kamor lahko tovrstne odpadke odložite, medtem kopripeljete otroka v šolo.Tudi za šolo je ekološki otok, v katerem zbiramo mešane komunalne odpadke, papir,plastiko, kovino (rumena vreča) ter steklo in ki je namenjen potrebam šole.

������������������������–���������������

�������������

Naša šola je ena izmed največjih odjemalcev Modre energije.S tem pomembno prispeva k ohranjanju čistega okolja.

stran 82

���������������������������������������������� ��������������������!� �����

�����������–���������������Sodelovanje posameznih oddelčnih skupnosti v eko- in zdravih dejavnostih bomo priprojektih (natečaji, razpisi, akcije …) skozi celo šolsko leto skrbno spremljali in nakoncu šolskega leta razglasili in primerno nagradili ekološko najbolj ozaveščen razredna prireditvi Šport špas.

ŠPORT ŠPAS – DAN DRUŽENJA IN GIBANJA TREHGENERACIJ

Prireditev ŠPORT ŠPAS bo potekala ob svetovnem dnevudružine, 15. maja 2010, po vsej Sloveniji. Tudi v letošnjem šolskem letu bomonadaljevali z oblikami medgeneracijskega sodelovanja s prepletanjem vsebinokoljevarstva, zdravja, gibanja in humanitarnosti.Organizirali bomo dejavnosti na Evropski ploščadi, meritve srčnega utripa in krvnegatlaka, zabavo, športne igre in pohod treh generacij. Vključili bomo tudi invalide.Izvedli bomo pohod treh generacij. Na osrednji prireditvi na ploščadi bomo izbralinajstarejšega in najmlajšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino, ki se je udeležilapohoda. Razglasili in nagradili bomo razred, ki je zbral v celem letu največ papirjater najeko razred, ki je sodeloval v največ eko- in zdravih dejavnostih.

Projekt je namenjen učencem od 1. do 9. razreda. V okviru projekta se izvajajoaktivnosti na naslednjih področjih:

PREHRANAV okviru zdrave prehrane izvajamo naslednje ukrepe: možnost izbire hrane za kosilo,projekt Šolsko mleko, sadna košara za vse učence v dopoldanskem času, pripravanapitkov, kot so čaj in kompot z naravnimi sladili (med, suho sadje), izogibanjezamrznjenim in industrijsko pripravljenim živilom in živilom z aditivi.

������ ���������������� ������ �����

��������������������������������

��������������������

Naša šola skrbi za Fundacijo pismo srca, ki je namenjena mladim. Vsi celo letopridno zbiramo odpadni papir, za prevoz pokličemo družbo Dinos in denar odzbranega papirja namenimo fundaciji.Fundacija sredstva nameni štipendiranju otrok in dijakov, ki prihajajo iz socialnoogroženih družin, s svojo nadarjenostjo in sposobnostjo pa dosegajo izredne dosežkena šolskih in zunaj šolskih področjih (šport, okoljevarstvo, zdravje).Akcija je zasnovana kot nagradna igra. Vsaka ustanova, ki pristopi k zbiranju odpadnegapapirja, lahko predlaga svojega štipendista. Najbolj uspešne šole so ob koncu akcijenagrajene s tečaji tujega jezika.Za več informacij preberite njihovo spletno stran www.pismosrca.si.

stran 83

Prehrani in kulturi prehranjevanja na šoli posvečamo veliko pozornost. Pri načrtovanju,pripravi in izdaji hrane upoštevamo namreč smernice zdravega prehranjevanja vvzgojno-izobraževalnih ustanovah. Učencem ponujamo zdravo, kakovostno in raznolikoprehrano.Posebno skrb posvečamo zdravim načinom priprave jedi.Za kosilo imajo učenci možnost izbire hrane. Sami izberejo vrsto in količino ponujenehrane.Redno izvajamo ločeno individualno pospravljanje jedilniškega pribora in odpadkov,saj učenci na ta način prevzemajo odgovornost za varovanje in ohranjanje čistegaokolja. Kuhinjsko osebje skrbi za ločeno odlaganje odpadkov v posebne zabojnike, kiso nameščeni na ekološkem otoku za šolo.Ker je znanstveno dokazano, da k miselni koncentraciji pripomore tudi zadostnopitje vode, učence spodbujamo k pitju vode. V ta namen je nameščen vodni filter zanaravno pitno vodo v jedilnici. Učenci si lahko postrežejo s filtrirano naravno vodokadarkoli, napolnijo si plastenko in vodo pijejo tudi med poukom, v času športnihdejavnosti, v podaljšanem bivanju. Toda ker je voda v Rogaški Slatini zelo kakovostna,priporočamo pitje vode kar iz vodovodne pipe, saj s tem zmanjšujemo onesnaženost(manj plastenk) in varčujemo (visoka cena vode v plastenkah).Vključeni smo v projekt EU Šolsko mleko, ki ga usmerja in nadzira Agencija RS zakmetijske trge in razvoj podeželja. Gre za spodbujanje porabe mleka pri prehraniotrok in mladostnikov ter zagotavljanje dosegljivosti mleka otrokom in mladini. Učencemponujamo ob ponedeljkih in četrtkih mleko z 1,5 % m.m. ter ob sredah mleko s 3,5% m.m.Projekt EU Šolsko sadje, t. i. shema šolskega sadja, je nov ukrep, ki spodbujauživanje sadja in zelenjave pri učencih. Gre za dnevno sveže raznovrstno sadje izsadne košare, s katerim si učenci lahko postrežejo skozi ves dan v času bivanja v šoli.

����������������������–�������������������

���������������������� ��������Ena izmed dolgoročnih nalog naše šole je spodbujanje zdravega načina življenja priotrocih in mladostnikih z gibanjem na svežem zraku.

ŠPORTNE DEJAVNOSTIZa otroke, ki sodelujejo v projektu, smo pripravili brošure športnih dejavnosti inzdrave prehrane, prav tako bomo zanje in za njihove starše organizirali športnepopoldneve. Sodelujoči otroci v brošurico redno vpisujejo svoje športne dejavnosti inse o njih pogovorijo z učiteljem, ki jim v obliki lestvice da povratno informacijo,koliko so bili športno aktivni v določenem časovnem intervalu. Otroci se odločijo zasodelovanje pri eni od športnih interesnih dejavnosti ali pa se vključijo v katero odšportnih dejavnosti (gimnastika, košarka, nogomet, ples, plezanje, balinanje, pohodništvo…) v Rogaški Slatini.Otroci bodo vključeni v športni program HURA, PROSTI ČAS, ki je namenjen otrokom,ki želijo svoj prosti čas v času počitnic preživeti na športnih površinah. Gostili bomoskupine, ki promovirajo zdravje (Medimedo, Srce, moja skrb …).Organizirali bomo dneve športnih dejavnosti (kolesarjenje, pohodništvo, smučanje,plavanje …) in športni teden v času šolskih počitnic.

DEJAVNIKI TVEGANJAO njih se bomo seznanili na izobraževalnih programih z aktivnimi delavnicami sstrokovnim zdravstvenim sodelavcem.

stran 84

����������������� ��� ���������

MEDNARODNI PROJEKT FIT SLOVENIJA promovira gibalne/športne dejavnosti zazdravje otrok in mladostnikov. Je nova strategija poučevanja za vseživljenjsko učenjes poudarkom na gibalno/športni dejavnosti in zdravju vsakega posameznika.

MP Fit Slovenija je v šoli primarno del rednega pedagoškega procesa, in sicer vsklopu ur športne vzgoje, drugih oblik gibalnih vsebin in podaljšanega bivanja. Uporabljase za medpodročno oziroma medpredmetno povezovanje.

Cilji MP Fit Slovenija so skladni ne le s cilji športne vzgoje, ampak tudi tistimi, ki sopovezani z odnosom do gibalne/športne dejavnosti, zdravja, medsebojnih odnosovter komunikacije ne samo s strani otrok, temveč tudi strokovnih delavcev, staršev,družbe.

15. OKTOBERSVETOVNI DAN HOJE.

20. JANUARDAN BREZ

TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA.

7. APRILPEŠ V ŠOLO IN IZ NJE! 15. MAJ

SVETOVNI DAN DRUŽINE.

31. MAJSVETOVNI DAN

ŠPORTASKUPNA FIT

OLIMPIJADA V LJUBLJANI.

FIT ČUTNA POT.

OTROCI POSTAJAJO

POPOLNEJŠI IN SPOSOBNEJŠI,SO VESELI IN ZADOVOLJNI.

OTROKE SPODBUJAMO, NIKOLI JIH NE PRIGANJAMO.

V FITU JE NAČIN UČENJA

DIDAKTIČNA IGRA.

RAZVIJAMO IN USTVARJAMO UČENJE SKOZI GIBANJE IN

GIBANJE SKOZI IGRO.

UČITELJI Z OTROKI

SODELUJEJO, JIH UČIJO IN

NE TRENIRAJO.

FIT OKROGLA MIZA.

stran 85

Športni program Hura, prosti čas je namenjen otrokom in mladim,ki želijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in medpočitnicami preživeti v družbi sovrstnikov na športnih površinah.Poleg kakovostne športne ponudbe, ki v ospredje postavljamnožičnost, druženje in bogato ponudbo športnih vsebin, se prekprograma spodbuja odpiranje novih športnih površin terposodabljanje obstoječih.

Cilji programa so: povečati število aktivnih udeležencev v interesnih programihšporta otrok in mladine v prostem času, povečati število odprtih javnih športnihpovršin in skrbeti za ustrezno posodabljanje, povečati sodelovanje ustanov, ki delujejona področju športnih programov za otroke in mladino (šole, društva, panožne zveze,lokalne skupnosti ... ) ter zagotavljati ustrezna finančna sredstva.

Partnerji programa: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Zveza zašport otrok in mladine Slovenije, Fundacija za šport, Urad za mladino RS, Centeršolskih in obšolskih dejavnosti ter Evropska unija.

Urnik športnih dejavnosti na centralni šoli in obeh podružnicah v sklopupredstavljenega programa Hura, prosti čas je objavljen na strani 87.

��������������

OTROK z dejavnostmi projekta pridobiva pozitiven odnos do redne gibalne/športnedejavnosti, razvija socialni prostor in se uči timskega dela, razvija pozitivna čustva,uspeh, veselje ..., izboljšuje svoj zdravstveni status, pridobiva pozitivne vrednote,razvija kognitivne sposobnosti, osvaja segmente različnih športnih zvrsti, razvijefunkcionalne in motorične sposobnosti, uzavesti pomen gibanja, ki je potreba in neobveznost, oblikuje boljšo samopodobo in pridobiva samozavest.

stran 86

ADAIRT.IIVENDINTROP[

.T[.PAZ JLETI^U MUTAD ITSONVAJED

1,ejogzventrop{acijleti~u

acijletijogzv,ikra~inderzar9002rebotko.31

,EJVARDZAZAJOHMOKORTOACILUDOHOP

2,ejogzventrop{acijleti~u

acijletijogzv,ikra~inderzar9002rebmevon ERGIENLAVOMKET

3,ejogzventrop{acijleti~u

acijletijogzv,ikra~inderzar0102raurbef ITSONVITKAEKSMIZ

4,ejogzventrop{acijleti~u

acijletijogzv,ikra~inderzar0102ceram.42

,ejnaklatok,ejnalor(REGILAVITSEF)akitelta,ejnejraselok

5,ejogzventrop{acijleti~u

acijletijogzv,ikra~inderzar0102jam.51 SAP[TROP[

���� �������

ADAIRT.IIIVENDINTROP[

.T[.PAZ JLETI^U MUTAD DERZAR ITSONVAJED

1

~i{atsaBoknaJ 9002.9.12 r.5,r.4 DOHOPNISORK

re`jaloParteP 9002.9.12 r.6entefat{,olopretav,sukzierp(EJNAVALP

)ejnavalpotsorp,ergi

2kotzI,re`jaloParteP

,~i{atsaBoknaJ,~ivonecjaMke`no^okraM

9002.01.31 r.6,r.5,r.4 MOKORTOACILU

3 ~ivonecjaMkotzI 0102.2.3 r.6ni,r.4,ejnasrd,ejna~ums(ITROP[IKSMIZ

)ejnavalp

4 ke`no^okraM,re`jaloParteP 0102.3.32 r.6,r.5,r.4 JOBOGONMIKSTELTA

5 ~i{atsaBoknaJ 0102.5.51 r.6,r.5,r.4 SAP[TROP[

����

ADAIRT.IIIIVENDINTROP[

.PAZ.T[

JLETI^U MUTAD DERZAR ITSONVAJED

1 ~i{atsaBoknaJ 9002.9.22 r.9,r.8,r.7 DOHOPNISORK

2 ~ivonecjaMkotzI 9002.01.31 r.9,r.8,r.7 MOKORTOACILU

3 ~ivonecjaMkotzI 0102.1.72 r.9,r.8,r.7,ejnasrd,ejna~ums(NADINTROP[IKSMIZ

)gnilvob,sentif

4okraM,re`jaloParteP

ke`no^0102.3.52 r.9,r.8,r.7 JOBOGONMIKSTELTA

5 ~i{atsaBoknaJ 0102.5.51 r.9,r.8,r.7 SAP[TROP[

Smo zdravega načina življenja.

stran 87

mutaD sa^ anibesV ajdovinrovogdO

9002.01.62 00.31od00.9 temogon ~i{atsaBoknaJ

9002.01.72 00.31od00.9 akra{ok ~ivonecjaMkotzI

9002.01.82 00.31od00.9 akjobdo ke`no^okraM

9002.11.92 00.31od00.9 sinetinziman,notnimdab ~ivonecjaMkotzI

9002.11.03 00.31od00.9 temogon ~i{atsaBoknaJ

Med jesenskimi počitnicami v POŠ Kostrivnica

mutaD sa^ anibesV ajdovinrovogdO

0102.2.22 00.31od00.9 ejnavalp ~ivonecjaMkotzI

0102.2.32 00.31od00.9 akjobdo ke`no^okraM

0102.2.42 00.31od00.9 ejna~ums ~ivonecjaMkotzI

0102.2.52 00.31od00.9 akra{ok ~i{atsaBoknaJ

0102.2.62 00.31od00.9 ejna~ums re`jaloParteP

Med zimskimi počitnicami

����������������������������

mutaD sa^ anibesV ajdovinrovogdO

0102.7.5 00.31od00.9,jekoh,akjobdo(ogo`zergi

)akra{ok,temogonke`no^okraM

0102.7.6 00.31od00.9 notnimdab,sinetinziman,flog ke`no^okraM

0102.7.7 00.31od00.9 ~oBandohop ke`no^okraM

0102.7.8 00.31od00.9 ogo`zergi ke`no^okraM

0102.7.9 00.31od00.9 ak{agoRhamreTvejnapok ke`no^okraM

Športni teden v juliju 2010

mutaD sa^ anibesV ajdovinrovogdO

0102.8.81 00.31od00.9 ak{agoRhamreTvejnapok ke`no^okraM

0102.8.91 00.31od00.9 notnimdab,sinetinziman,ogo`zergi ke`no^okraM

0102.8.02 00.31od00.9 flog,notnimdab,sinetinziman ke`no^okraM

0102.8.32 00.31od00.9 ogo`zergi ke`no^okraM

0102.8.42 00.31od00.9 ~oBandohop ke`no^okraM

Športni teden v avgustu 2010

stran 88

���������������������������

Pri učenju rolanja bomo tudi v letošnjem šolskem letu namenili največ pozornostivarnemu rolanju in kako se na rolarjih vedemo v prometu. Na srečanji bomoizpopolnjevali tehniko rolanja in uporabo tehničnih elementov v elementarnih igrah,štafetnih igrah in hokeju na rolarjih. Vso naučeno snov bomo prav tako preizkusilina terenu, v prometu. Del vadbe bo namenjen vožnji po mestu, na kateri se bodoučenci seznanili z različnimi podlagami in morebitnimi nevarnostmi. Učencem bomopokazali, kako vzdrževati rolerje, na kaj morajo biti pozorni pri nakupu novih rolerjevin zaščitne opreme ...V zimskem času bomo izpeljali tečaj deskanja na snegu. Cilj tečaja je naučiti otrokepravilne, varne in samostojne vožnje po smučišču.

�������Učenke in učenci 2. in 3. triletja bodo imeli možnost s pomočjo prilagojene košarkarskeigre, štafetnih iger in raznih elementarnih iger dodatno spoznati malo in velikokošarko. Treningi se bodo izvajali enkrat tedensko. Udeležili se bomo pionirskegamedobčinskega tekmovanja.

�������

Pri dodatnih urah odbojke bodo imeli učenci možnost izpopolniti osnovno tehniko,ki so jo usvojili pri rednih urah športne vzgoje. Učenci bodo utrjevali zgornji odboj,spodnji odboj, spodnji servis in zgornji servis v zahtevnejših igralnih situacijah v igri2:2 … 6:6. Poleg tega se bodo učenci srečali z različnimi elementarnimi, štafetnimiigrami in spretnostnimi nalogami, odbojko na travi in mivki.

V tem šolskem letu bomo izvajali program športne gimnastike za učence od 2. do 6.razreda. Vadba bo potekala enkrat tedensko po eno šolsko uro. Učenci se bodonaučili gimnastičnih prvin, pripravili bodo sestave vaj na parterju, izvajali bodorazlične skoke na mali prožni ponjavi, na koncu šolskega leta pa pripravili gimnastičninastop za starše in prijatelje.

Cilji gimnastičnega programa so razvoj razvoj motoričnih sposobnosti, pravilna izvedbagimnastičnih prvin in skozi gimnastiko razvijanje pozitivne samopodobe.

����� ���

Intersna dejavnost nogomet, katere cilj je spoznati nogometno igro in se seznaniti znjenimi pravili, bo potekala enkrat tedensko. Veselje in pridobljene nogometne veščinebomo dokazovali z udeležbo na različnih tekmovanjih.

�����

stran 89

���� ��� ��������!������ ������������������

jinuj0102

cenok,7991kintel,temogoNjnavomkethin~ordop

onva`rd,onzemasop,akiteltAanajlbujL,ejnavomket

jam0102

onva`rd,lavitsefinselpikslo[ejnavomket

cenok,onzemasop,akiteltAjnavomkethin~ordop

lirpa0102

cenok,7991,5991kintel,akra{oKjnavomkethinlaniftrte~

cenok,7991,5991kintel,akra{oKjnavomkethinlaniflop

cenok,lavitsefinselpikslo[jnavomkethin~ordop

ceram0102

cenok,7991kintel,akra{oKjnavomkethin~ordop

cenok,7991kintel,temogoNjnavomkethiksni~bo

cenok,lavitsefinselpikslo[jnavomkethiksni~bo

CESEM AMET

rebotko9002

cenok,5991kintel,temogoNjnavomkethikslo{

rebmevon9002

an~ordop,erognianidalMajnavomket

aksni~bo,5991kintel,akra{oKajnavomket

cenok,5991kintel,temogoNjnavomkethiksni~bo

rebmeced9002

cenok,5991kintel,akra{oKjnavomkethin~ordop

cenok,7991kintel,temogoNjnavomkethikslo{

raunaj0102

onva`rd,erognianidalMnizrT[O,ejnavomket

cenok,5991kintel,temogoNjnavomkethin~ordop

cenok,5991kintel,akra{oKjnavomkethinlaniftrte~

,ugensanejnaksednimolalseleVjnavomkethin~ordopcenok

)molalselev,lairomemvonu~arB(

raurbef0102

cenok,5991kintel,akra{oKjnavomkethinlaniflop

cenok,5991kintel,temogoNjnavomkethinlaniftrte~

hikslo{cenok,lavitsefinselpiksloŠjnavomket

� �� ���Atletski krožek bo potekal strnjeno v jesenskem in pomladanskem času. Učencibodo pri urah izpopolnjevali svoje znanje različnih atletskih disciplin. Udeležili sebomo atletskih tekmovanj na različnih ravneh (šolski, občinski, medobčinski, regijskiin državni).S krožkom želimo doseči, da se učenci naučijo in izpopolnijo tehniko osnovnihatletskih disciplin, da razvijajo motorične in funkcionalne sposobnosti in se pripravijona različna tekmovanja (šolska, občinska, medobčinska, regijska in državna).

stran 90

������� ������

“Podružnična osnovna šola Kostrivnica – vrelec v srcu narave,kjer se (si)energija prepleta z ustvarjalnostjo in kakovostnimirezultati dela.”

Namen je doseči še tesnejšo povezanost med notranjimi in zunanjimi javnostmi terpovečati zanimanje staršev iz našega šolskega okolja za vpis otrok v kostrivniškošolo.

�����

������� ��������

PODROČJE JEZIKOVNadstandardni program nemščine – Barbara Štefančič, prof.Angleščina od 1. do 3. razreda – Jasna Čugalj, Andreja Mašera, prof.

PODROČJE ŠPORTA IN PLESAFIT za zdravje – Petra Polajžer, prof.Mladi planinci – Darinka TurnšekOtroška folklorna skupina Vrelčki – Martin DruškovičRitmika – Tanja Pirš, prof.

DRUGOVzgoja za humanost – Marjana Plemenitaš, Martin DruškovičTuristične in druge dejavnosti v kraju – Marjana Gregorčič, Martin DruškovičEkodejavnosti – Natalija HorvatKovaštvo nekoč in danes – Martin DruškovičOtroški pevski zbor – Dalibor BedenikDelo z nadarjenimi učenci – Darinka Tihole, univ. dipl. psih., Marta Strniša, MartinDruškovičDodatna strokovna pomoč učencem – Karla Koražija, prof.Dan šole Kar se Janezek nauči, to mojster Janez zna, poklicno usmerjanje – MarjanaFührer

PROMETNA VARNOSTS kolesom v promet – Marta StrnišaPolicist Leon svetuje – Martin Druškovič

Smo odličnega znanja in vedenja.

stran 91

1. učilnica za 1. razred / 66,51 m2

2. 4 učilnice / 229,60 m2

3. zbornica / 21,15 m2

4. telovadnica / 201,93 m2

5. garderobe v telovadnici / 36,06 m2

6. galerija / 29,27 m2

7. hodniki, stopnišča / 62,86 m2

8. sanitarji, čistila / 32,46 m2

9. specialna učilnica / 24 m2

10. kabinet / 17,03 m2

11. shramba / 17,80 m2

12. knjižnica / 43,25 m2

13. garderoba 32,20 m2

14. skladišče 22,70 m2

15. kuhinja s shrambo, hodnikom insanitarji / 53,40 m2

16. jedilnica / 124,40 m2

17. plinska postaja / 8,40 m2

18. kurilnica / 24.80 m2

19. igrišče / 820 m2

20. poti / 460 m2

21. zelenice, parkirišča / 4.825,84 m2

1.014,62 m2 notranje talne površine6.105,84 m2 zunanje talne površine

���� ���������

PREVOZI UČENCEVUčenci se vozijo s šolskim avtobusom na liniji: Podplat - Spodnji Gabernik - ZgornjiGabernik - Zgornja Kostrivnica.Prvošolci in oddaljeni učenci se vozijo v šolskem kombiniranem vozilu, s katerimupravljata Mario Kantolić in Bojan Šafranko.

SVETOVALNE STORITVESodelujemo s svetovalnimi delavci: Darinko Tihole, uni. dipl. psihologinjo, FrumencijemWeilgunijem, socialnim delavcem, in ravnateljico, mag. Karlo Škrinjarić, spec.

POUK IN ODMORII. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

Zajtrk od 8.00 do 8.151. ura: od 8.15 do 9.002. ura: od 9.00 do 9.45

prvi rekreativni odmor od 9.45 do 10.003. ura: od 10.00 do 10.45

drugi rekreativni odmor od 10.45 do 11.004. ura: od 11.00 do 11.45

tretji rekreativni odmor od 11.45 do 12.005. ura: od 12. do 12.45

ŠOLSKI OKOLIŠ obsega 12 vasi naše KS: Zgornja in Spodnja Kostrivnica, Podplat,Brezje pri Podplatu, Podturn, Gabrovec, Drevenik, Zgornji in Spodnji Gabernik,Kamna Gorca, Čača vas in Zagaj.

ŠOLSKI PROSTOR, V OKVIRU KATEREGA ŠOLA PREVZEMA ODGOVORNOST ZAUČENCEUčitelji prevzemamo odgovornost za učence v času izvajanja pouka oz. drugihdejavnostih, določenih z Letnim delovnim načrtom šole: v šolski zgradbi, na igriščuin šolskem zemljišču (omejenim z živo mejo, do izhoda na cesto).

ŠOLSKA KUHINJAŠolska kuhinja nudi zajtrke in malice učencem ter delavcem šole. Pripravlja jihMarija Čebular. Kosila kuha Marina Stojnšek. Jedilnike prejemamo iz naše centralnešole, sestavlja jih vodja šolske prehrane Nataša Berk.

ŠOLSKI PROSTORI

stran 92

������������������

Navezujejo se na pravila centralne šole (glej stan od 12 do 15).Območje šoleŠolsko območje je ograjeno z živo mejo, ob cesti pa z lesenimi količki. Zunaj območjase učenci v času bivanja v šoli ne smejo zadrževati. Zapuščanje območja šole jedovoljeno le v spremstvu učitelja oz. vzgojiteljice.

TSONVAJED DERZAR CELISON AJNAJAVZIKINRU

.1itsorparuH:itsonvajedek{inti~oP

sa~r.5odr.1

ajnaT,~ivonecjaMkotzI.forp,{riP

hiksmiznihiksnesejvhacinti~op

.2 ke`orkokE r.5odr.1 tavroHajilataN BPOupolksv

.3 tsonamuhazajogzV r.5odr.1,{atinemelPanajraM

~ivok{urDnitraMotelokslo{olec

.4vamzirutujovzarirpomejuledoS

ujarkr.5odr.1 ~i~rogerGanajraM

ceram,rebotkoodrebmetpes)BPOurivkov(lirpaod

.5 acinlinarhakslo[ r.5odr.1 a{inrtSatraM 00.8od51.7doaders

.6 ovalgz,ovardzesjabignijeJ r.5odr.1,.forp,ke`no^okraM

a{inrtSatraMotelokslo{olec

.7 ejnaksedoksmiz,ejnaloR r.5odr.1,.forp,ke`no^okraM

tavroHajilataNusa~meksmiznimeksnesejv

.8 cijlvarptevsitivodu^ r.5odr.1 {atinemelPajnajraMurivkov(raunajodrebmeced

)BPO

.9 senadni~okenovt{avoK r.5odr.1 ~ivok{urDnitraM ceramodrebotko

.01 iclisagidalM r.5odr.1 cevaledosijnanuz icne~uzurovogodop

Dodatne dejavnosti

TSONVAJED DERZAR CELISON AJNAJAVZIKINRU

.1 ani~{elgnA r.3odr.1jlagu^ansaJk.2odk.1

.forp,are{aMajerdnAk.354.8od00.8dokerot

54.01od00.01dokerot

.2 ani~{meN r.5odr.2 .forp,~i~nafetŠarabraB 50.41od02.31doketrte~

.3 ejvardzazTIF r.3odr.1 .forp,re`jaloParteP ukinruopotelokslo{olec

.4 robziksvepik{ortO r.5odr.1 kinedeBrobilaD 50.41od03.21doaders

.5 anipuksanrolklofak{ortO r.5odr.1 ~ivok{urDnitraM 51.31od03.21dokejledenop

.6 akimtiR r.5odr.1 .forp,{riPajnaT 00.8od03.7doketep

.7 ke`orkiksninalP r.5odr.1 ke{nruTakniraD hatobosbo

.8 temorpvmoselokS r.5odr.1 a{inrtSatraM 51.21od04.11doketep

������� ���������

Redne interesne in druge dejavnosti

II. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

1. ura: od 8.00 do 8.45 prvi odmor: od 8.45 do 9.00 (malica)2. ura: od 9.00 do 9.45 od 9.45 do 10.00 (rekreativni odmor)3. ura: od 10.00 do 10.454. ura: od 10.50 do 11.355. ura: od 11.40 do 12.256. ura: od 12.30 do 13.15

stran 93

Nadzor objektaObjekt varuje Prosignal, ki opravlja nadzor tudi ponoči. V času izvajanja pouka indrugih aktivnosti, določenih z LDN šole, skrbimo za varnost vsi zaposleni.Urejenost učilnic, hodnikov in avleZa red in čistočo na šoli smo odgovorni vsi. Učenci skrbijo, da je učilnica čista inprijetna. Razredna reditelja med odmoriin po pouku pobrišeta tablo, prezračita učilnico, zapreta okna ter ugasneta luči.SanitarijeV sanitarijah se ne zadržujmo po nepotrebnem, ne uničujemo predmetov, skrbimo začistočo in osebno higieno ter varčujemo s toaletnim papirjem in brisačami.Ukrepi za preprečevanje širjenja gripeVečkrat dnevno si temeljito umijte roke z milom in vodo (20 s), zlasti še pred obrokiin po uporabi sanitarij. Če kihate ali kašljate, uporabljajte papirnate robčke za enkratnouporabo, ki jih takoj po uporabi odvrzite v koš za odpadke.Elektronske napraveMed poukom in na ekskurzijah je prepovedana uporaba mobilnih telefonov. Zatelefone, ki jih učenci prinašajo v šolo in puščajo v garderobi, ne odgovarjamo.Prepovedano je fotografiranje in snemanje sošolcev, drugih učencev, učiteljev indrugega osebja šole brez njihovega soglasja.Prepoved rabe pirotehničnih sredstev v šoli in zunaj njePrepovedano je prinašanje pirotehničnih sredstev (petarde, rakete) v šolo. Njihovaraba je strogo prepovedana.Kulturna šolska klimaV medsebojni komunikaciji uporabljamo le kulturne izraze. Raba neprimernih alicelo grobih in prostaških besed ni dovoljena. Žvečilni gumi v šoli ni dovoljen, šezlasti ne pri uri športne vzgoje. K pouku prihajamo točno, redno prinašamo šolskepotrebščine in pišemo domače naloge. V garderobi se preobujemo v copate. Vrednostnepredmete in večje vsote denarja puščamo doma. V času pouka se učenci v spremstvuučiteljev zadržujejo v šolskih prostorih ali na dvorišču in igrišču. Skrbimo za urejenostgarderob, šole in šolske okolice. Na šoli ni dovoljeno tekanje, prerivanje in kričanje;za nasilje ni opravičila. Poskrbimo za kulturno uživanje hrane, osebno higieno inurejen videz. Vedno pozdravimo, se zahvalimo, opravičimo. Cenimo delo sošolcev indelavcev na šoli, spoštujemo drugačnost in se trudimo razumeti drug drugega.LastninaUčenci sami skrbijo za osebne predmete. V šolo ne prinašamo dragih stvari. Čenajdete predmet, za katerega sklepate, da je izgubljen, ga predate učiteljici.Odjava in prijava šolske prehrane za otrokovo odsotnostČe želite, da vam odbijemo ceno kosila, ga odjavite en dan prej razredniku, vprimeru bolezni pa lahko isti dan do 8.00. Kosilo lahko znova prijavite en dan prejali isti dan do 8.00.Cena malice se lahko spremeni le v primeru, če otrok manjka strnjeno tri ali več dni.Če otrok kateri mesec ne bo zajtrkoval ali kosil, morate to pisno sporočiti vsaj tedendni prej.Varna raba spletaPri oblikovanju svojih spletnih strani ali klepetalnic, ko nenadzorovano dajete svojepodatke ali celo fotografije, bodite posebej pazljivi in se o tem predhodno pogovorites svojimi starši, saj na vas prežijo različne nevarnosti, zlorabe ali celo spolnanadlegovanja mnogih nepridipravov, ki komaj čakajo, da dobijo vaše podatke.

stran 94

Govorilne ure so vsak prvi torek v mesecu, in sicer v dveh terminih; zjutraj (od7.10 do 7.55) ter popoldan (do 17.00 do 18.00). Govorilne ure se izvajajo tudi podogovoru s posameznimi starši.Termin govorilne ure v dopoldanskem času pa načrtuje vsak razrednik sam in otem seznani starše.

�������������� ����

Pravila vedenja pri učnih urahPri pouku je potrebno osredotočeno sodelovati, pri razgovoru dvigovati roke, nesegati v besedo učitelja ali sošolcev. Potrebno je zagotavljati delovni oziroma ustvarjalnimir, saj le tako dosežemo najučinkovitejše znanje.Prevozi z avtobusom in kombijemPo Zakonu o osnovni šoli (Ul. RS, št.63/06) ima učenec pravico do brezplačnegaprevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot 4 km od osnovne šole. Učenecpa ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališčaod osnovne šole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ zapreventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učencev na poti v šoloin to oceno pisno posreduje šoli. Zato šola v sodelovanju z Občino Rogaška Slatinaorganizira prevoze z avtobusom ali s kombijem za učence, ki so do prevoza upravičeni.Vozači pred in po pouku ne smete zapuščati šolskega prostora!Vsi vozači zjutraj ob prihodu takoj odidete v šolo. Šolskega prostora sami ne smetezapuščati do odhoda avtobusov in kombija. Le na ta način lahko zagotovimo varnostvozačev.Pravila obnašanja v avtobusu in kombijuPri vstopu v avtobus je potnik dolžan pokazati vozniku vozovnico, kresničko. Kresničkaje veljavna v dnevih šolskega pouka. Vozovnica je neveljavna, če jo uporablja drugaoseba, kot je navedena na njej, se uporablja v dnevih, ko ni pouka, ali pa na relaciji,ki ni vpisana na kresnički. O morebitni izgubljeni kresnički, je imetnik dolžan takojobvestiti šolo.Potnik ne sme onesnažiti vozila. Potnik je dolžan povrniti škodo, če jo je povzročilprevozniku v avtobusu/kombiju namenoma oziroma po svoji krivdi. Zaradi varnostije hoja v avtobusu med vožnjo prepovedana.Pri vstopanju v avtobus mora potnik zagotoviti varen vstop sebi in ostalim.Potniki, ki sedijo na sedežih, opremljenih z varnostnimi pasovi, morajo le-te uporabljati.Spremstvo otrok, ki še niso stari 8 letUčence do dopolnjenega osmega leta spremljajo v šolo starši oz. spremljevalci, starejšiod deset let, ki jih starši za to pisno pooblastijo.Učenci lahko z dovoljenjem učiteljev uporabljate šolski telefon.Kličete lahko le stacionarne številke. Tudi starši lahko kličejo v šolo pred poukom,med odmori in po pouku.

Bivanje na naši podružnici bo res prijetno, če bomo vsi dosledno upoštevaliPRAVILA HIŠNEGA REDA!

stran 95

.paZ.t{

ANIBESV SA^ CELISON

.1ILO[V^IVRP

/veclo{ovrpe{ratsaz/9002.9.1

,akra~inderzar,ecin`urdopajdov

BPO

.2LO[NIAMODATONDERV-AGOLANA^AMOD E

HIKLEDDOOPALEDVETIVATSDERP9002.9.41

,acijletanvar,carap{aGaniN.gam

,ecin`urdopajdovikinderzar

.3I[RATSNIICNE^UZKENATSESIKSJISUKSID

OIV.I

9002rebmecedila

0102raunajikinderzar

.4IVARANVALO[

AJICAICNEREFIDANLIBISKELFAJNANZEJNAVEJNECONIEJNAJREVERP

0102raurbef,inuglieWicneM

,re`jaloPartePikinderzar

.5)NIPS(ALEDAJICAVLAVE

IKINDERZARZIROVOGOP0102jinuj

,ecin`urdopajdovikinderzar

���� ���������� ����

����������������

ANIBESV CELISON EBDEVZISA^ I^OJULEDOS

MUTEROBRA ikinderzar 9002.01.6 r.2nir.1

UKRAPVNESEJECINVOMRGNIASEVERD

DO[C,kinderzar 9002.01.6 r.4nir.3

SEMZEJTSRP inderzar k 9002.01.8 r.5

OLETEJOMaksnicidem,kinderzar

artses0102ceram r.5

EBESILOKOTEVSMAVANZOPSOKAK akra~inderzar 0102ceram r.4

EJVARDZEJOVSAZBRKS akra~inderzar 0102ceram r.2nir.1

SENADNI^OKENOVT[AVOK,~ivok{urDnitraM

ekra~inderzar0102ceram r.5od,r.1

ADOV DO[C 0102jam r.3

��� ����������

ANIBESV CELISON EBDEVZISA^ I^OJULEDOS

NADIKSLO[IVRP,acijletanvarakra~inderzar

rebmetpes.1 r.1

EVATSDERPEK[ILADELGDELGO ikinderzar 9002rebmeced r.5odr.1

TSUP ikinderzar 0102raurbef r.4odr.1

RETSJOMOT,I^UANKEZENAJESRAKANZZENAJ

ikinderzar 0102.3.62 r.5odr.1

EK^ANZENLARBKE^UJLKAZ kinderzar 0102lirpa r.5nir.3

stran 96

ANDEROPAZAKLIVET[

EBDEVZISA^ ANIBESV

.1 rebmetpes DOHOPIKSNINALP

.2 9002.01.31 MOKORTOECILU

.3 raurbef/raunaj UGENSANITSONVITKAEKSMIZ

.4 ceram OGO@ZERGINIAJNAVOMKETANTEFAT[

.5 jinuj AJEMZERBERGI

II. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

������������

ANIBESV CELISON EBDEVZISA^ I^OJULEDOS

AKARZEJNABIG kinderzar 9002rebmetpes r.5

NESEJAKTET ikinderzar 9002rebotko r.2nir.1

TROPSNARTNIEJNAVEJNARHS kinderzar 9002rebotko r.5

AKIRTKELE akra~inderzar 9002rebotko r.4

ECINVALEDENTELOVON ekra~inderzar 9002rebmeced r.4odr.1

TSUP,akra~inderzar

acijletijogzvraurbef r.3odr.1

ILINOGZA[ANERPESEJNABIG kinderzar 0102ceram r.5

I^AVOKIDALM ikinderzar 0102.3.52 r.5odr.1

IVARANVITEVI@ERPOKAK DO[C 0102jam r.3

TROPSNARTNIEJNAVEJNARHS kinderzar 0102jinuj r.4

���� �������

ANDEROPAZAKLIVET[

EBDEVZISA^ ANIBESV

.1 rebmetpes AJOHTIF,DOHOP

.2 9002.01.31 MOKORTOECILU

.3 raurbef/raunaj UGENSANITSONVITKAEKSMIZ

.4 jam ITSONVITKATIF

.5 jinuj AJEMZERBERGI

I. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

stran 97

������ ���������������

»Učinkovite socialne veščine, kakovostno znanje in vzgojenost –naložba za prihodnost naših otrok.«

Kaj so učinkovite socialne veščine?Usposobljenost za sporazumevanje in vzpostavljanje odnosov med ljudmi,primerno izbiranje,odzivanje …

Kaj je kakovost?Odkrivanje in razvijanje skritih potencialov učencev,razvijanje motivacije,inovativnost,samoizobraževanje …

OSNOVNE USMERITVE1. Razvijanje socialno, osebnostno in čustveno močnih posameznikov, ki se

znajo aktivno vključevati v šolske in ostale dejavnosti.

2. Spoznavanje in razvijanje pozitivnega odnosa do sebe, drugih, do športa,kulture, umetnosti, zdravega načina življenja in razmišljanja.

3. Spodbujanje dosledne uporabe knjižnega jezika v šoli, razvijanje bralnekulture ter pravilnega ustnega in pisnega sporazumevanja.

4. Spodbujanje spoznavanja in sprejemanja drugih kultur in življenja drugih.

������� ��������

PODROČJE JEZIKOVNadstandardni program nemščine od 1. do 5. razreda – Barbara Štefančič, prof.Angleščina od 1. do 3. razreda – Mateja Borovnik, prof.

PODROČJE ŠPORTA IN PLESAFIT za zdravje od 1. do 5. razreda – Petra Polajžer, prof.Pohodništvo – Pavla Kidrič, zunanji sodelavecRitmika – Melita P. Tkalec, prof.

Smo odličnega znanja in vedenja.

stran 98

DRUGONaravne danosti, dejavnosti v kraju – Pavla KidričVzgoja za humanost – Melita P. Tkalec, prof., Pavla KidričRokodelske dejavnosti, ki so v kraju še žive – Pavla KidričEkodejavnosti – Melita P. Tkalec, prof.Otroški pevski zbor – Dalibor BedenikORFFO – Melita P. Tkalec, prof.Sodelovanje s POŠ Hotedršica – Pavla KidričDodatna strokovna pomoč učencem – Karla Koražija, prof.Sodelovanje z vrtcem – Pavla KidričDan šole Kar se Janezek nauči, to mojster Janez zna, poklicno usmerjanje – MarjanaFührer

PROMETNA VARNOSTS kolesom v promet – Pavla Kidrič

������������������

Navezujejo se na pravila centralne šole (glej stan od 12 do 15).Območje šoleŠolsko igrišče je omejeno z žično mrežo. Na njem se učenci zadržujejo le podvodstvom učiteljev. Varen dostop do šole omogoča pločnik med šolo in cesto, vhod všolo pa je od ceste ločen z zaščitno ograjo. Zunaj območja se učenci v času bivanjav šoli ne smejo zadrževati. Zapuščanje območja šole je dovoljeno le v spremstvuučiteljev oz. vzgojitelja.Nadzor objektaV času izvajanja pouka in drugih dejavnosti, določenih v LDNŠ, skrbimo za varnostobjekta vsi zaposleni. Šolska stavba je, kadar je prazna, zaklenjena, okna zaprta.Urejenost učilnic, hodnikov, jedilniceZa red in čistočo na šoli smo odgovorni vsi. Učenci skrbijo, da je učilnica prijetna.Reditelj med odmorom prezrači učilnico in poskrbi, da je šolska tabla pobrisana tudipo pouku, luči pa ugasnjene.SanitarijeDečki in deklice uporabljate stranišči v prvem nadstropju. V sanitarnih prostorih se ne zadržujete po nepotrebnem. Vstopate s skupnega hodnika: dečki obvezno v desnostranišče, namenjeno vam, v sredini je stranišče za zaposlene, deklice pa v straniščena levi strani. Po vsaki uporabi stranišča si temeljito umijete roke s toplo vodo inmilom, očistite za sabo umivalnik. S toaletnim papirjem in papirnatimi brisačamiravnamo vsi varčno.Ukrepi za preprečevanje širjenja gripeRoke si umijete večkrat dnevno z milom in vodo (20 sekund), posebej še po vsakiuporabi stranišča in pred obroki. Da pri obolelosti preprečite širjenje okužbe skašljanjem in kihanjem na druge udeležence v prostoru, uporabljajte papirnate robčkeza enkratno uporabo. Po vsaki uporabi robčke odložite v koš za papirnate odpadke.V primeru povišane telesne temperature ostanite doma in pokličite osebnega zdravnika.Elektronske napraveMobilnih telefonov pri pouku in na organiziranih dejavnostih ne smete uporabljati.Za telefone, ki jih prinesete s seboj, ne odgovarjamo. Kaznivo je fotografiranje insnemanje oseb v šoli brez njihovega dovoljenja.

stran 99

Šolska klimaV medsebojnem sporazumevanju uporabljate le kulturne izraze, do sogovornikov sevedete vljudno. K pouku in dejavnostim prihajate pravočasno, redno pišete domačenaloge in prinašate potrebne šolske potrebščine.V pritličju so v dveh igralnicah otroci od prvega do petega leta starosti, nekateri žeod pol šestih zjutraj, zato se v garderobi tiho preobujete v copate in umirjeno odidetepo stopnicah v učilnico, ob srečanju vljudno pozdravite učiteljice,vzgojiteljice indruge odrasle osebe, zarado varnosti malčkov dosledno zapirate za sabo vhodnavrata in notranja vrata na hodnik, do otrok iz vrtca se vedete obzirno.Dragocenih predmetov in večjih vsot denarja ne prinašate v šolo.Skrbite za urejenost garderobe, šolskih prostorov in šolske okolice.Tekanje, kričanje in prerivanje v šoli ni dovoljeno; za kakršnokoli nasilje na naši šolini prostora in zanj ni opravičila.Skrbite za kulturno uživanje hrane, čistočo mize po zaužitem obroku, osebno čistočoin urejen videz.Ob vsaki priložnosti uporabite primerno besedo: hvala, prosim, oprosti.Cenite delo sošolcev in delavcev šole, spoštujete drug drugega, sprejemate drugačnost.LastninaUčenci sami skrbite za svojo osebno lastnino. V šolo ne prinašate dragocenosti.Spoštujemo osebno lastnino vsakega posameznika, cenimo tudi našo skupno lastninona šoli. Najdene predmete, za katere menite, da so izgubljeni, izročite učiteljici.Prijava in odjava šolske prehrane za otrokovo odsotnostCena malice se lahko spremeni le, kadar je otrok odsoten strnjeno tri ali več dni.Varna raba spletaPri oblikovanju svojih spletnih strani oz. uporabi klepetalnic bodite pazljivi in sepredhodno o tem pogovorite s starši. Podatke, ki jih vnašate, vaše fotografije, lahkozlorabijo v nečedne namene številni nepridipravi.Pravila vedenja pri učnih urahPri urah pouka je potrebno dejavno sodelovati, se pri pogovoru javljati za besedo zdvigovanjem roke, ne segati v besedo učiteljici ali sošolcem, saj je le tako mogočedoseči ustvarjalni mir in učinkovito znanje.Prevozi z avtobusomPo Zakonu o osnovni šoli (Ul. RS, št. 63/06) ima učenec pravico do brezplačnegaprevoza, če je njegovo bivališče oddaljeno več kot 4 km od osnovne šole. Učenec paima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost bivališča od osnovnešole v prvem razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo vcestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo in to ocenopisno posreduje šoli. Zato šola v sodelovanju z Občino Rogaška Slatina organiziraprevoze z avtobusom za učence, ki so do prevoza upravičeni.Vozači pred poukom in po njem ne smete zapuščati šolskega prostora! Zjutraj takojpo prihodu pridete v šolo. Prav tako ne smete zapustiti šolskih prostorov do odhodana avtobusno postajališče, le tako lahko namreč poskrbimo za vašo varnost.Pravila vedenja na avtobusuOb vstopu v avtobus je potnik dolžan vozniku pokazati vozovnico, kresničko. Kresničkaje veljavna v dnevih šolskega pouka. Vozovnico  sme uporabljati le oseba, ki jenavedena na njej, in le na relaciji, ki je vpisana na vozovnici. O morebitni izgubljenikresnički mora lastnik takoj obvestiti šolo. Potnik ne sme onesnažiti vozila. Potnik jedolžan poravnati škodo vozniku v avtobusu, če jo je povzročil po svoji krivdi. Medvožnjo je zaradi varnosti hoja po avtobusu prepovedana.

stran 100

���� ���������

ŠOLSKI OKOLIŠŠolski okoliš zajema v naši KS vasi Sv. Florijan in Strmec pri Sv. Florijanu z vsemizaselki.

ŠOLSKI PROSTOR, V OKVIRU KATEREGA ŠOLA PREVZEMA ODGOVORNOST ZAUČENCEUčitelji, ki poučujejo na šoli, odgovarjajo za učence v času izvajanja šolskega poukain drugih aktivnosti, planiranih v Letnem delovnem načrtu šole: v šolski zgradbi, naigrišču, ograjenem z žično ograjo, na šolskih površinah pred šolo in ob njej.

Sodelujemo s svetovalnimi delavci: Darinko Tihole, uni. dipl. psihologinjo; FrumencijemWeilgunijem, socialnim delavcem, in ravnateljico mag. Karlo Škrinjarić, spec.Individualno pomoč učencem s specifično-učnimi težavami bodo izvajali: DarinkaTihole, uni. dipl. psih., Karla Koražija, prof., Pavla Kidrič.Učence, ki kažejo nadpovprečne sposobnosti na različnih področjih, bo usmerjalaravnateljica.Po potrebi bomo sodelovali tudi z logopedinjo.

��������������

Kuharica Danica Krumpak vsak šolski dan čas med 7.00 in 11.00 uro posveti pripravišolske malice za učence in zaposlene. Vsak dan od 11.45 do 14.15 pa opravlja tudidela čistilke na centralni šoli v Rogaški Slatini.Jedilnike sestavlja in pošilja na našo šolo vodja prehrane na matični šoli Nataša Berk.

�� ��������� ��

�������������

Učenci prihajajo v šolo zjutraj od 5.45 ure dalje. Zanje do 7.45 skrbi učiteljicajutranjega varstva. V času do pouka potekajo na naši šoli tudi interesne in drugedejavnosti. Po končanem pouku se izvajajo aktivnosti v oddelku podaljšanega bivanja.

Potniki, ki imajo ob sedežih varnostne pasove, morajo biti med vožnjo z njimi pripeti.Pri vstopanju v avtobus mora potnik zagotoviti varen vstop sebi in ostalim.Prepoved rabe pirotehničnih sredstev v šoli in zunaj njePrinašanje pirotehničnih sredstev (petarde, rakete in druge) v šolo je strogo prepovedano.Uporaba šolskega telefonaUčenci lahko z dovoljenjem učiteljic uporabljate šolski telefon za stacionarne klicneštevilke. Starši lahko pokličejo v šolo pred poukom, med odmori, po pouku.Spremstvo otrok, ki še niso stari 8 letUčence, mlajše od osem let, spremljajo v šolo starši ali spremljevalci, ki so dopolnilideset let in jih starši za to pisno pooblastijo. Pravila hišnega reda moramo dosledno upoštevati vsi na naši šoli, kajti le tako bonaše sobivanje resnično uspešno.

stran 101

URE POUKA1. r, 2. r in 3. r1. ura: od 8.00 do 8.452. ura: od 9.00 do 9.453. ura: od 10.00 do 10.454. ura: od 11.00 do 11.455. ura: od 12.00 do 12.45

��������������������������������������

����������� ���

549 m2 notranje dejanske talne površine:1. dve učilnici / 101,22 m2

2. knjižnica / 11,40 m2

3. zbornica / 44,31 m2

4. kuhinja / 17,25 m2

5. jedilnica / 31,50 m2

6. dve igralnici vrtca / 109 m2

7. hodnik z garderobo / 31,72 m2

8. kotlovnica / 23,44 m2

9. sanitarije / 19,57 m2

10. telovadnica / 72,42 m2

11. hodnik s stopniščem / 51,69 m2

12. igrišče / 543,39 m2

13. dvorišče

URE POUKA4. r in 5. r1. ura: od 8.00 do 8.452. ura: od 9.00 do 9.453. ura: od 10.00 do 10.454. ura: od 10.50 do 11.355. ura: od 11.40 do 12.256. ura: od 12.30 do 13.15

OPOMBA: Po pouku so učenci v oddelku podaljšanega bivanja do 13.45.

PONEDELJEK Melita P. Tkalec, prof. TOREK Pavla Kidrič SREDA Pavla Kidrič ČETRTEK Pavla Kidrič PETEK Melita P. Tkalec, prof.

Dežurna učiteljica v določenih dnevih skrbi za varstvo učencev pred poukom od 7.45do 8.00, med odmori, med malico pa tudi za primerno vedenje in kulturnoprehranjevanje.

�� ��� �

�������������

Pet učencev se iz Strmca pri Svetem Florijanu vozi s šolskim avtobusom. Ostaliprihajajo in odhajajo v spremstvu staršev ali peš.

����� ����� ��� �Vsi učenci bodo imeli zobozdravstveni pregled v zobni ambulanti ZD Rogaška Slatina,učenci prvega, tretjega in petega razreda pa sistematični pregled v ambulanti otroškegadispanzerja v ZD Rogaška Slatina. V okviru zobozdravstvene vzgoje poteka rednosodelovanje z Majdo Kramberger, med. sestro, zdravstveno vzgojo pa bo izvajala dipl.med. sestra Magda Sep.

stran 102

1. r, 2. r in 3. rUčenci 1., 2. in 3. razreda imajo 15-minutne rekreativne odmore v vsakem vremenupo izvedenih načrtovanih vsebinah. Namenjeni so vzpostavljanju razmerja medpsihičnimi obremenitvami in potrebami otrok po gibanju. Učenci se sprostijo, nadihajosvežega zraka in se pripravijo na umirjeno nadaljevanje dela. Pričakuje se njihova 15-do 20-minutna maksimalna zbranost pri delu v razredu. Po pouku sledi 30 minut zasprostitvene dejavnosti in pripravo na kosilo.

������

1. r do 3. r1. odmor: od 8.45 do 9.002. odmor: od 9.45 do 10.00 (malica)3. odmor: od 10.45 do 11.004. odmor: od 11.45 do 12.00

4. r in 5. r1. odmor: od 8.45 do 9.002. odmor: od 9.45 do 10.003. odmor: od 10.45 do 10.504. odmor: od 11.35 do 11.405. odmor: od 12.25 do 12.30

����������� ����

Učenci si knjige izposojajo pod vodstvom knjižničarke. Knjižničarka iz knjižnice namatični šoli prinaša knjižne novosti, kar naj bi učence še dodatno motiviralo zapogostejše seganje po zanimivem branju. Posebno pozornost posveča prvošolčkom invse učence spodbuja k bralni znački.

MELITA P. TKALEC, prof.1. r, 2. r, 3. r: SLO/7, MAT/5, SPO/3, ŠVZ/3, GVZ/2, ORFFO/1PAVLA KIDRIČ4. r, 5. r: SLO/5, MAT/5, DRU/3, NIT/3, GVZ/1.5, DOP/1, DOD/1, GOS/1,kolesarski izpit/0,16MATEJA BOROVNIK, prof.4. r, 5. r: TJA/3GORAN KORAŽIJAOPB/12,5JANKO BASTAŠIČ4. r, 5. r: ŠVZ/3ERNEST ARTIČ1. r do 3. r: LVZ/24. r, 5. r: LVZ/2JELKA ŽUPANECJUV/10

������ ���

stran 103

.t{.paZ derzaR ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1,r.1,r.2r.3

9002rebmetpes cetagoL[OksibO,acijletanvarakra~inderzar

.2,r.1,r.2r.3

9002rebmeced evatsderpek{iladelgdelgO akra~inderzar

.3,r.1,r.2r.3

0102raurbef.61 tsuP,akra~inderzar

,anitalS.goR[O.IIZIVanitalSak{agoRani~bO

.4,r.1,r.2r.3

0102.3.22 avatsderpak{iladelG,akra~inderzar

akra~in`jnk

��� ���������

I. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

ITSONVAJEDVIZAN DERZAR NAD ARU.LO[ ROTNEM

.1 ZPO r.5odr.1 EP 01.7 kinedeBrobilaD

.2 akimtiR r.5odr.1 ipotsanderp .forp,celakT.PatileM

.3 ke`orkiksjicaticer-oksmarD r.5odr.1 ipotsanderp ~irdiKalvaP

.4 ajnejlvi`ni~antokalo{okE r.5odr.1 otelolec .forp,celakT.PatileM

.5 temorpvmoselokS r.5nir.4 OP )ejtellop.II(.01.7 ~irdiKalvaP

.6 muortsiBroinuJGN r.5nir.4 E^ aru.6 ~irdiKalvaP

.7 ani~{elgnA r.3odr.1 E^ aru.5 .forp,kinvoroBajetaM

.8 ani~{meN r.5odr.1 OP aru.6 .forp,~i~nafet[arabraB

.9 alo{aleseviciC r.3odr.1 EP aru.5 .forp,celakT.PatileM

.01 acinlinarhakslo[ r.5odr.1 OT 01.7 .forp,celakT.PatileM

.11 ovt{indohoP r.5odr.1 akuopnevzi cevaledosijnanuz,~irdiKalvaP

.21 ejvardzazTIF r.5odr.1 EP aru.1 .forp,re`jaloParteP

.31 iclisagidalM r.5odr.1 akuopnevzi cevaledosijnanuz

.41 OFFRO r.5odr.1 RS 01.7 .forp,celakT.PatileM

�� ���������������������� �

�������������� ����

Govorilne ure v troje bodo vsak drugi torek v mesecu od 7.10 do 7.55 zjutraj in od13.00 do 15.00 popoldne. Po predhodnem dogovoru s starši pa tudi v drugih dnehpred poukom ali po njem.

stran 104

���������������

.t{.paZ derzaR ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1 r.3,r.2,r.1 9002rebotko neseJakteT,akra~inderzar

actrvecijletijogzv

.2 r.3,r.2,r.1 0102.3.42 anajlbujLOOZ,akra~inderzar

DO[C

.3 r.3,r.2,r.1 0102jam ke~ruJmoD,akra~inderzar

DO[C

.t{.paZ derzaR ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1,r.4r.5

9002rebmetpes cetagoL[OksibO,acijletanvarakra~inderzar

.2,r.4r.5

9002rebmeced evatsderpek{iladelgdelgO akra~inderzar

.3,r.4r.5

0102raurbef.61 tsuP,akra~inderzar

anitalSak{agoR[O.IIZIV

.4,r.4r.5

0102.3.22 avatsderpak{iladelG,akra~in`ijnkakra~inderzar

II. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

I. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

.t{.paZ derzaR ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1,r.4r.5

9002.01.7 rovdiksrohoP,akra~inderzar

DO[C

.2,r.4r.5

0102.3.42 ojarimuziik,icilkoP,icvaledosijnanuz

akra~inderzar

.3,r.4r.5

0102jame~amodilavi`nieniltsaR

enijarkop,akra~inderzar

cevaledosijnanuz

II. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

.t{.paZ derzaR ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1 r.3,r.2,r.1 9002rebmecedentelovon-on~i`oB

)tarvhitrpdonad(ecinvaledakra~inderzar

.2 r.3,r.2,r.1 0102raurbefecinvaledentsuP

ida~{olpUEanejnavotsuP

,akra~inderzar,ŠO.IIZIV

ak{agoRani~bOanitalS

.3 r.3,r.2,r.1 0102.3.62kezenaJesraK:elo{naDanzzenaJretsjomot,i~uan

,akra~inderzar[O.IIZIV

������������

I. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

stran 105

.t{.paZ ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1rebmetpes

9002ajemzerbergI

,akra~inderzaractrvacijletijogzv

.2 9002.01.31 mokortoecilU,ejogzventrop{ijleti~u

akra~inderzar

.3raurbef/raunaj

0102ugensanitsonvitkA

DO[C,akra~inderzargogadepintrop{

.4 0102lirpa akiteltA,akra~inderzargogadepintrop{

.5 0102.5.51 sap{trop[,ejogzventrop{ijleti~u

akra~inderzar

II. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

.paZ.t{

ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1 9002rebmetpes ajemzerbergI,akra~inderzar

actrvacijletijogzv

.2 9002.01.31 mokortoecilUentrop{ijleti~u

akra~inderzar,ejogzv

.3raurbef/raunaj

0102ugensanitsonvitkA

,akra~inderzargogadepintrop{

.4 0102.01.32 akiteltA akra~inderzar

.5 0102.5.51 sap{trop[entrop{ijleti~u

akra~inderzar,ejogzv

���� �������

.t{.paZ derzaR ebdevzisa^ anibesV celisoN

.1 r.5,r.4 9002rebmevon akirtkelE akra~inderzar

.2 r.5,r.4 0102.2.61ecinvaledentsuPUEanejnavotsuP

ida~{olp

,akra~inderzar.[O.IIZIV

anitalSak{agoRani~bO

.3 r.5,r.4 0102.3.62elo{naD

ojarimuziik,icilkoP

,akra~inderzarak{agoR[O.IIZIV

anitalS

.4 r.5,r.4 0102jamziejnavokilbO

volairetamhin~ilzarakra~inderzar

I. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

II. VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

stran 106

Starši bodo o datumu in vsebini roditeljskega sestanka pravočasno pisno obveščeni.

.t{.paZ anibesV sa^ celisoN

.1

valedajicazinagronimargorP0102/9002utelmekslo{vhikleddo

kortotsonravantemorPegolane~amoDtkejorP

9002.01.1

,acijletanvar,[OPajdov

,akra~inderzar,tsicilop

carap{aGaniN.gam

.2ajnanzejnavejneconiejnajreverP

elo{nadanevarpirPke~ruJmodDO[C

0102.1.02.lpid.inu,elohiTakniraD

,ikra~inderzar,.hispinuglieWjicnemurF

.3aledajicavlavEemetenlautkA

0102.4.12 ikra~inderzar

���� ���������� ����

mutaD anibesV celison

9002.9.4 elo{enejlvonerpvetirovtoniacintel-002 ik`ork

9002.01.32 hivtrmuvendniejicamroferuvendboavalsorp ik`ork

9002.21.42 itsonjotsomasnad,ikinzarpintelovon-on~i`ob ik`ork

0102.2.5 kinzarpinrutlukiksnevols,nadvonre{erP ik`ork

0102.3.82 nadiksniretam ik`ork

0102.3.62 elo{nad ik`ork,inelsopazisv

0102.4.62 ujam.1niulirpa.72boavalsorp ik`ork

0102.6.32 itsonva`rdnad,e{ratsazvetiderirpan~ujlkaz ik`ork,ikra~inderzar

0102.6.42 ida~{olpiksporvEanvetiderirpan~ujlkaz inelsopazisv

������� �

.t{.paZ derzaR mutaD anibesV celisoN

.1 r.5nir.4 9002.01.7 rovdiksrohoP,DO[C

akra~inderzar

.2 r.3odr.1 0102.3.32 anajlbujLOOZ,DO[C

akra~inderzar

.3 r.3odr.1 0102.5.82od0102.5.42 ke~ruJmoD,DO[Cijleti~u

akra~inderzar

��������������������������

stran 107

� �� ����������� ������ �������

�����������

���������� ���������

VIZIJA 2PREDNOSTNE NALOGE V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 3ORGANIZACIJSKA SHEMA ŠOLE 4PROJEKTI V ŠOLSKEM LETU 2009/2010 6ORGANI ZAVODA 9SVET ZAVODA 9SVET STARŠEV 9ŠOLSKI PROSTOR 10PODATKI O ŠOLSKEM OKOLIŠU 10SODELOVANJE Z DRUGIMI 10ŠOLSKI PROSTORI CENTRALNE ŠOLE 11

PRAVILA HIŠNEGA REDA 12INFORMACIJE O ORGANIZACIJI BIVANJA V ŠOLI IN ODPIRALNI ČAS 16RED V PROSTORIH ŠOLE IN ZUNAJ NJE 16AKTIVNOSTI IN UKREPI ŠOLE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI UČENCEV 17NAVODILA ZA DEŽURNE UČENCE 17UPORABA TELEFONA 17RED V JEDILNICI OZIROMA KULTURA PREHRANJEVANJA 18RAZPORED MIZ V ŠOLSKI JEDILNICI 18ZMANJŠANJE NASILJA NA ŠOLI – NASILJE NIČ 19DROBNI NASVETI UČENCEM 20NASVETI STARŠEM, KAKO USMERJATI OTROKA K NENASILJU 20IZOBRAŽEVANJE STARŠEV 21V TELOVADNICO JE DOVOLJEN VSTOP LE V ŠPORTNIH COPATIH 22OPRAVIČEVANJE IZOSTANKOV OD POUKA IN ŠPORTNE VZGOJE 22DELOVNE AKCIJE – ZELENA STRAŽA 22ZAVAROVANJE OTROK 22

����������������� �%����������� � ������

����������������� ���������

ORGANIZACIJA POUKA 23IZVEDBA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA (NPZ) V OSNOVNI ŠOLI 24PREDMETNIK 25OCENJEVALNA OBDOBJA 26I. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE 26

stran 108

URE POUKA ZA II. IN III. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE 26ODMORI II. in III. VIO 26KOSILO 26ŠTUDIJSKO SREDIŠČE 27ROKI ZA POPRAVNE IZPITE 27GOVORILNE URE 27RODITELJSKI SESTANKI 27DODATNI POUK SLJ, MAT, TJA 27DOPOLNILNI POUK SLJ, MAT, TJA 27SEZNAM UČITELJEV IN RAZREDNIKOV 28ŠTEVILO UČENCEV PO RAZREDIH 2009/2010 29PREDSEDNIKI ODDELČNIH SKUPNOSTI 30PRVI ŠOLSKI DAN – TRADICIONALNI SPREJEM PRVOŠOLCEV 30DAN ŠOLE 30URNIK 31URNIK IZBIRNIH PREDMETOV ZA 7., 8. in 9. razred 34PROGRAM ZOBOZDRAVSTVENE VZGOJE 35RAZPORED PREVENTIVNIH ZOBOZDRAVSTVENIH PREGLEDOV 35RAZPORED PREVENTIVNIH ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV 35CEPLJENJE PROTI OKUŽBI S HPV 36URNIK TELOVADNICE 36DEŽURSTVO 37VARSTVO VOZAČEV 38ŠOLSKA HRANILNICA 38MLADINSKI TISK 38INTERESNE DEJAVNOSTI 39TEKMOVANJA 41

��� ������������� �������� �����������������

���������

NA PODROČJU VARNOSTI SODELUJE ŠOLA S POSTAJO MEJNE POLICIJEROGAŠKA SLATINA 42STARŠI, POSKRBITE ZA PROMETNO VARNOST TUDI SAMI 42NEKAJ NASVETOV UČENCEM ZA VARNO POT V ŠOLO 43NAUČITE SVOJEGA OTROKA, DA BO PAZLJIV PEŠEC! POZORNO NACESTI V ŽIBERNIK 43OTROK – POLICIST ZA EN DAN 44VOZNI RED ŠOLSKIH AVTOBUSOV 44VOZNI RED ŠOLSKEGA KOMBIJA 46DEJAVNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE PROMETNE VARNOSTI UČENCEV 46

�������������������������� ��������

ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA 48

��� ��� ����������

DEJAVNOSTI KULTURNE ŠOLE 49TEDEN OTROKA 50KULTURNO DRUŠTVO SPOMINČICE 50DRAMSKI KROŽEK 51GLEDALIŠKI KROŽEK 52LUTKOVNA DEJAVNOST 52PRAVLJICE 52SPOMINSKI DNEVI IN PROSLAVE 52

stran 109

����������� ���� � ������ ���

ŠOLSKA KNJIŽNICA 67UČBENIŠKI SKLAD 67SLOVENSKA BRALNA ZNAČKA 67TEKMOVANJE IZ ZNANJA SLOVENSKEGA IN TUJIH JEZIKOV 68TEKMOVANJE IZ ZNANJA MATERINŠČINE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE 68TEDNI BRALNIH ZNAČK 68LITERARNI NATEČAJ GRADIM SVET IZ BESED 69EVROPSKI DAN JEZIKOV – 26. 9. 2009 69INOVACIJSKI PROJEKT DIFERENCIACIJA PRI POUKU KOT UČITELJEV IZZIV 69POMLADNI DAN V EVROPI 2010 70NADSTANDARNI PROGRAM ZGODNJEGA UČENJA NEMŠČINEOD 1. DO 5. RAZREDA 70NADSTANDARNI PROGRAM UČENJA NEMŠČINE V 6. RAZREDU POPROGRAMU FAHR MIT 70NEMŠKA BRALNA ZNAČKA 70PRIPRAVE NA IZPITA KID 1 IN KID 2 V OKVIRU AVSTRIJSKEGA INŠTITUTA 71NEMŠKI PROJEKT DAS MÖCHTE ICH DIR ZEIGEN (ERZÄHLEN) 71BOŽIČNO-NOVOLETNA FILMSKA DELAVNICA 71ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA: ANGLEŠČINA V I. VIO 71CAMBRIDGE STARTERS, MOVERS, FLYERS in PET TESTI 72TEKMOVANJE OSMOŠOLCEV V ZNANJU ANGLEŠČINE, NOVOSTV ŠOLSKEM LETU 2009/2010 72TEKMOVANJE IZ ZNANJA ANGLEŠČINE 72ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA 73DRAMSKI KROŽEK V ANGLEŠČINI 73EVROPSKI JEZIKOVNI LISTOVNIK, SOPOTNIK PRI JEZIKOVNEM UČENJU 73POUČNA EKSKURZIJA V LONDON 73FRANCOŠČINA 73ITALIJANŠČINA 74ŠPANŠČINA 74

�� ������� ��� � ��������

SVETOVALNE STORITVE 59NADARJENI OTROCI V ŠOLI 59KAKO RAVNATI Z NADARJENIMI UČENCI 60UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI 60UČENCI TUJCI 61KAKO RAVNATI Z UČENCI TUJCI 61DOLGOTRAJNO BOLAN OTROK V ŠOLI 62KAKO RAVNATI Z DOLGOTRAJNO BOLNIM OTROKOM 62SMO ŠOLA PO MERI INVALIDOV 63POTI REŠEVANJA PROBLEMOV 64PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI 64NA NAŠI ŠOLI DELUJE OTROŠKI PARLAMENT 65SUBVENCIONIRANJE ŠOLSKE PREHRANE 65OBLIKOVANJE SOCIALNE MREŽE NA ŠOLI 66

������������ � ����������

KULTURNI, NARAVOSLOVNI IN TEHNIŠKI DNEVI 53CŠOD 57POMEMBNI SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI 58

stran 110

ŠPANSKA BRALNA ZNAČKA 74UČENJE HRVAŠČINE IN RUŠČINE 74eTwinning 75

���� ������� ���� � ��������

����������������� ����������

EKOŠOLA IN ZDRAVA ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA 79OKOLJSKA VZGOJA 80ZELENA STRAŽA – TEDENSKI PROGRAM ČIŠČENJA ŠOLE IN OKOLICE 80MODRA ENERGIJA 81LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV – POMAGAJMO NARAVI 81FUNDACIJA PISMO SRCA 82NA ŠOLI ORGANIZIRAMO IN IZVAJAMO EKOLOŠKE DEJAVNOSTIOB POMEMBNIH DNEVIH, TEDNIH IN MESECIH – IZVEDBA EKODNEVA 82ZDRAVA PREHRANA IN SKRB ZA ZDRAVJE 82PROJEKT JEJ IN GIBAJ SE ZDRAVO, Z GLAVO 82ZDRAVA ŠOLSKA PREHRANA – NAŠA VSAKDANJA SKRB 83GIBANJE IN BIVANJE NA SVEŽEM ZRAKU 83MEDNARODNI PROJEKT FIT SLOVENIJA 84HURA, PROSTI ČAS 85

FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA 78TURISTIKA 78

�������� ������� ��

MATEMATIČNO TEKMOVANJE ZA VEGOVO PRIZNANJE 76KEMIJSKO TEKMOVANJE ZA PREGLOVO PRIZNANJE 76FIZIKALNO TEKMOVANJE ZA STEFANOVO PRIZNANJE 76TEKMOVANJE IZ LOGIKE 76PROTEUSOVO TEKMOVANJE IZ ZNANJA BIOLOGIJE 77

���� ������� ��

ŠPORTNI DNEVI 86URNIK PROGRAMA HURA, PROSTI ČAS 87KOŠARKA 88NOGOMET 88ODBOJKA 88ROLANJE IN DESKANJE NA SNEGU 88GIMNASTIKA 88ATLETIKA 89ŠPORTNA TEKMOVANJA, NA KATERIH BOMO SODELOVALI 89

������� ������ ���������

VIZIJA 90PREDNOSTNE NALOGE 90PODATKI O ŠOLI 91DEJAVNOSTI NA ŠOLI 92PRAVILA HIŠNEGA REDA 92SODELOVANJE S STARŠI 94RODITELJSKI SESTANKI 95NARAVOSLOVNI DNEVI 95KULTURNI DNEVI 95

stran 111

������ ���������� ���������

VIZIJA 97PREDNOSTNE NALOGE 97PRAVILA HIŠNEGA REDA 98PODATKI O ŠOLI 100ŠOLSKA KUHINJA 100SVETOVALNA SLUŽBA 100ODPIRALNI ČAS 100ZDRAVSTVENE STORITVE 101DEŽURSTVO 101PREVOZI UČENCEV 101ŠOLSKI PROSTORI 101INFORMACIJE O ORGANIZACIJI BIVANJA V ŠOLI 101ODMORI 102ŠOLSKA KNJIŽNICA 102PREDMETNIK 102SODELOVANJE S STARŠI 103INTERESNE IN DRUGE DEJAVNOSTI 103KULTURNI DNEVI 103NARAVOSLOVNI DNEVI 104TEHNIŠKI DNEVI 104ŠPORTNI DNEVI 105RAZPORED SODELOVANJA S CŠOD 106RODITELJSKI SESTANKI 106PRIREDITVE 106

TEHNIŠKI DNEVI 96ŠPORTNI DNEVI 96

Izdala: VIZ II. OŠ Rogaška SlatinaGradivo pripravili strokovni delavci šole.

Zbrala in uredila: mag. Karla Škrinjarić, spec.Grafična prenova: Branka Unverdorben, prof.

Lektorirala: Matejka Tirgušek, prof.Tehnična priprava: Franci Kregar in Leonida Medved, prof.

Slika na naslovnici: Anja Kidrič

Tisk: Če-tisk, d. o. o., CeljeNaklada: 750 izvodov

Telefon: (03) 5814-906, 5814-380, 819-2130 (ravnateljica)Faks: (03) 5814-178

Spletna stran: http://www.iios-rogaska.com

Elektronski naslov: iios.rogaska@guest.arnes.si

september 2009