UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

Laura Gasser

Tveganja mladih iz Mojstrane na prehodu v srednjo šolo

Diplomsko delo

Ljubljana, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

Laura Gasser

Tveganja mladih iz Mojstrane na prehodu v srednjo šolo

Diplomsko delo

Mentorica: doc. dr. Vera Grebenc

Ljubljana, 2018

Zahvala

Zahvaljujem se svoji družini za vso podporo in spodbude pri pisanju diplomske

naloge ter med celotnim študijem.

Prav tako se zahvaljujem svojim prijateljem, ki so ves čas verjeli vame in me podpirali.

Posebna zahvala gre moji mentorici doc. dr. Veri Grebenc, za sodelovanje in strokovne

nasvete skozi vsa leta študija ter za končne napotke in podporo.

Zahvaljujem pa se tudi zaposlenim in učencem osnovne šole 16. decembra v Mojstrani ter

drugim sodelujočim, ki so mi omogočili sodelovanje in izvedbo raziskave.

Hvala!

Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim majhnim korakom.

(Lao Tse)

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI

Ime in priimek: Laura Gasser

Naslov naloge: Tveganja mladih iz Mojstrane na prehodu v srednjo šolo

Kraj: Ljubljana

Leto: 2018

Število strani: 137 Število prilog: 3 Število tabel: 2 Število virov: 59

Mentorica: doc. dr. Vera Grebenc

Povzetek:

V diplomski nalogi sem se osredotočila na tveganja, tvegane situacije in tvegane substance, s

katerimi se srečujejo mladi v lokalni skupnosti Mojstrana, na prehodu v srednjo šolo.

Osredotočila sem se na devetošolce in njihove starše ter na srednješolce. Začela sem z osmimi

intervjuvanci in fokusno skupino s starši, a sem spoznala, da me zanima več, tako da sem

nadaljevala raziskavo in dodala še štiri srednješolce.

Teoretičnega uvoda sem se lotila na splošno s povezovanjem dejavnikov, ki vplivajo na

mladostnike. Začnem z opredelitvijo mladosti in mladostnika, nadaljujem pa z mladostnikovo

družino. Ker so mladostniki s katerimi sem opravila intervjuje, osnovnošolci in devetošolci,

dodam opredelitve obeh vrst izobraževanja. Kasneje opisujem dejavnike odraščanja pri

mladostniku. Najpomembnejši so šola, družina, vrstniki, vrednote in spol. Vsi ti namreč

vplivajo na njegovo socializacijo in razvoj osebnosti, vse to pa lahko povežemo tudi z njegovim

prostim časom, o katerem govorim v nadaljevanju. Pravijo, da je prosti čas lahko en od vzrokov

za nastanek tveganih vedenj in situacij, a vedeti moramo, da je lahko le en od vplivov za razvoj,

ne smemo ga pogojevati, kot da je to razlog za nastanek. Prosti čas opišem s pomočjo definicije,

s povezavo prostega časa in potreb ljudi, z njegovimi funkcijami in načeli. Dotaknem se tudi

različnega preživljanja prostega časa in prestopništva. Navezujoč se na odklonsko vedenje, tako

teoretični del končam s tveganji in tveganimi vedenji mladih.

Sledi empirični del raziskave, kjer opišem in predstavim pridobljene ugotovitve in podatke, s

pomočjo kvalitativne raziskave. Fokusna skupina z devetošolci osnovne šole 16. decembra

Mojstrana, mi je pomenila začetek raziskave, iz česar sem pridobila sogovornike, kar mi

predstavlja primaren vir podatkov. Preko njih sem izvedla še intervjuje s srednješolci, živečimi

v Mojstrani. Sledila je še fokusna skupina s starši, ki je prav tako pomemben del analiziranja

podatkov.

Vse pridobljene informacije predstavim v rezultatih. Glede na samo odprto in kasneje osno

kodiranje sem določila skupne teme intervjuvancev, le-te so: predstavitev sogovornikov,

družina in odnosi. Sledi prehod v srednjo šolo in spremembe, povezane s tem. Nadaljujem s

prostim časom mladostnikov in tveganji, ki jih zaznavajo v Mojstrani in krajih, kjer se šolajo

srednješolci. Po predstavljenih rezultatih v razpravi navedem temeljne ugotovitve in jih

povežem s teoretskimi izhodišči. Za konec sledijo sklepi in predstavljeni predlogi, kaj bi sama

lokalna skupnost in občina ter mladi sami in njihovi starši, lahko pripomogli pri zmanjševanju

tveganj.

Ključne besede: mladostnik, mladost, dejavniki odraščanja, prosti čas, tveganja, tvegano

vedenje

Title: Mojstrana youth and their risks on their path to secondary school

Abstract:

In my thesis I focused on the risks, risky situations and risky substances that young people in

the local community of Mojstrana encounter at the transition to high school. I focused on ninth

graders and their parents, and also on high school students. Firstly I interviewed eight students

and a focus group with parents, but I quickly realized that I was interested in more, so I

continued the research by adding four additional high school students.

I started by writing the theoretical introduction, where I generally described which factors affect

young people. Firstly I define youth and young people, then I continue with a young person’s

family. Since the young people, participating in my interviews, are elementary school students

and high school students, I define both types of education. Then I describe the factors of

growing up in adolescence. The most important factors are school, family, peers, values and

gender. Namely, all these factors affect a young person’s socialization and personality

development, all of which can be linked to his free time, which I am referring to later on. It is

said that free time might be one of the reasons why risky behaviors and situations occur, but we

need to understand that it could also be only one of the reasons, and we should not just

generalize it and say that it is the only one. I define free time with the help of a definition, then

I describe the connections between free time and people’s needs, which are followed by

functions and principles of free time. I also mention different ways of spending free time and

delinquency. Referring to the deviant behavior I end the theoretical part with the risks and risky

behaviors of young people.

I continue the research with the empirical part, where I describe and present the findings and

data obtained through a qualitative research. The beginning of the research marks the focus

group with ninth graders from Mojstrana Primary School, from which I gained the interlocutors,

and represents the primary source of information. With their help I also conducted interviews

with high school students living in Mojstrana. It was followed by a focus group with parents,

which is also an important part of the analysis.

All information obtained are presented in the results. I defined the common topics of

interviewees with the help of open coding and later also with axial coding. The common topics

are the presentation of interlocutors, family and relationships, followed by the transition to high

school and the changes connected to this transition. I continue with the description and

presentation of the young people’s free time and risks they perceive in Mojstrana and other

areas where high school students are studying. The presentation of the results is followed by

the discussion, where I address the fundamental findings and connect them with theoretical

starting points. Finally, conclusions and proposals are presented, namely how the local

community and the municipality itself, and also young people and their parents can help reduce

risks.

Key words: young people, youth, factors of growing up, free time, risks, risky behavior

PREDGOVOR

Ko sem začela hoditi v srednjo šolo, sem se začela spraševati, kaj želim početi, »ko bom

velika«. Preko spoznavanja novih prijateljev in vrstnikov sem prav tako prišla v stik z različnimi

družinskimi razmerami, hkrati pa sem pri sebi spoznala čut za sočloveka. To sem vzela kot

znak, da si želim sodelovati z ljudmi, družinami, otroki in pripomoči nekaj k njihovemu

boljšemu vsakdanjiku.

Študij na Fakulteti za socialno delo me je pripeljal do opravljanja prakse na osnovni šoli v

Mojstrani, od koder primarno prihajam tudi sama in kjer sem dve leti opravljala prakso. Moja

pot se je nadaljevala tudi v Mladinski center v Ljubljano, od tam pa na izvajanje različnih

delavnic in dejavnosti še na drugih osnovnih šolah v Ljubljani. Spoznala sem, da so otroci in

mladostniki, tisti, s katerimi si specifično želim sodelovati in spoznavati njihov življenjski svet.

Spoznavanje mladih, njihovih težav pri odraščanju in izzivov, s katerimi se srečujejo v mestu,

mi je porodilo vprašanje: Kako se z vsem tem mladi spopadajo na vasi? So tveganja enaka kot

v mestu? So v mestu mladostniki bolj izpostavljeni nevarnim situacijam kot v naselju? Kako

otroci na vasi vidijo življenje v mestu? Vsa ta razmišljanja so me popeljala do teme, tveganja

mladih v Mojstrani na prehodu v srednjo šolo. Mojstrana je namreč naselje, od koder se morajo

mladi voziti v drug kraj, večje mesto, če želijo nadaljevati svoje izobraževanje.

Ker sama prihajam iz Mojstrane, opažam, da so časi, ko sem tudi sama aktivno preživljala svoj

prosti čas tam, minili. No, ne ravno minili, ampak spremenili. Sama sem še generacija, ko smo

hodili od vrat do vrat, in se tako nabirali za druženje. Danes za vse to uporabimo telefone in

druga omrežja. Prav tako so me starši z balkona poklicali, kdaj naj pridem domov, saj so točno

vedeli, kje se zbiramo. Ugotavljam, da danes prosti čas ni več tako brezskrben. Kot primerjavo

naj navedem, da sem zadnja leta bolj aktivno sodelovala z mladimi iz Ljubljane in tako

spoznavala njihove dejavnosti in prosti čas, kar me je na čase presenetilo. Velikokrat gre za

tvegana vedenja mladostnikov. Vse to me je popeljalo do tega, da si želim vedeti več o tem,

kako tveganja kot taka doživljajo mladi v Mojstrani in kaj jim pomeni prehod v srednjo šolo, v

povezavi s tveganimi situacijami in »substancami«.

Svojo idejo sem tako predstavila na šoli, kjer so me odprto sprejeli in mi omogočili sodelovanje

z učenci in izvajanje raziskave. Preko devetošolcev sem prišla v stik še z mladimi, ki obiskujejo

že srednjo šolo in dobila prostovoljce, ki so želeli sodelovati v intervjujih. Zanimivo se mi je

zdelo, da spoznam še vidike staršev osnovnošolcev, in sicer kako oni gledajo na tveganja mladih

okoli njih, tako da sem s pomočjo šole izvedla še fokusno skupino s starši.

KAZALO VSEBINE

1 TEORETIČNI UVOD ............................................................................................................. 1

1.1 Obdobje mladosti in mladostnik .................................................................................. 1

1.1.1 Mladostnik in njegova družina .................................................................................... 3

1.2 Šola kot izobraževalna institucija ................................................................................ 5

1.2.1 Definicija osnovne in srednje šole .............................................................................. 5

1.2.2 Šola kot dejavnik odraščanja ....................................................................................... 5

1.3 Dejavniki odraščanja ................................................................................................... 7

1.3.1 Družina ........................................................................................................................... 9

1.3.2 Vrstniki ......................................................................................................................... 10

1.3.3 Vrednote ....................................................................................................................... 11

1.3.4 Spol ............................................................................................................................... 12

1.4 Prosti čas in mladi...................................................................................................... 14

1.4.1 Prosti čas in potrebe ljudi .......................................................................................... 15

1.4.2 Funkcije prostega časa in dejavniki, ki vplivajo na njegovo kvaliteto ................ 16

1.4.3 Načela uporabe prostega časa ................................................................................... 17

1.4.4 Različno preživljanje prostega časa mladih ............................................................ 19

1.4.5 Prosti čas in odklonsko vedenje ................................................................................ 21

1.5 Tveganja in tvegana vedenja ..................................................................................... 23

1.5.1 Tveganje ....................................................................................................................... 23

1.5.2 Tvegano vedenje ......................................................................................................... 24

1.5.3 Tvegano vedenje: pitje alkohola in zloraba drog .................................................... 26

1.5.4 Druge oblike tveganega vedenja ............................................................................... 29

2 PROBLEM ......................................................................................................................... 32

2.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 32

3 METODOLOGIJA ............................................................................................................. 34

3.1 Vrsta raziskave .......................................................................................................... 34

3.2 Merski instrument in viri podatkov ........................................................................... 34

3.3 Populacija .................................................................................................................. 35

3.4 Zbiranje podatkov ...................................................................................................... 36

3.5 Odelava in analiza podatkov ...................................................................................... 37

4 REZULTATI ...................................................................................................................... 39

4.1 Predstavitev ............................................................................................................... 39

4.1.1 Predstavitev sogovornikov ........................................................................................ 39

4.2 Družina in odnosi....................................................................................................... 39

4.2.1 Člani družine ............................................................................................................... 39

4.2.2 Družinski odnosi ......................................................................................................... 39

4.3 Prosti čas .................................................................................................................... 40

4.3.1 Aktivnosti in prosti čas .............................................................................................. 40

4.3.2 Prednosti preživljanja prostega časa ........................................................................ 41

4.3.3 Nevarnosti preživljanja prostega časa ...................................................................... 42

4.3.4 Varnost okolja − Mojstrana ....................................................................................... 42

4.3.5 Varnost okolja, kjer se šolam .................................................................................... 43

4.3.6 Organizacija prostega časa in šole ............................................................................ 43

4.4 Prehod v srednjo šolo ................................................................................................ 44

4.4.1 Mnenje staršev o prehodu v srednjo šolo ................................................................ 44

4.4.2 Smer vpisa v srednjo šolo .......................................................................................... 45

4.4.3 Veselje/strah ob prehodu srednjo šolo .................................................................... 45

4.4.4 Novosti na prehodu v srednjo šolo ........................................................................... 46

4.5 Prevoz ........................................................................................................................ 47

4.5.1 Pot v srednjo šolo ........................................................................................................ 47

4.5.2 Čas namenjen prevozu ............................................................................................... 47

4.6 Prijatelji ..................................................................................................................... 48

4.6.1 Prijateljski odnosi ....................................................................................................... 48

4.7 Tveganja − osnovnošolci ........................................................................................... 49

4.7.1 Tvegane substance ...................................................................................................... 49

4.7.2 Tvegane situacije ........................................................................................................ 50

4.8 Tveganja − srednješolci ............................................................................................. 50

4.8.1 Tvegane substance ...................................................................................................... 50

4.8.2 Tvegane situacije v Mojstrani ................................................................................... 52

4.8.3 Tvegane situacije v kraju srednje šole ..................................................................... 52

4.9 Konkretne tvegane situacije za srednješolce ............................................................. 53

4.10 Adrenalin in tehnologija kot tveganji ........................................................................ 53

4.10.1 Adrenalin kot tveganje ............................................................................................... 53

4.10.2 Tehnologija kot tveganje ........................................................................................... 53

5 RAZPRAVA ...................................................................................................................... 55

6 SKLEPI .............................................................................................................................. 62

7 PREDLOGI ........................................................................................................................ 63

8 UPORABLJENA LITERATURA ..................................................................................... 65

9 PRILOGA........................................................................................................................... 69

9.1 Vodilo za intervju ...................................................................................................... 69

9.1.1 Vodilo za intervju − devetošolci ............................................................................... 69

9.1.2 Vodilo za intervju − srednješolci .............................................................................. 69

9.1.3 Vodilo za intervju − srednješolci (2) ........................................................................ 70

9.1.4 Vodilo za fokusno skupino s starši ........................................................................... 70

9.2 Odprto kodiranje ........................................................................................................ 71

9.2.1 Primer odprtega kodiranja − devetošolci ................................................................. 71

9.3 Osno kodiranje ........................................................................................................... 97

9.3.1 Osno kodiranje − devetošolci .................................................................................... 97

9.3.2 Osno kodiranje − srednješolci (B) .......................................................................... 108

9.3.3 Osno kodiranje − srednješolci (D) .......................................................................... 120

9.3.4 Osno kodiranje − starši, fokusna skupina .............................................................. 133

KAZALO TABEL

Tabela 1: Obdobja mladosti ....................................................................................................... 2

Tabela 2: Enote raziskovanja − opredelitev ............................................................................. 36

1

1 TEORETIČNI UVOD

1.1 Obdobje mladosti in mladostnik

Mladost je obdobje, ki je na eni strani določeno z zaključkom otroštva, to je neke tesne in

enostranske odvisnosti od staršev in drugih pomembnih oseb v njihovem življenju, na drugi

strani pa z nekaterimi obveznostmi, ki jih družba nalaga mladostniku in jih mora ta ali

dokončati ali prekiniti, da lahko vstopi v odraslost. Otrok ne more zavrniti odvisnosti od

staršev in institucij, mladostnik pa lahko odkloni to odvisnost in se poskuša osamosvojiti.

Vlogo mladostnika oziroma mladostnice označuje torej to, da je odvisna od subjekta samega,

da jo ta lahko sprejme ali pa zavrne (Nastran Ule, 1996).

Ramovš in Ramovš (2007) navajata mladost kot »razvojno obdobje človeka, od spočetja do

samostojnosti« (str. 35).

Žmuc Tomori (1983) pravi, da je mladost obdobje duševnega dozorevanja, ki spremeni

duševnost otroka v duševnost mladostnika. To obdobje, ki ločuje otroka od odraslega, je

precej daljše od pubertete in traja še nekaj let potem, ko se telesni razvoj v glavnem že konča.

Prehod v odraslo dobo je postopen, potek in trajanje pa sta odvisna od vplivov, ki izhajajo

iz odraščajočega otroka in njegovega okolja. Razvoj osebnosti in duševnosti mladostnika

poteka po petih glavnih področjih: na iskanju identitete, razvijanju spolne vloge, urejanju

odnosov do staršev in drugih odraslih, usmerjanju odnosov z vrstniki in oblikovanju odnosa

do dela z razvijanjem ustvarjalnosti. Vse te naloge pa so za mladostnika naporne in težke.

Strinjam se z Žmuc Tomori, saj iz svojih izkušenj opažam, da je prehod v odraslo dobo zares

postopen. Tega se na začetku sama kot mlada oseba nisem zavedala, a bolj, ko odraščam,

bolj opažam dejavnike, ki mi oziroma so mi pomagali pri osamosvajanju. Četudi se na prvi

pogled mladim osebam zdi osamosvajanje lahek proces, kasneje spoznaš, da si odvisen in

povezan z družino in institucijami, ki ti, kot odvisni osebi olajšujejo okoliščine življenja.

Mladost je obdobje življenja od otroštva do zrelosti, z izrazom »mladina« pa po navadi

poimenujemo mlade ljudi, ki so v tem obdobju (Vertot, 2009). Po Gilisu (1999) je mladost

dobila poseben pomen odloga odraslosti, ki se kaže v odlogu sprejemanja vseh nalog in

obveznosti po koncu pubertete, kar so izkoristile različne vzgojne in pedagoške institucije.

Njihov namen je bil bolje pripraviti mlade na zahtevna, intelektualna dela v dobi odraslosti.

2

Sociologi mladih glede starostne omejitve, ki jo predstavlja pojem mladina, niso enakega

mnenja. Nekateri menijo, da mladino predstavljajo osebe stare od 15 do 25 let, drugi pa

podaljšujejo to obdobje še do 30. leta, če ne celo do 35. leta (Vertot, 2009).

V Mladini (2010) lahko vidimo rezultate raziskave, narejene med mladimi, in sicer z

namenom spraševanja, kaj oni menijo, do katerega leta je nekdo mladostnik. Rezultati so, da

mladi postavljajo mejo mladosti nižje kot pred 25 leti. Povprečna ocena meje med mladostjo

in odraslostjo se je namreč znižala za skoraj pet let (Lavrič idr., 2011).

Rakar in Boljka (2009) delita mladost kot sociološki pojem na tri obdobja:

Tabela 1: Obdobja mladosti

Od Do Obdobje

15 let 18 let klasična mladost

19 let 24 let pozna mladost

25 let 29 let mlajša odraslost

Delitev je zanimiva, saj ne govorimo velikokrat o klasični ali pozni mladosti. V več primerih

se piše in govori le o mladosti in kasneje sledi kar direkten preskok na odraslost. Ozirajoč

na to, je torej otrok v obdobju do konca osnovne šole še otrok, kasneje v srednji šoli je v

obdobju klasične mladosti, fakulteto obiskuje že v pozni mladosti, po tem pa že prestopi v

mlajšo odraslost.

Ule (2008) ugotavlja, da so družbene spremembe vplivale na motivacijo mladostnikov k

pridobivanju delovnih mest, namesto monotonega dela v klasičnih industrijskih obratih. Za

možnost pridobitve takšnega delovnega mesta morajo podaljševati študij oziroma

izobraževanje, ki posledično podaljšuje tudi obdobje mladosti, ki zato sega v odraslost. V

primerjavi z Rakarjem in Boljko, sama navaja podobna obdobja:

klasična mladost: 14−18 let (v večini status srednješolcev in dijakov),

podaljšana mladost: 19−24 let (visokošolski in univerzitetni študij),

predodraslo obdobje: 25−29 let (prehod v ekonomsko in socialno neodvisnost:

zaposlitev, lastna družina).

3

1.1.1 Mladostnik in njegova družina

V času prakse in ob študijskih dejavnostih sem se v večini srečevala s populacijo staro do 18

let. Delo na osnovnih šolah v Ljubljani in Mojstrani ter v Mladinskem centru v Ljubljani,

me je pripeljalo do srečanja z mnogimi mladimi osebami, s specifičnimi potrebami. Še

vseeno sem opazila, da imajo skupne dejavnike, ki so jim pomembni pri odraščanju. Eden

najbolj pomembnih je družina.

»Marsikomu je družina vir moči, nekoga drugega pa izčrpava bolj kot vsa druga področja

življenja. V družini je človek deležen najbolj nežne skrbi in nege, a tudi najbolj trdih zahtev,

od nje dobi dragocena darila in v njej doživi najhujše izgube. Mnoge v življenju družina

rešuje, a marsikoga tudi uniči« (Tomori, 1994, str. 5).

Uporabniki, s katerimi sem sodelovala, so mi pomagali spoznati, da je družina res vir moči,

ki na posamezniku pusti velik vtis. Tu mislim predvsem na okolje, v katerem mlada oseba

odrašča. Uporabnik, ki je odraščal v stimulativni družini, ki je krepila njegovo moč,

spodbujala interese, ga spoštovala in ga imela za enakovrednega člana, je to tudi pokazal

skozi svojo osebnost, svoj način sprejemanja moje pomoči in odprtost za to, medtem ko v

nasprotnem primeru ni bilo tako. To lahko navežem na besede Tomori (1983), ki pravi, da

je družina občutljivo okolje, kjer se znamenja otrokovega duševnega dozorevanja najprej

pokažejo. V družinskem krogu znamenja najprej opazijo, jih razumejo ali ne razumejo in se

odzivajo nanje. Od odziva je odvisen tudi mladostnikov čustven in osebnostni razvoj.

Družina je namreč vezni člen med mlado osebo in družbo. Preko družine se na mladostnika

prenašajo norme, vedenjski vzorci in vrednote. Družina tako lahko krepi, ali pa rahlja

pritiske, ki izvirajo iz družbe in s tem vpliva na razvoj mladostnikove osebnosti.

Družina ima tudi pomembne naloge, ki vplivajo na socializacijo otrok. Te so predvsem:

učenje, obvladovanja stresa, odnos do avtoritete, razvijanje občutka lastne vrednosti, učenje

socialnih spretnosti (Tomori, 2000).

Živimo v času, ko nas vse prehiteva in odločitve hitro sprejemamo nepremišljeno. To v

družini lahko vpliva tako na starše kot na otroka, nihče pa si posledic napak ne zasluži. Otroci

in mladostniki se ravnajo po vzorih. To so starši, učitelji in druge pomembne osebe, ki jih

sami izberejo glede na lastne potrebe in predstave. Pomembno je, da tudi otroka oziroma

mladostnika vidimo kot enakovrednega sogovornika, ki ima pravico do lastnega mnenja in

4

glasu. Ni potrebno, da se vsi z vsem strinjamo, pomembno je, da ima vsak možnost izraziti,

kar želi, brez posledic (Zalokar Divjak, 2008). O tem govori tudi Konvencija o otrokovih

pravicah in deklaracija, ki ji je sledila in v kateri je zapisano: »Prisluhnimo otrokom in

omogočimo njihovo soudeležbo. Otroci in mladostniki so iznajdljivi državljani, sposobni

pomagati pri gradnji boljše prihodnosti za vse. Zato moramo spoštovati njihovo pravico do

lastnega mnenja in sodelovanja pri vseh stvareh, ki jih zadevajo, seveda skladno z njihovo

starostjo in zrelostjo« (Čačinovič Vogrinčič, 2008, str. 47).

Ko mladi opazijo, da se odrasli medsebojno spoštujejo, tolerirajo in obnašajo odgovorno,

bodo tudi sami to posnemali. Težava današnjega časa je, da je otrok vse večkrat priča

negativnim vzorcem obnašanja, na primer nekulturnemu obnašanju in nekakovostnim

odnosom − v tem primeru ne moremo pričakovati od otroka, da se bo obnašal spoštljivo.

Torej, sami smo tisti, ki predajamo določene vzorce vedenja drugim. V družini je to še

posebej pomembno, saj tako kot bo otrok odraščal, takih vzorcev vedenja se bo najverjetneje

naučil (Zalokar Divjak, 2008).

V Osnovni šoli 16. decembra Mojstrana, kjer sem z mladimi opravljala intervjuje, se v

nobenem primeru nisem srečala z nespoštljivim ali nekulturnim vedenjem. Ravno nasprotno,

mladi so bili zame pokazatelji odprtih sogovornikov, ki so mi, v zameno za zaupen prostor,

povedali svoje izkušnje, občutke, mnenja in videnja. Po pogovoru s svetovalno delavko in

starši sem ugotovila, da obnašanje in delovanje mladostnikov v razredu po navadi ni

monotono in nemoteče. Ravno nasprotno, bili naj bi razred z nesoglasji in zelo specifičnimi

potrebami. Tu sem se vprašala, zakaj sama nisem dobila takih občutkov. Predvidevam, da

mogoče, ker še vseeno moj profil ni učiteljica oziroma zaposlena na osnovni šoli, ampak so

me zares vzeli kot eno izmed njih, s katero se lahko pogovarjajo o temah, ki so njim, v

obdobju adolescence, zanimive. S to izkušnjo sem še bolj spoznala pomembnost elementov

delovnega odnosa, v tem primeru posebno osebnega vodenja, ki pomeni, da se v pogovoru

z uporabnikom osebno odzivaš, podeliš svoje izkušnje ali zgodbo in s tem sogovorniku

olajšaš pot do zaupanja. Poleg osebnega odnosa sta elementa delovnega odnosa še: dogovor

o sodelovanju (Bouwkamp in Vries, 1995, kot navedeno v Čačinovič Vogrinčič, Kobal, Mešl

in Možina, 2005) in instrumentalna definicija problema (Lussi, 1991, kot navedeno v

Čačinovič Vogrinčič idr., 2005).

5

1.2 Šola kot izobraževalna institucija

1.2.1 Definicija osnovne in srednje šole

Populacija mladostnikov, ki so sodelovali v moji raziskavi, obiskujejo osnovno in srednjo

šolo.

Osnovna šola je vzgojno izobraževalna ustanova, katere cilji so zagotavljanje splošne

izobrazbe vsemu prebivalstvu, spodbujanje zavesti o integriteti posameznika, razvijanje

zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vzgajanje za medsebojno strpnost,

spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, pridobivanje splošnih in uporabnih znanj,

seznanjanje z drugimi kulturami, omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z

njihovimi sposobnostmi ipd. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in traja devet let

(Ministrstvo za šolstvo in šport, 1996).

Srednja šola je vzgojno izobraževalna ustanova, ki pomeni nadaljevanje osnovnošolskega

izobraževanja in ni obvezna. Njena naloga je, da na mednarodni primerljivi ravni posreduje

znanje, razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje, prav tako spodbuja

zavest o integriteti posameznika, vzgaja za varovanje svobode, omogoča izbiro poklica ipd.

Njeni cilji so podobni osnovnošolskim. S tem, da gre lahko za gimnazijo ali poklicno in

strokovno izobraževanje (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1996).

1.2.2 Šola kot dejavnik odraščanja

Šola je eden izmed glavnih dejavnikov pri odraščanju mladostnika. Obdobje šolanja je za

mlade ljudi oziroma še otroke, pomembno, ker se oblikuje njihova identiteta in iščejo vzorce,

po katerih bi se zgledovali in učili (Nagode, 2008).

Šola je okolje, ki otroku ponuja skrb in je tudi njegov varovalni dejavnik. Skrb v šoli ni

preoblikovan program, ampak nastaja iz izkušnje sprejetosti, spoštovanja, sočutja,

zanimanja in zaupanja. Sama skrb se tako kaže v odnosu med učiteljem in učencem, pa tudi

v vzpostavljanju socialne mreže podpore, v skrbi za vključenost vsakega otroka; seveda pa

tudi v prijateljski podpori med učitelji, v podpori vrstniški solidarnosti (Čačinovič Vogrinčič,

2008)

6

Ugotovila sem, da bolj kot se učitelj poskuša približati učencem na neki svoj odprti način,

boljši odnosi vladajo v razredu. Lahko bi rekli, da ima pri zagotavljanju šolskega uspeha

učitelj tudi ključno vlogo in hkrati kompleksno. Avtorja Doddington in Hilton (2007)

poudarjata, da je jasno, da učitelj ne more biti le opazovalec, ampak naj bi bil občutljiv in

podporni posrednik, predan in z razumevanjem o tem, kako oblikovati načela in vrednote v

svojih poučevalnih kontekstih za čim večjo blaginjo vsakega mladostnika oziroma otroka.

Učitelj mora imeti tudi osebna strokovna znanja, da bi ponudil vir in okvir za izkušnje

učenja. S tem želita povedati, da učitelji ne potrebujejo samo znanja o predmetu, temveč tudi

bogato, izkustveno in kulturno življenje, od koder črpajo, da bi izrazili svoje vrednote in

ustvarjalnost. Odnos učenca in učitelja opredeli tudi Čačinovič Vogrinčič (2008), ki pove,

da sta učenec in učitelj v delovnem odnosu soustvarjanja učenja; učenec je strokovnjak za

svoje življenje, ekspert iz svojih izkušenj, učitelj pa njegov odgovoren zaveznik.

Niso pa samo učitelji in drugi strokovni delavci na šolah tisti, ki morajo skrbeti za pozitivno

sodelovanje in odnos. Velik del doprinosa h korektnim odnosom imajo tudi učenci in njihovi

starši. Sodelovanje med vsemi in z vsemi je tisto, ki učencu oziroma mladostniku pomaga

pri izobraževanju in odraščanju.

Imam izkušnjo, ko sem dve leti sodelovala z uporabnico, ki je imela težave s koncentracijo.

Nudila sem ji učno pomoč in jo usmerjala pri pouku. Videvali sva se enkrat ali dvakrat

tedensko in z mano je deklica sodelovala in pokazala interes za delo. Ko bi se v ta proces

učenja morali vključiti tudi starši, pa stvari niso več potekale gladko. Z njihove strani namreč

ni bilo interesa in zavzemanja, po njunem mnenju je namreč šola tista, ki poskrbi, da se otrok

uči in nauči. Iz tega primera sem se naučila, da včasih, tudi če je sodelovanje nujno oziroma

želeno z več strani, je lahko ena stran tista, ki je to ne zanima. A ravno tu sem se vprašala,

četudi bi bili starši pripravljeni pomagati, na kakšen način bi se vključili v ta proces.

Večkrat slišim od staršev, da nimajo časa z otrokom delati naloge oziroma da še sami včasih

ne vedo, kaj morajo narediti ali pa, da jih je strah, da sami doma ne bi otroka učili drugače

kot ga v šoli. Sama nisem prepričana, da so res starši tisti, ki nimajo energije in časa za

spremljanje otroka v šoli. Tu se le vprašam, ali je naš sistem sploh tak, da omogoča prisotnost

staršev v vzgojno-izobraževalnem programu, ne glede na to, kaj vse piše in se govori.

7

Kot navaja državljanski forum v knjigi Družina-šola (1998), je vloga staršev in njihovo

(ne)vključevanje v šolsko vzgojo in izobraževanje v vseh državah odvisna od celotne

zasnove vzgojno-izobraževalnega sistema, zato hitrih sprememb na tem področju ne

moremo pričakovati. S tem se na neki način zagovarja na splošno nezmožnost vključevanja

staršev v proces na šoli, ne glede na to, koliko jih zaposleni skušajo vpeljati v to. Pri tem

pridemo do dileme, ali današnji način življenja družine in obveznosti staršev res vplivajo na

nesodelovanje v šoli ali pa so za tem še vseeno večje napake, ki težijo na celotno

prebivalstvo, ampak se to skuša prikazati skozi pomanjkanje starševskega zanimanja za

otrokovo šolanje.

Tu ne smemo pozabiti na mladostnika samega, on je namreč najbolj pomemben, saj se ga

tiče celotna situacija. Ne glede na okoliščine moramo biti pozorni, da otroka sprejmemo, ga

poslušamo in mu pomagamo − on je tisti, ki ve, zakaj gre, kaj čuti in kako dojema dogajanje

okoli sebe. Pomembno je, da otroka poslušamo tiho in pozorno, potrdimo njegova čustva z

medmeti, poimenujemo njegova čustva in izpolnimo otrokove želje (Faber in Mazlish,

1996).

»Temelj vsake vzgoje in izobraževanja je ljubezen med učiteljem in učencem, med učitelji

in šolo ter med učenci in šolo« (Brajša, 1995, str. 32). Sama bi k zgornjemu citatu priključila

še starše, tako da bi bil videti približno takole: »Temelj vsake vzgoje in izobraževanja je

ljubezen med učitelji, učenci in starši.«

1.3 Dejavniki odraščanja

Poleg šole kot dejavnika odraščanja se mi zdi pomembno, da kot socialne delavke in delavci

poznamo oziroma govorimo tudi o ostalih dejavnikih odraščanja pri mladostniku, saj nam

bo to zagotovo omogočalo boljše delo z mladostnikom in s tem tudi razumevanje njegovega

življenjskega sveta in vedenja. S poznavanjem dejavnikov pa tudi lažje soustvarjamo proces

pomoči.

Mladostnik ima, tako kot vsi ostali, izoblikovano svojo osebnost, svoj življenjski svet, ki je

njegov vsakdanji svet, v katerem živi. Pri izoblikovanju le-te imajo pomembno vlogo

različni dejavniki, ki za seboj pustijo določen pečat. Tu mislim na dejavnike odraščanja, ki

jih lahko opredelimo kot pozitivne, torej varovalne dejavnike, ali pa kot negativne, dejavnike

tveganja (Nastran Ule, 2000, str. 22). Tomori (2000) govori o dejavnikih tveganja, ki

8

vplivajo na vedenje mladostnika. Pri Tivadar (2000) pa bi lahko prepoznali ožji pogled na

dejavnike tveganja, ko jih poimenuje dejavniki prestopniškega vedenja.

Ko govorimo o odraščanju ne smemo pozabiti na socializacijo, ki jo lahko opredelimo kot

proces socialnega učenja. Začne se zgodaj, že ko prevzemamo značilnosti socialnega

vedenja, traja pa vedno, je proces socialnega učenja skozi vse življenje (Rus, 2000, kot

navedeno v Likič Guček, 2004).

»Socializacija je, enostavno rečeno, večplasten proces vključevanja otroka in mladostnika v

dano skupnost. Je torej odvisna od vrednot, stališč obstoječe skupnosti. Socializacija je torej

zgolj splošen pojem, vsebina, namen in cilj vsakokratne socializacije pa so odvisni od vsake

posamezne skupnosti« (Poštrak, 2007, str. 153). Sleherna socializacija je vedno izrazito

kompleksen pojav, na katerega delujejo številni vplivi in je hkrati tudi pojav, ki sam vpliva

na številne dejavnike, individualno na posameznika kot na neko družbo (Židan, 1993).

Tu lahko povežem še z Meadovim (1934) pojmovanjem človeka kot biološkega organizma,

kot potencial, ki je izvorno naravnan v druženje z drugimi. Pravi, da subjekt sebe definira

skozi podobo, ki jo imajo o njem tako imenovani pomembni drugi. Torej, tu je treba omeniti

njegov družbeni jaz, ki ga on opredeli kot tisti segment osebnosti, v katerega subjekt

ponotranji in vsrkava vse, česar je skozi proces socializacije deležen s strani drugih. To so

šege, običaji, morala, strategije ravnanja oziroma strategije preživetja. Teh družbenih vsebin

subjekt ne sprejema pasivno, ampak jih aktivno selekcionira in obdeluje. To počne skozi

svoj osebni jaz (delujoči jaz); del osebnosti, ki je nosilec samozavedanja in lastne aktivnosti.

Ravno zato loči dve fazi socializacije, in sicer igro (play) in organizirano igro (game). Prva

je faza pred vznikom osebnega jaza, kjer se oseba še ne zaveda sebe, svojega mesta in vloge

v družbi ter drugih in mesta in vloge drugih v skupnosti. Na tej točki oseba ponotranja

vsebino iz okolja. Druga faza, organizirana igra, pa pomeni, da je osebni jaz že vzpostavljen.

Subjekt se zaveda svoje družbene vloge in vloge drugih.

Poštrak (2007) pove, da mladostnik postopno prihaja v stik s pravili družbenega ravnanja,

ugotavlja, katera naj sprejme, krši, spreminja, ali pa sploh ne ve zanje in se ravna po svojih

lastnih pravilih.

Kot sem omenila na začetku poglavja, je pomembno, da smo pri odraščanju mladostnika

pozorni tako na varovalne dejavnike kot na dejavnike tveganja. Z raziskavo je bilo

9

ugotovljeno, da so najpogostejši dejavniki, ki ogrožajo mladostnike naslednji: odsotnost

čustvene podpore staršev, slabi odnosi v družini, zatekanje staršev k omamnim substancam,

neustrezni vzgojni pristopi, vrstniki, ki nagovarjajo k tveganim vedenjem, posmehljivi

vrstniki, neustrezen odnos zaposlenih v različnih ustanovah, neupoštevanje in

neenakovredno obravnavanje mladostnika v različnih primerih (Mrežar, 2013).

Varovalni dejavniki pa so tisti, na katere nikoli ne smemo pozabiti, saj pozitivno vplivajo na

uporabnikovo osebnost in samopodobo. Podatki, povzeti iz raziskav, kažejo, da so za

mladostnike najpomembnejši varovalni dejavniki, le-ti so: podpora staršev, sprejetost med

vrstniki oziroma prijatelji, dobro počutje med njimi, dober odnos z učitelji in starši ter

motiviranost za dosego ciljev (Mrežar, 2013). Varovalne dejavnike moramo odkrivati skupaj

z mladostnikom, jih utrjevati, ter mu pomagati, da počasi zbira pozitivne izkušnje, glede na

svoje potrebe (Tomori, 2000).

Vsak posameznik ima specifične potrebe, želje, predstave o sebi in okolju ter osebnostne

značilnosti. To moramo spoštovati in se zavedati, da na vsakega posameznika vplivajo

različni dejavniki, ki oblikujejo njegov razvoj in vplivajo na socializacijo. Vsak je ekspert

iz lastnih izkušenj, ki si jih ustvari z lastnim mišljenjem in videnjem stvari. Tudi če

mladostniki odraščajo v isti družini, ni nujno, da bodo razvili enake vrednote, norme in

potrebe. Hitreje, ko se bomo tega zavedali, lažje bomo sodelovali z uporabnikom in razumeli

njegov svet.

Če se vrnem konkretno k dejavnikom odraščanja, le-ti so: družina, šola, vrstniki, vrednote

in spol. Za lažjo predstavo bom vsakega izmed njih opisala, z izjemo šole, ki je opisana že

v zgornjem poglavju.

1.3.1 Družina

Tomori (1994) pravi, da je družina eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na

oblikovanje osebnosti. Brez dvoma pa nanjo vplivajo drugi dejavniki. Med samim razvojem

posameznik vstopa v vedno širši prostor in se vanj vključuje ter je vse bolj in bolj odvisen

od širšega socialnega okolja in vsega, kar se v njem dogaja. Večina ljudi v družini preživi

obdobje svojega najbolj aktivnega razvoja. Mnoge osebnostne poteze se zastavijo v prvih

10

letih življenja in prve čustvene ter socialne izkušnje izvirajo iz odnosov z najbližjimi

osebami v družini. Družina pa ni pomembna za otrokov razvoj le v razvojnem obdobju,

ampak vsak posameznik nosi družino v sebi, kjer so zapisana sporočila, ki jih je dobival o

sebi in o svetu.

Če povzamem Poštraka (2003), je družina v moderni družbi sicer izgubila veliko funkcij, a

pomembno je, da ohranja tiste, ki člane družine še vedno krepijo. To pomeni, da zagotavlja

varstvo svojih članov in jim nudi oporo in pomoč, ko to potrebujejo. Prav tako pa se družina

neprestano razvija, in skupaj z njo se razvijajo in spreminjajo njeni člani. Je tudi

nenadomestljiv dejavnik socialne integracije vsakega člana in še posebno je to pomembno v

obdobju primarne socializacije.

Člani družine so najboljši vzorec, po katerem se mladostnik modelno uči. Če bo otrok že pri

starših zaznaval spoštljiv in odkrit odnos, ga bo tudi sam poskušal vtisniti v spomin. Da bo

le-ta odrasel v odgovorno in zrelo osebo, je pomembno, da je v družini prisotna

komunikacija, odprt prostor za pogovor, kjer je upoštevan in slišan tudi glas otroka. V

odnosih naj se kažejo tako pozitivna kot negativna čustva. Nobeno čustvo ni manj vredno

od drugega, pa naj bo to veselje ali žalost. Komunikacija je tista, ki razrešuje konflikte v

družini, in je prisotna ob prijetnih in manj prijetnih dogodkih. Če se bo otrok v svojem

odraščanju srečeval s takimi vzorci vedenja, bo tudi sam lažje oblikoval in odrastel v

odgovorno osebo.

1.3.2 Vrstniki

V procesu odraščanja so vrstniki oziroma prijatelji za mladostnika zelo pomembni. Skupaj

preživljajo svoj prosti čas, se pogovarjajo, razvijajo zaupanja in si krepijo socialne mreže.

Gre za to, da se vrstniki zabavajo, imajo skupne interese in skupaj začenjajo razmišljati in

čutiti želje po samostojnosti in svobodi. Velikokrat lahko opazimo, da se mladi v času

adolescence družijo z istim spolom; torej dekleta imajo ženske prijateljice, fantje pa se

družijo v skupinah s fanti, še vseeno pa se zanimajo drug za drugega, saj je to obdobje prvih

simpatij in zaljubljenosti.

V raziskavi, ki jo je izvedel UNICEF Slovenija v letu 2017, lahko razberemo, da skoraj ena

tretjina otrok v Sloveniji pravi, da na njihovo lastno zadovoljstvo najbolj vpliva ravno odnos

z vrstniki in prijatelji.

11

Gregorčičeva (2012) pravi, da oblikovanje prijateljstev pozitivno vpliva na oblikovanje

otrokove samopodobe, samozaupanja in samospoštovanja. Mladostniku pomaga pri širjenju

obzorij realnosti, slabi egocentričnost zaznavanja in ga uči sklepati kompromise.

Če primerjamo odnose med vrstniki nekoč in danes, ugotovimo, da se le-ti spreminjajo. V

šestdesetih in sedemdesetih letih so mladim odnosi z vrstniki pomenili največ, ravno zaradi

delitve skupnih interesov in druženja. Drug drugim so bili vzor, starejši pa so bili bolj v

posredni vlogi kot nosilci avtoritete. Kmalu so mladinske skupine in kulture začele slabeti

in mladi so začeli odkrivati pomembnost ožjega zasebnega sveta, to je posledično vplivalo

na odnose. Ravno zato dandanes mladim vrstniki ne predstavljajo več take pomembnosti.

Ne glede na to pa to ne pomeni, da jim prijateljske mreže niso pomembne. Vrstniki so

pomemben del življenja mladih in druženju, v primerjavi s starejšimi, namenijo kar nekaj

časa. Mladi pri izbiri prijateljev gledajo predvsem na moralne vrline in osebnostne

značilnosti, ne pa toliko na izobrazbo, vero, politično prepričanje (Nastran Ule, 1996).

Menim, da mladim prijateljstva pomenijo neko zavetje in oporno točko. Prijateljski odnosi

se tako rekoč začnejo razvijati že v vrtcu oziroma ob prvem stiku s socializacijo. Vezi in

odnosi se ves čas šole krepijo. Spoznavaš nove ljudi in pridobivaš nova prijateljstva. Od

vsakega posameznika je odvisno, koga si izbere za prijatelja in kaj je zanj definicija

prijateljstva. Menim, da je danes, zaradi vse tehnologije, družabnih omrežij in načina

življenja, težje oblikovati in zgraditi »prava prijateljstva«. Menim, da se o nas veliko govori

in vsi mislimo, da se poznamo, a malokrat se v resnici vprašamo, kako dobro nekoga

poznamo. Kot sem omenila, vrstniki so bili in bodo pomemben del mladostnikovega

življenja le, da se sam način delovanja in odnosi med le-temi spreminjajo, tako kot se

spreminja način življenja.

1.3.3 Vrednote

Enotne definicije vrednot ni, predvsem zaradi drugačnega poimenovanja narave vrednot. Ko

poenostavimo mnogotere (psihološke) definicije, lahko rečemo, da z vrednotami predvsem

označujemo ideje ali situacije, ki predstavljajo nekaj pozitivnega, zaželenega, nekaj, za kar

se je treba zavzemati. Vrednote so torej pojmovanje o ciljih in pojavih, ki jih cenimo in za

katere se v življenju zavzemamo in k čemur težimo (Nastran Ule, 1997). Vrednote so urejene

12

glede na relativno pomembnost. Vsi jih cenimo, ampak še vseeno ima vsak svojo lestvico

vrednot, glede na pomembnost (Miheljak, 2002).

Vrednote nastajajo in se spreminjajo od otroštva do adolescence. Lestvica pomembnosti

vrednot se spreminja tudi v odrasli dobi, ko človek pridobi nove izkušnje in se sreča z

različnimi življenjskimi situacijami. S primerjavami vrednostnih lestvic ljudi različnih

starosti je psiholog Janek Musek ugotovil, da se v različnih starostnih obdobjih na prvih

mestih pojavljajo določene kategorije vrednot, ki se ujemajo z zakonitostmi osebnega

razvoja. Katerim vrednotam damo prednost, ni odvisno samo od starosti, ampak tudi od

naših nagnjenj, interesov in poklicev. Na razvoj vrednot vplivajo dejavniki socializacije, od

družine, vrstnikov, šole, religije, medijev in družbenega sistema (Rich, 1994).

Na tej točki se lahko pridružim Richu, ki govori o vplivih na razvoj vrednot, saj tudi sama

opažam, da je družina glaven vpliv na razvoj otrokovih vrednot. Religija je po eni strani

povezana tudi z družino, ne glede na to, da se seveda otrok še vseeno kasneje sam lahko

odloči o njej. Temu sledi šola in vrstniki, ki prav tako s svojimi vzorci sodelovanja z

mladostnikom vplivata nanj. Dandanes pa sta družba in mediji velika oglaševalca takih in

drugačnih sporočil, ki hitro lahko vplivajo na razvoj mlade osebe. Mediji naj bi največji

vpliv imeli na mladostnika med 15. in 17. letom starosti. Nekateri jih nekritično sprejmejo,

medtem ko jih drugi selekcionirajo in jih sprejmejo z zadržkom (Nastran Ule, 1997).

1.3.4 Spol

Spol je nekaj, kar nas tako rekoč zaznamuje že takoj, ko se rodimo. Velja splošno dejstvo,

da ti že ob rojstvu določijo ženski ali moški spol, glede na intimne dele telesa, ki to določajo.

Že s tem pride do oblikovanja nekega družbenega spola. Že na prvi pogled smo navajeni,

čeprav nezavedno, določiti spol osebe, in sicer glede na zunanjo podobo. Če se samo

spomnimo, da starši deklice v večini oblačijo na primer v roza barvo, fante pa v modro. S

tem starši že sami vplivajo na utrjevanje spolne vloge.

Spol je pomemben skozi celo odraščanje, saj družba in okolje sporočata fantom in dekletom

različna sporočila, preko katerih le-ti razvijejo svoje načine vedenja in tudi osebnostne

značilnosti. Torej, tudi socializacijski vzorci so pomembni pri spolnih razločevanjih in tudi

že samo posredovanje vrednot. Od deklic in dečkov se ne pričakuje enako. Pri prvih

13

prepoznavamo nežnost, previdnost in preudarnost, dečki pa naj bi bili pogumni, trdni in

izobraženi (Ule, 2000).

Deklice, ki kasneje odrastejo v ženske, se dojemajo, kot da imajo zmožnost igranja več vlog

naenkrat, te vloge pa so v večini socialnega pomena, kot je vloga matere, gospodinje,

skrbnice. Za moške pa je značilno, da razvijajo eno vlogo, ki je po navadi, preskrbovalec

družine, saj je usmerjen v poklic in v delo (Flaker, 2002). Opažam, da se danes te vloge

velikokrat zamenjajo, oziroma se nekje enakopravno porazdelijo.

Spolno specifična socializacija pa se odvija tudi v šoli. Niso torej samo starši tisti, ki vplivajo

na razločevanje. Raziskave so pokazale, da je na številnih ravneh šolskega procesa opaziti

obnavljanje družbeno zaželenih spolnih vlog, kjer so ne tradicionalne vloge deklicam in

dečkom le poredko razdeljene (Ule, 2000).

Spolne vloge naj bi vplivale tudi na razvijanje odklonskega vedenja. Velja namreč, da so

fantje tisti, za katere je le to bolj značilno. To je z raziskovanjem ugotovila Tivadar (2000),

in to naj bi po njenih besedah potrjevale tudi druge raziskave. Nadaljuje, da naj bi se razlage

o različnih vedenjih med spoloma navezovale na teze o vplivu uspešne oziroma

pomanjkljive socializacije. Nastran Ule (2000), ki povzema Frith (1987) omenja, da naj bi

bila dekleta tako manj prestopniška tudi zato, ker njihovo vedenje nasprotuje prevladujočim

družbenim predstavam o primernem vedenju ženske.

Tudi Kuhar (2003), piše o tem, da, če želimo dosegati večjo enakopravnost spolnih vlog, se

moramo zavzemati za spreminjanje stališč javnosti in delodajalcev, ki še vedno vztrajajo pri

utečenih modelih. Velja, da so otroci in skrb doma za družino ženska naloga in v taka

kulturna prepričanja bomo morali za spremembe vložiti še nekaj truda.

Ugotavljam, da se sicer trudimo, da bi spolne vloge oblikovali čim bolj enakovredno, in če

se ozremo nazaj, ko je bila ženska spolna vloga deležna zares velikih pomanjkanj pravic, se

je do danes stanje izboljšalo, a še vseeno je razlikovanje spolnih vlog opazno. Tudi sama se

spominjam, ko sem kot otrok večkrat slišala, da »to ni za deklice« ali pa da fantje ne jočejo.

Vsi moramo znati izražati vsa čustva in se hkrati zavedati, da s tem ni nič narobe. Naše

vedenje namreč ni prirojeno, ampak naučeno, tako da lahko vplivamo sami nase. Stališča

namreč lahko spreminjamo z izobraževanjem in informiranostjo, vzorce vedenja pa težko

izkoreninimo (Kuhar, 2003), zato je bolje, da jih že pozitivno oblikujemo.

14

1.4 Prosti čas in mladi

Prosti čas je pomemben dejavnik vseh ljudi, težava je le v tem, da si ga, zaradi hitrega tempa

življenja, velikokrat ne vzamemo oziroma zaznavam, da ga sami sebi definiramo različno.

Mladim osebam prosti čas prinese sprostitev, uživanje v svojih interesih ter krepitev

socialnih mrež in odnosov. Predstavlja jim tudi izvor samospoštovanja, občutka sposobnosti

in samonadzora. Aktivnosti, ki jih mladi počnejo v svojem prostem času, jim pomagajo pri

spopadanju z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi. Te aktivnosti pa na razvoj mladih

pomembno vplivajo tudi, ker imajo ti v tem obdobju običajno več avtonomije, kot jo imajo

v drugih aktivnostih, ki jih počnejo čez dan (Kuhar, 2007).

Prosti čas si vsak lahko definira po svoje. Nekomu to pomeni sproščanje doma na sedežni

garnituri ob gledanju televizije, medtem ko nekomu drugemu prosti čas pomeni tek ali hoja

v naravi. Tako kot smo si ljudje med seboj različni, je subjektivna tudi definicija prostega

časa. Še vseeno obstajajo določene zapovedi o tem, o katerih pišejo različni avtorji, ki jih

bom omenila v nadaljevanju.

Če povzamem Lešnika (1982), je prosti čas, prostor, kjer so različne dejavnosti našle svoje

mesto in ki jih človek, mlajši ali starejši, razvija v okolju, da dopolnjuje in nadaljuje delo,

ter preizkusi svoje sposobnosti in zadosti svoje osebne interese in socialne potrebe.

Lešnik (1975) prosti čas opredeli tudi kot čas v dnevu, med obveznim delom, časom za

zadovoljevanje fizioloških in higienskih potreb ter spanjem. Pravi, da je to čas brez pritiskov

nad posameznikom in čas, ko vsak sam odloči, kaj bo počel. Subjekt naj bi se prostovoljno

odločal in sprejemal občasne obveznosti in s tem uveljavljal svojo osebnost. Je sredstvo za

življenje, potreba za počitek. Človek v njem najde svobodo in sebe (Lešnik, 1982).

Ne pomeni pa prosti čas samo večje svobode, ampak tudi čas zmanjšanega nadzora nad

mladostnikom in mladostnico, pove Nastran Ule (2000).

Derganc (2004) pravi, da je prosti čas, čas, ko mladi oblikujejo sami sebe. Preizkušajo

različne življenjske stile, omogočene pa imajo tudi pogoje za socializacijo med vrstniki in

izven družinskega okolja. V tem času raziskujejo svojo identiteto in identiteto skupine.

15

»Definiranje prostega časa sploh ni preprosto opravilo, saj ne gre le za skupek aktivnosti ali

razporeditev časa, ampak ga vsakdo definira glede na lastno percepcijo šolskih in službenih

zahtev, vsakodnevnih obveznosti, odgovornosti v družini, plačanega dela. Še najpogosteje

se definira kot nedelovni čas, čas zase, za predah, zabavo, umiritev in počitek; čas, ko lahko

počneš, kar želiš, po lastni izbiri oziroma ko se ukvarjaš z aktivnostmi, ki nudijo raznolikost,

razvedrilo, sprostitev, socialno in osebno izpolnitev« (Kuhar, 2007, str. 455).

Pojmovanje prostega časa se iz leta v leto spreminja. To tudi ni le čas, ko se odpočijemo,

ampak je čas, ki ga izkoristimo za dejavnosti in osebe, ki jih imamo radi. Predšolske otroke

starši že kot male usmerjajo v različne prostočasne aktivnosti, za katere mogoče kasneje

otroci sami ugotovijo, da jim ležijo ali pa sploh ne. Tu ob zavrnitvi teh dejavnosti ne sme iti

za razočaranje staršev, da njihov otrok nečesa noče početi, ampak za razumevanje potreb in

osebnosti mlade osebe. V šolskem obdobju mladostniki lahko že sami izbirajo prostočasne

dejavnosti, ki se jih bodo udeleževali. Velikokrat sledijo svojim prijateljem/prijateljicam in

se vpisujejo skupaj, ne pa glede na svoje interese. Tu so starši tisti, ki se z otrokom o tem

pogovorijo in tudi pretehtajo čas in dejavnosti, ki jih mladostnik sploh zmore početi v svojem

prostem času. Vse dejavnosti pomagajo posamezniku oziroma mladostniku, da razvija svoje

osebnostne značilnosti, ki so pomembne za kasnejše življenje (Zalokar Divjak, 2008).

1.4.1 Prosti čas in potrebe ljudi

Omenila sem že, da sta prosti čas in prostočasna aktivnost za ljudi subjektivnega pomena.

Poleg tega prosti čas izpolnjuje tudi različne potrebe ljudi. Derganc (2004) našteva šest

sklopov teh potreb, in sicer:

psihološke potrebe (občutek svobode, zabave, vključevanja, izziva),

izobraževalne potrebe (intelektualni izziv, znanje, osvajanje veščin),

socialne potrebe (socialni odnosi, interakcije),

relaksacijske potrebe (oddih od napetosti in stresa, počitek, sprostitev),

fiziološke potrebe (zdravje, odpornost, utrjenost),

estetske potrebe (čut za kulturo).

Šest sklopov potreb lahko povežem z dejavnostmi prostega časa pri mladih v

osnovnošolskem in srednješolskem obdobju, o katerih je raziskoval Lešnik (1982). Našteva

šest vrst dejavnosti, ki zadovoljujejo različne potrebe. Še vseeno pa trdi, da to niso vse vrste

16

dejavnosti, so le bistvene. Prve so informativne dejavnosti, ki zadovoljujejo potrebo po novih

izkušnjah, spoznanjih, torej psihološke potrebe. Sledijo ustvarjalne dejavnosti, ki

zadovoljujejo željo po ustvarjanju in potrjujejo osebnost posameznika z določenimi dosežki,

tu gre za zadovoljevanje izobraževalnih potreb. Telesne dejavnosti zadovoljujejo fiziološke

potrebe, torej potrebo po gibanju. Družabne dejavnosti nam krepijo socialne mreže, stike z

ljudmi in občutek pripadnosti družbeni skupini. Tu govorimo o socialnih potrebah. Sledi

zadovoljevanje estetskih potreb, in sicer s filozofičnimi ali razmišljujočimi dejavnostmi, to

je oblikovanje življenjskih nazorov, prispevanje k trdnosti človekove osebnosti. Kot zadnje

pa našteje neopredeljene dejavnosti, ki so svojevrstne, povežemo pa jih lahko z

relaksacijskimi potrebami.

1.4.2 Funkcije prostega časa in dejavniki, ki vplivajo na njegovo kvaliteto

Poleg tega, da izpolnjuje različne potrebe ljudi, ima prosti čas tudi funkcije, ki jih opravlja.

Kot splošen družbeni pojav ima tako socialne, zdravstvene, kulturne in pedagoške funkcije.

Tudi te se navezujejo oziroma uresničujejo v različnih dejavnostih, omenjenih zgoraj.

Hočevar (1981) pravi, da je za nas najbližja funkcionalna delitev prostega časa, glede na

funkcije, ki jih opravlja. Funkcije so počitek, ki je eden od osnovnih človekovih potreb, sledi

zabava, ki postaja vse bolj pomembna potreba sodobnega človeka. Dodamo lahko tudi

sprostitev, ki skupaj z zabavo človeku pomaga ustvarjati želeno razpoloženje. Tretja funkcija

pa je razvijanje osebnosti posameznika, tako estetsko, etično, socialno, biološko ipd.

Kajba Gorjup (1999) in Lešnik (1987) omenjata sedem dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto

in obseg preživljanja prostega časa posameznika, to so: posameznikovi osebni interesi,

sposobnosti in potrebe (posameznikova vzgojenost, naravnanost, kulturnost), izobraženost

(ekonomske razmere posameznika in družbe), kakovost naprav, prostorov in ponudbe

industrije za prosti čas (organiziranost) ter okoliščine za preživljanje prostega časa

(usposobljenost kadrov in ponudbe vsebin za prosti čas, splošno družbeni in politični odnos

do vprašanj, povezanih s prostim časom).

Vsi ti dejavniki neposredno ali posredno vplivajo na mladostnikov način preživljanja

prostega časa. Pozorni pa moramo biti, da niso vsi načini preživljanja prostega časa

pozitivni, poznamo tudi negativne strani dejavnikov, ki vplivajo na prosti čas posameznika,

le-ti se lahko hitro pokažejo v njegovem življenju.

17

O »pasteh« preživljanja prostega časa piše Kuhar (2007). Kot prvo poudari komercializacijo

prostega časa. Gre za to, kako mediji in potrošniški vzorci vplivajo na mladostnikov čas.

Spodbujajo k neselektivnemu gledanju televizije, nakupovanju, obsedenosti z igranjem iger,

promiskuitetni seksualnosti in opijanju; to so le ene izmed dejavnosti, ki mladostniku po

njenih besedah omogočijo odklop iz resničnosti. Komercializacija pa vodi v dodatno

ustvarjanje socialne neenakosti in izključenosti. Preprost primer tega je, ko potrošniška

družba z novimi modnimi ali glasbenimi stili vpliva na mladostnika, ta seveda želi slediti

vsem tem trendom in vpliva na družinski proračun, ki pa je od družine do družine neenak,

zato se tisti, ki si teh stvari ne morejo privoščiti, počutijo prikrajšane. Past je tudi koriščenje

prostega časa za pridobivanje kompetenc, namensko oblikovanje telesa, vse to, kar vodi k

boljšemu socialnemu položaju v družbi. Mladi se vse več zapirajo doma in v virtualni svet

oziroma tako imenovano individualno zasebnost. Pasivno pa svoj čas preživljajo mladi

brezposelni in učno manj uspešni. To pomeni, da gledajo televizijo, se ukvarjajo z

računalnikom in ne obiskujejo kakšne prostočasne organizirane dejavnosti. To lahko vodi

do še večje socialne izključenosti.

1.4.3 Načela uporabe prostega časa

Načela prostega časa so smernice za odvijanje posameznih prostočasnih dejavnosti.

Osrednja načela so svoboda, smiselnost, kolektivnost, kreativnost, organiziranost,

raznovrstnost, amaterizem − ljubiteljstvo, starost in spol subjekta. O njih piše Kristančič

(2007), opisala jih bom v nadaljevanju.

Načelo svobode

To načelo nas opomni, da svoje prostočasne dejavnosti oziroma načine preživljanja prostega

časa prilagodimo svojim osebnim interesom, potrebam in osebnim nagnjenjem. Razlikujemo

svobodo od nečesa, kar pomeni, da se znamo osvoboditi obremenilnih situacij in vplivov, ki

nas prikrajšajo za prosti čas; ter svobodo za nekaj, kar pomeni, sposobnost posameznika, da

se sam opredeli in odloči za prostočasne dejavnosti, ki mu odgovarjajo.

Načelo smiselnosti

Smiselnost daje prostemu času družbeno in etično veljavo. Smiselnost prostočasnih vsebin

je na dejavnem počitku, razvedrilu in razvoju osebnosti. Načelo smiselnosti izhaja iz

18

svobode, saj so prostočasne dejavnosti povezane z osnovno funkcijo, s katero se uresničujeta

namen in smisel prostega časa.

Načelo individualnosti

Tudi to načelo je povezano s svobodo. Z njim posameznik razvija strukturo svoje osebnosti,

karakter, način reagiranja in prilagajanja ter vključevanje v okolje. Vse to počne skozi

prostočasne dejavnosti, s katerimi se ukvarja in jih izbere glede na svoje razpoloženje in

možnosti.

Načelo kolektivnosti

Tudi delovanje v skupini je sposobnost, ki jo moramo razviti. To nas utrjuje in razvija

določene značilnosti osebnosti posameznika. Skozi to načelo se učimo sodelovanja,

povezanosti, enakopravnosti. Individualnost in kolektivnost se dopolnjujeta, saj se krepi moč

skupine in v skupnih interesih omogoča razvoj individualnosti.

Načelo kreativnosti

V to načelo so zajete prostočasne dejavnosti, ki osebo spodbujajo k uresničitvi svojih želja,

zamisli, sposobnosti. Skozi to načelo se posameznik spoznava, ugotavlja svoje potrebe in

vire zadovoljstva za njegovo življenje. Če se to načelo zavira, lahko hitro pripelje do nasilja,

kriminalnih dejanj in odklonskega vedenja mladih.

Načelo raznovrstnosti

Posameznik mora razvijati različne načine udejstvovanja, k temu pripomore to načelo. Ne

smemo se vedno zatekati samo k določenim, varnim področjem, ampak moramo preizkušati

sebi neznana področja.

Načelo organiziranosti

Gre za organiziranje prostega časa, za ustvarjanje možnosti in različnih programov za

prostočasne dejavnosti. Tu organiziramo svoj prosti čas in ne določamo zgolj dejavnosti, ki

jih bomo izvajali v tem času.

Načela amaterizma − ljubiteljstva

19

To načelo spodbuja posameznika, da določene dejavnosti opravlja glede na lastne pobude,

zase in za svoje zadovoljstvo. Krepitev tega načela je pomembna v otroških in mladinskih

organizacijah.

Načelo ustreznosti starosti in spola

Mladih oseb ne smemo preveč obremenjevati z njihovim telesnim, intelektualnim,

čustvenim, moralnim in družbenim razvojem oziroma razlikovanjem le- tega glede na njihov

spol ali starost. Spoštovati moramo posebnosti vsakega.

»Načela svobode preživljanja prostega časa se ne da nadomestiti z drugimi prej omenjenimi

načeli. Prav zato je naloga družbe, da omogoča, ustvarja in zagotavlja vrsto dejavnikov, ki

naj v največji možni meri omogočijo udejanjenje raznovrstnih oblik prostega časa tako za

mlade kot za odrasle« (Kristančič, 2007, str. 78).

1.4.4 Različno preživljanje prostega časa mladih

Mladostniki so si med seboj različni in prav tako je različno njihovo preživljanje prostega

časa. Mesec (1982) povzema ugotovitve, ki so pomembne za dojemanje prostega časa.

Dejavniki, ki vplivajo na različno preživljanje prostega časa, so naslednji: prva je starost, in

sicer mlajši drugače preživljajo prosti čas kot starejši. Gre za to, da so, predvsem v času

adolescence, mladi v nekem vihravem obdobju, kjer se povečuje njihova kritičnost do sebe

in medosebnih odnosov. V različnih letih ima tako mladostnik različne potrebe. Prelomno

obdobje je tudi prehod v srednjo šolo, ko se spremeni skupina prijateljev, hkrati pa pride tudi

do drugačnih odnosov odraslih do mladih. Duševni in telesni razvoj mladostnika tako vpliva

na vsebino prostega časa in na potrebe mladostnika. Starost torej močno vpliva na

spremembo same vsebine preživljanja prostega časa mladih.

Okolje, v katerem mladostnik živi, prav tako pomembno vpliva na njegovo zapolnitev

prostega časa. Gre za razlikovanje med življenjem na vasi in v mestu. Bivalno okolje vpliva

na spremembo vsebine prostega časa. Med razvitejšim okoljem, kjer je večja dostopnost

različnih sredstev in nerazvitim okoljem, je mogoče opaziti razlike v delovanju. Pri

srednješolski mladini se sicer bivalno okolje ne kaže kot dejavnik, ki bi močno vplival na

preživljanje prostega časa, saj le-ti veliko svojega časa preživijo v kraju šolanja. Medtem ko

je pri osnovnošolcih, ki živijo na vasi ali v mestu, opaziti razlike. Raziskave ne glede na to,

20

kje mladostnik živi, kažejo, da del mladih ni enakovredno vključen v prostočasne dejavnosti,

saj lahko hitro čuti pomanjkanje možnosti.

Mladi obiskujejo različne šole in tudi to vpliva na njihov prosti čas. Osnovne šole so obvezne

in devetletne, medtem ko so srednje šole neobvezne in trajajo različno od dve do pet let. Za

poklicne srednje šole je značilno, da mladi hitreje pridobijo poklic. Med osnovnošolci in

srednješolci okolje že deloma vpliva na razlike v preživljanju prostega časa. Z raziskavami

pa je zaznati razlike tudi med srednješolci, glede na kulture znotraj šol, pri gimnazijcih in

poklicnimi ali drugimi šolami. Različne vsebine vzgojno-izobraževalnih učnih načrtov

vplivajo na odnos mladostnika do prostočasnih dejavnosti.

Naslednji dejavnik je učni uspeh. Kaže se, da je uspešnost učnega uspeha kazalec načina

preživljanja prostega časa. Učni uspeh vpliva na izbiro dejavnosti, predvsem v odnosu

mladih do posameznih dejavnosti. Mladi z neuspešnim učnim uspehom pa se večkrat

zatekajo k dejavnostim, ki zahtevajo manj napora in omogočajo več gibanja.

Izobrazba v družini vpliva na mladostnika. Je namreč zgled in vzorec, po katerem se mlada

oseba ravna. Ne gre za to, da družina kot dejavnik močno vpliva na mladostnikovo

preživljanje prostega časa, a še vseeno malo. Mladi s starši z nižjo izobrazbo imajo namreč,

glede na raziskavo, rajši telesne dejavnosti, kot mladi s starši z višjo izobrazbo.

Če sem v prejšnjem odstavku omenila družinsko izobrazbo, lahko sedaj socialne razmere

družine. Ta dejavnik vpliva na posameznika v tem smislu, da bi glede na socialne razmere

družin, okolje, v katerem ta živi, moralo poskrbeti za enako dostopnost dejavnosti prostega

časa vsem mladim. Dejavnosti bi morale biti osrednja točka okolice oziroma soseske, okoli

katerih bi se načrtovalo vse drugo.

Kot zadnji dejavnik je omenjena izbira poklica kot eden pomembnih korakov v življenju.

Vsak mladostnik ima svoje spretnosti, na podlagi katerih se kasneje odloča za poklic. Še

vseeno pa mora biti vsakdo pripravljen sprejeti različne poklice, glede na spremembe, ki se

dogajajo v življenju. Če oseba svoj poklic opravlja z veseljem, se bo to kazalo tudi v

njegovem prostem času ter obratno. Tudi izbira poklica in njegovega načina preživljanja

prostega časa naj bi bili v skladu z njegovimi interesi.

21

1.4.5 Prosti čas in odklonsko vedenje

Velikokrat slišim, da je vedenje, ki odstopa od družbene norme posledica preveč prostega

časa, ki ga imajo mladi. Pa je to res? »Značilnosti prostega časa niso vzrok, so pa lahko

pogoj ali povod odklonskega vedenja« (Mesec, 1981, str. 55).

Mesec (1981) poroča o raziskavi, da so značilnosti, ki so lahko pogoj ali povod odklonskega

vedenja naslednje. Prva je lahko odsotnost nadzora. To pomeni, da mladostniku primanjkuje

nadzora staršev ali drugih pomembnih oseb. Odsotnost nadzora pa ne pomeni vzroka, ampak

le neki pogoj ali okoliščina, da se tako vedenje začne.

Kot drugo značilnost naj navedem slabe zglede. Tu moramo biti pozorni, da, če bi le-ti

dejansko bili vzrok odklonskega vedenja, bi bili lahko to mi vsi, saj hitro, če ne drugje, že

preko vsakdanjih situacij, s katerimi se srečujemo, pridemo v stik z njimi. Še vseeno imajo

vpliv, a da se to zgodi, mora mladostnik vsebovati tudi druge značilnosti, iz katerih potem v

navezavi s slabim zgledom, razvije neželeno vedenje.

Tudi vpliv skupine je lahko povzročitelj okoliščin, ki jih mlada oseba sprejme. Skupina

omogoča ali pa olajšuje izražanje teženj po odklonskem vedenju.

Četrta značilnost je brezdelje. To se velikokrat pogojuje z odklonskim vedenjem. A tudi tega

ne smemo vzeti kot resničnega. Če bi bil to zares vzrok, bi spet to trpeli vsi, ki smo se

kadarkoli srečali z brezdeljem ali v šoli ali v prostem času.

Sledijo priložnosti. Mladostnik naj bi v prostem času imel veliko priložnosti seznanjati se z

okoljem in tako razvijati različne vzorce vedenja.

Kot zadnja značilnost so še položaji, kjer ni jasnih pravil in obremenilnih položajev. Tu gre

za raziskovanje okolja v prostem času, ko mlada oseba zaide v nove prostore, neznane

položaje, kjer ne ve, kaj lahko in kaj ne, oziroma, kaj je prav in kaj ne. Vsi dejavniki se

pojavljajo v prostem času in sami po sebi ne morejo biti vzrok vedenja, ki ni v okviru

družbenih norm, lahko pa so pogoj olajševanja teženj odklonskega vedenja.

Tomori (2000) se posredno navezuje na zgornje dejavnike, s tem ko pravi, da je odklonsko

vedenje mladih največkrat povezano z neugodnimi gmotnimi in socialnimi razmerami ter s

kulturno in ekonomsko prikrajšanostjo in kakršnokoli obrobnostjo.

22

Sklepam, da odklonsko vedenje mladostnika mora nekje izhajati oziroma je pogojeno z

okoliščinami, iz katerih izhaja in z dejavniki, s katerimi se srečuje vsak dan, a vprašanje je,

kaj je razlog teh kriterijev, da se tako vedenje sploh razvije. Velikokrat se zaradi vedenja in

početja prehitro nekoga obsoja, brez, da bi pomislili, kaj mogoče ta mladostnik preživlja, kaj

ga obremenjuje in s čim se sam v sebi spopada.

Neustrezni načini preživljanja prostega časa so lahko pokazatelj stisk, ki jih mlada oseba

preživlja (Poštrak, 2007).

Prosti čas je čas, ko se izražajo posledice stisk in pritiskov, ki jih mladostnik preživlja

oziroma jim je bil izpostavljen. Naj bo to doma, v šoli ali v drugi instituciji oziroma okolju

(Hočevar in Mesec, 1981).

Poštrak (2007) omenja dejavnike prestopniškega vedenja kot dejavnike tveganja pri

mladostniku. Ti dejavniki mu lahko predstavljajo pozitivnost ali negativnost, spet odvisno

od subjekta samega. Predpostavljamo, da posameznika opredeljujejo trije dejavniki, ki so

dednost, okolje in samodejavnost.

Dednosti so v zgodovini pripisovali skoraj poglaviten pomen, a kasneje se je ta prenesel na

vpliv vzgoje oziroma nenamernim vzgojnim vplivom že od rojstva dalje. Sedaj, v sodobnem

času, se ne sklicujemo zgolj na poglaviten pomen kot sam, ampak lahko sledimo nazoru, da

je odklonsko vedenje posledica součinkovanja in hkrati sovpadanja psiholoških, socioloških

ter fizioloških dejavnikov (Hočevar in Mesec, 1981).

Pomembno vlogo pri vzorcih odklonskega vedenja igra družina. Ko se pri otroku začnejo

kazati znaki odklonskega vedenja, je družina tista, ki mu mora nuditi oporo, ga krepiti. To

je možno, ko so odnosi med starši in mladostniki ustrezni in korektni, tako, da v tem primeru

že otrok sam čuti, če bo potreboval pomoč, jo bo tudi dobil. Ko so v družini vseskozi prisotni

konflikti, obremenjenost, nespoštljivost, pa tudi otrok prepoznava to kot znake, da se ne

more obrniti na nikogar. To lahko vpliva na to, da se mladostnik začne zatekati v uporabo

omamnih sredstev, vandalizmu, nasilju. Iz tega vidimo, da ni vzrok za mladostnikovo

neželeno vedenje, količina prostega časa, ki ga ima na voljo, ampak načini, kako ga preživlja

in kaj počne v tem času (Poštrak, 2007).

23

Vedenjske motnje in odklonsko vedenje se po mnenju znanstvenikov pojavljajo iz konflikta

med avtoritarnim pritiskom v družini in samim družbenim okoljem otroka ter z njegovimi

težnjami po iskanju svoje življenjske poti in svojem izražanju. »Način preživljanja prostega

časa − s tega zornega kota – je predvsem manifestacija izkušenj iz vsakodnevnega

življenjskega sveta danega mladostnika« (Poštrak, 2007, str. 151).

1.5 Tveganja in tvegana vedenja

1.5.1 Tveganje

»Tveganje je nekaj, čemur se mladi ne morejo izogniti, hkrati pa je tveganje kot družben

konstrukt, obremenjen z nujnostjo izogibanja. Mladi so postavljeni v tveganje, hkrati pa bi

se mu morali izogniti. Ta paradoks, ki ga vpelje družba tveganja, postavi mlade v negotov

in nejasen položaj« (Šabič, 2016, str. 29).

V vsakodnevnem življenju se srečujemo s tveganji. S tem ko se odločamo o svojem

ravnanju, si jih projektiramo kot možne scenarije in premlevamo, kako se bomo odločili v

zvezi z njimi.

Tveganje je postalo tako imenovani sestavni del življenja v postmoderni družbi tveganj, kjer

je včasih že samo to, da se poskušamo izogibati tveganju, tvegano (Sande, 2004).

Pojmovanje in razumevanje besede tveganje se skozi čas spreminja. »Včasih so bili pojmi:

nevarnost − varnost, pravilno ravnanje − nepravilno ravnanje, primerno vedenje −

neprimerno vedenje veliko bolj jasno definirani. Prav tako se otroci in mladostniki o teh

pojmih niso mogli pogajati in izrekati stališč o njih« (Järvien, Room, 2007, kot navedeno v

Grebenc, Šabić in Kvaternik, 2008, str. 5).

Ocenjevanje tveganj je postopek, ki poteka ves čas, četudi se tega ne zavedamo. Ne glede

na to, da imajo tveganja negativen prizvok, pa posledice le-teh niso vedno take. Že ko

tvegamo, ne delamo tega zato, da bi imeli negativne posledice, ampak računamo na pozitivne

rezultate (Flaker in Grebenc, 2011).

24

1.5.2 Tvegano vedenje

Sande (2004), pojasni, da tvegano vedenje razumemo kot negativno, pa je v resnici pozitivno

vrednoteno. Posamezniku namreč nudi sprostitev, ugodje in odpravi dolgočasenje.

Tvegano vedenje je za mladostnika do določene mere naravno, saj mu omogoča

raziskovanja, zadovoljstvo, vznemirjenje, prinaša ugodje in občutek odraslosti ter

samopotrditve in moči, kar pa vse dobro vpliva na samospoštovanje mladostnika, pravi

Tomori (2000). Poleg tega pojasni še, da je tvegano vedenje ogrožajoče takrat, ko se začne

zgodaj v procesu socializacije, je kontinuirano in ni omejeno samo na posamezne priložnosti

oziroma izolirane dogodke, je povezano z neustreznim življenjskim slogom, poteka v krogu

oseb, ki tako vedenje spodbujajo, se med seboj povezuje in dopolnjuje več oblik tveganega

vedenja.

Nekateri mladostniki izberejo tvegano vedenje in jim to pomeni samo prehodno obdobje,

kjer eksperimentirajo. Za nekatere pa odklonsko vedenje lahko pomeni začetek težav, ki jih

lahko spremljajo celo do odraslosti (Pergamit, Huang in Lane, 2001, kot navedeno v Sande,

2004).

Tvegano vedenje zajema vzorce vedenja, ki odstopajo od želenih in sprejetih norm ter tako

prinašajo tveganje za posameznika in njegovo okolje. Tvegana vedenja imajo tudi posledice,

ki so za mladostnika lahko bolj ali manj intenzivne. Te posledice so, da je lahko posredno

ali neposredno ogroženo njegovo zdravje, če ne celo življenje. V njegov življenjski slog se

vključijo neželene navade, stopnjujejo se konflikti s socialnim okoljem, pride do ogrožanja

drugih oseb in lastnine. Prav tako mladostnik lahko prehitro prekine šolanje ter ima slabše

možnosti za razvijanje odrasle vloge (Tomori, Stergar, Pinter, Rus Makovec in Stikovič,

1998).

Tvegano vedenje imenujemo dejavniki tveganja, poleg njih pa kot nasprotje poznamo tudi

varovalne dejavnike, o katerih sem govorila že v prejšnjih poglavjih. Skupaj pa so varovalni

dejavniki in dejavniki tveganja prisotni na individualnem, družinskem in šolskem področju

(Sande, 2004).

Ko govorimo o dejavnikih tveganja, največkrat govorimo o zlorabi drog, vandalizmu,

delinkvenci, pitju alkohola, nezaščiteni spolnosti in agresivni vožnji. Pogosto prihaja do

25

tega, da se ena vrsta tveganega vedenja povezuje z drugimi (Tomori idr., 1998). Opažam, da

se vse pogosteje kot dejavnik tveganja kaže tudi vsa tehnologija, ki obdaja mlade in odrasle.

Mobilni telefoni so namreč nepogrešljiv predmet današnjega časa. Družabna omrežja nam

dajejo občutek »pripadnosti« in velikokrat se nam zdi, da če ne bomo aktivni, bomo kaj

zamudili. Prav tako pa uporaba računalnika, ki je skorajda že nujna tudi za šolsko in službeno

uporabo. Tehnološki napredek in modernizacija sta nas pripeljala do položaja, ko nam je

virtualni svet pomembnejši od osebnih odnosov.

Opažam, da je tveganega vedenja vse več, četudi se mladi verjetno tega ne zavedajo.

Sklepam, da je to posledica družbe in okolja. Sami namreč dovolimo, da so alkohol, cigarete

in druge droge na dosegu mladostnikom. Če pogledam s svojega zornega kota, so to

neizogibne situacije, zato se moramo le znati soočati z njimi in pri mladih izvajati

preventivne dejavnosti o tveganih vedenjih. Zavzemati se moramo za zmanjševanje škode,

to pa lahko dosežemo s spreminjanjem navad, informiranjem, socialnimi ukrepi in

spremembami v okolju (Grebenc idr., 2010).

Vsi dejavniki in pritiski na mladostnika ustvarjajo okoliščine, ki ga pripeljejo do seznanitve

s tveganim vedenjem. Od mladih samoumevno pričakujemo, da bodo razvili svoja lastna

stališča do uživanja alkohola, drog, nasilja, vandalizma ipd., torej različnih tveganih vedenj.

Pričakujemo, da bodo tveganja obvladali s pomočjo učiteljev, staršev in drugih pomembnih

oseb, na nek odgovoren način. Ob vsem tem pa jih pozabljamo sprejemati kot sposobnih

obvladovanja teh tveganih vedenj (Grebenc idr., 2007).

Socialni delavci moramo poznati življenjski svet uporabnika. Ko pride do tveganega

vedenja, ga moramo skupaj z njim raziskati in se o tem pogovoriti. Pozorni moramo biti, da

se ne odzovemo neustrezno, obremenjujoče zanj. Če mladostnika kaznujemo, omejujemo,

lahko pride do tega, da ga bo to še bolj potrlo in zaprlo vase. Analiza tveganja je način, kako

krepiti svobodo ljudi. Tu tvegano vedenje analiziramo, ocenimo in se sprašujemo, kako

zmanjšati to tveganje, brez da bi omejevali ljudi, v mojem primeru mladostnike, pri njihovih

odločitvah (Flaker in Grebenc, 2011).

Težko je govoriti o dejavnikih, ki so poglavitni vzrok za nastanek odklonskega vedenja,

lahko pa govorimo o dejavnikih, ki povečujejo pripravljenost za tvegano vedenje. Eden od

teh dejavnikov je odraščanje v disfunkcionalni družini, kjer vladajo slabi odnosi. Sledijo

26

družba vrstnikov, ki spodbuja k takim vedenjem, šolska neuspešnost in osebna ranljivost,

kot je nizka samopodoba, samospoštovanje, socialna negotovost (Tomori idr., 1998).

Tvegana vedenja pri mladih tako kot pri odraslih, pa v današnji družbi vsebujejo tudi stigmo.

Stigma je po besedah Flakerja (2002, str. 98) »interakcijski pojem in je posledica

stereotipiziranja družbenih interakcij.« Oseba, ki ne izpolnjuje pričakovanj drugih in ki ni

vse tisto, kar si predstavljamo, da je, je stigmatizirana.

1.5.3 Tvegano vedenje: pitje alkohola in zloraba drog

»Droge so v svetu dosegle pandemičen obseg, kar pomeni, da je z drogo v svetu danes

obremenjenih toliko ljudi in držav, da je pojav dosegel svetovno razširjenost. Danes v svetu

zato ni države in ni vlade, ki se ne bi zavedala te problematike in ne bi sprejemala konkretnih

ukrepov na različnih ravneh (državni, regijski in lokalni), da bi omejila širitev epidemije med

svojim prebivalstvom in zmanjšala posledice uporabe« (Krek, 2004, str. 198).

Droge po navadi delimo na legalne in ilegalne oziroma dovoljene in prepovedane. Med prve

pri nas sodi alkohol, tobak in kofein; medtem ko ostale sodijo med prepovedane droge

(Tomori, 1998). Najbolj uporabljena prepovedana droga med mladimi je marihuana ali hašiš

(kanabis) (Tomori, 1998).

Tudi v Sloveniji je droga med mladimi vedno bolj razširjena ali pa se le mogoče o njej zadnje

čase več govori, kot se je v preteklosti. Le-ta ni več tabu, nasprotno, obkroža nas vedno več

preventive, ozaveščanja in raznih centrov, povezanih z drogo.

Samo uživanje drog ni dejanje, ki bi kakorkoli omejevalo svobodo drugega, tu gre za zločin

brez žrtve, zato tudi ni etičnega argumenta za prepoved uživanja (Flaker, 2002a).

Krek (2004) pojasni, da obstaja več teorij, ki poskušajo pojasniti uživanje drog, ampak se

zdi, da se do danes kljub vsem naporom raziskovalcev, še ni našel končen odgovor, zakaj je

svet vstopil v 21. stoletje z veliko uporabo drog in z mnogimi odvisniki, kljub temu da se

trudijo ta problem obvladovati.

Med mladimi vse več prihaja do rekreativne uporabe drog. Rekreativna droga pomeni

substanco, ki spreminja zavest in se uživa za zabavo, sprostitev in uživanje. Gre za občasno

27

uživanje ob določenih priložnostih. Največkrat je to ob koncih tedna, med vikendi oziroma

v prostem času (Sande, 2004).

Flaker (2002b) navaja dejstvo, da se širjenje uživanja prepovedanih drog večkrat povezuje s

spremembami v družini oziroma z njenim slabljenjem. Podatki o raziskavah kažejo, da so

med uživalci zastopani mladi iz raznih oblik družin približno istih razmerij kot ostalim

prebivalstvom.

Vsak posameznik je edinstven, tako so tudi naše osebnosti edinstvene in različne. Med seboj

se razlikujemo, kako odreagiramo na situacije in dogodke, ki se nam zgodijo. Tako je od

vsakega posameznika odvisno, ali se bo v določeni situaciji zatekel k prepovedanim

substancam ali pa k nekemu drugemu dejanju.

»Spogledovanje z drogo je eden izmed mnogih izrazov mladostnikove želje, da bi pripadal

skupini vrstnikov. Mladi, ki eksperimentirajo z drogo, rešijo radovednost, preizkušajo svoje

telesne in duševne moči, voljo in sposobnosti za obvladovanje samega sebe« (Tomori idr.,

1998, str. 97).

Poleg individualnih potreb in želja posameznika pa na njegov odnos do droge vplivajo še

odrasli, vrstniki, droga, družina in okolje, pojasni Tomori (1998). Avtorica navaja tudi

stopnje zlorabe drog. Prva je eksperimentiranje, ko se oseba spogleduje oziroma poskusi

drogo. Druga je rekreacijska ali socialna zloraba, tu gre za pritisk vrstnikov in družbe. Tretja

stopnja je preobremenjenost z drogo. To pomeni stalno prisotnost droge, opuščanje lastnih

interesov, stopnjevanje uživanja nevarnih drog. Zadnja, četrta stopnja pa je pretirano,

ekscesivno uživanje drog. Lahko pomeni že spremembo življenjskega sloga, spremembo

vrednot, telesno odvisnost ali škodljive čustvene, telesne in socialne spremembe.

Tudi Flaker (2002b) navaja stadije oziroma zvrsti uživanja. Prva in druga stopnja sta enaki,

kot jih navaja Tomori. Kot tretja sledijo funkcionalni odvisniki, ki so odvisni od kakšne

droge, a vseeno običajno funkcionirajo. Četrta zvrst so disfunkcionalni odvisniki, ki so

odvisni in ne funkcionirajo normalno. Sledi peta zvrst oziroma stopnja, to so družbeno

tradicionalni uživalci, to pomeni, da živijo v kulturi, kjer je droga del življenja, sledijo

terapevtski uživalci, ki uživajo mamila kot zdravilo, kot zadnjo stopnjo pa navaja

nekonformiste, ti uživalci pa se z uživanjem drog upirajo vrednotam v svetu.

28

Uživanje drog je po besedah Tomori (1998) kompleksen problem, ki zadeva družbo v celoti.

Ta kompleksnost izhaja iz vpliva, ki ga ima na subjekt in na družbo, njeno zakonodajo,

politiko in gospodarstvo.

Ena od vsakodnevno in lahko dostopnih dovoljenih drog je alkohol, ki danes med mladimi

postaja vedno večji problem. Alkohol je sicer v Sloveniji dovoljen tako kot tobak, ampak je

njegova uporaba vseeno regulirana z zakoni (Tomori idr., 1998). Opažam, da prihaja do

opitosti in zasvojenosti mladostnikov. Ta pogostost pitja alkoholnih pijač vpliva na odnos in

stališča mladih do pitja. Ramovš (2007) iz raziskave pojasnjuje, da mladi utemeljujejo svoje

pitje z naslednjimi razlogi:

zaradi dobrega počutja, ki ga prinaša pitje alkoholnih pijač,

zaradi navajenosti na substanco, gre za svobodno odločitev,

zaradi družbe, s pitjem postaneš enak drugim.

Avtor nadaljuje, da je mladostnik v svojem obdobju odraščanja lahko ranljiv v odnosu do

omamnih substanc, ker mu predstavljajo užitek, dosegljiv na lahek način. V krogu prijateljev

in vrstnikov se mladostnik najlažje sprosti in zabava. K zabavi pa nekako tako sodi tudi

alkohol, ki v naši kulturi velja za stimulator dobrega razpoloženja.

Na tem mestu lahko omenimo še mladostnike, ki prihajajo iz družine, kjer je bil, oziroma je

prisoten alkoholizem ali pa kakšna druga disfunkcija. Te mlade osebe imajo psihosocialne

poškodbe, ki jim povzročajo nezaupanje vase in v druge (Ramovš, 2007).

Uživanje alkohola tako vpliva na uživalčevo zdravje kot tudi na kakovost njegovega

življenja in ljudi okoli njega. To lahko pripelje do družinskih, socialnih, če ne celo poklicih

težav (Tomori idr., 1998).

Mladostniki vse več in vse hitreje v svojem odraščanju posežejo tudi po cigaretah. Tudi tu

veliko tvegajo, hkrati pa to predstavlja tveganje tudi za osebo poleg te, ki kadi, gre za pasivno

kajenje. Strupena snov, kot je tobak, na mladostnika vpliva še bolj kot na odraslo osebo, saj

je njegov organizem še mlad. Z raziskavami je dokazano, da vsako leto na svetu zaradi

tobaka umre več kot tri milijone ljudi (Tomori idr., 1998) in to je informacija, ki bi si jo

morali vsi vtisniti v spomin.

29

Pozitivna plat zlorabe drog pa je, da je veliko organizacij, skupin, posameznikov, ki se

zavzemajo za zmanjševanje uporabe drog in povpraševanje po njej. Strategija EU na tem

področju predvideva naslednje ukrepe: odvračanje ljudi od tega, da bi začeli uporabljati

droge; preprečevanje preraščanja eksperimentiranja z drogami v redno uporabo; zgodnje

posredovanje pri vzorcih uporabe drog, ki vnašajo tveganje; zagotavljanje programov

zdravljenja; zagotavljanje programov za rehabilitacijo in socialno reintegracijo;

zmanjševanje škode, ki jo droge povzročajo na zdravstvenem in socialnem področju

(Grebenc idr., 2007).

1.5.4 Druge oblike tveganega vedenja

Tvegano vedenje ni samo zloraba drog, pitje alkohola in kajenje cigaret. Tu zraven lahko

prištejemo tudi druge vzorce, kot so nasilje, samomorilna nagnjenja, pretirana uporaba

tehnologije ipd. Mogoče nekomu neka okoliščina predstavlja tveganje, spet drugemu pa

sploh ne. V nadaljevanju bom na kratko opisala vpliv tehnologije in nasilje, saj sta se tudi v

moji raziskavi izkazala kot prisotni obliki tveganega vedenja.

1.5.4.1 Nasilje

Nasilje je dandanes lahko prisotno že na vsakem koraku. Ko govorimo o nasilju, ne

govorimo samo o fizičnem nasilju, ko nekdo nekoga udari, sem zraven štejemo tudi psihično,

verbalno, ekonomsko in spolno nasilje. Ni pa nasilje »problem sam po sebi«, ampak je izkaz

posledic nekih konfliktov in socialnih težav, ki jih ima posameznik (Dekleva, 2000).

Oblike nasilnega vedenja lahko prepoznavamo tako v šoli kot doma v družini, med prijatelji

ali drugimi osebami.

Agresivno vedenje nekoga ni samo fizično nasilje. Že opazke do drugih ljudi lahko nekoga

prizadenejo bolj kot udarec. S takimi komentarji in besedami se hitro lahko ruši samopodoba

osebe. Nasilje je sicer zunanji izraz agresije, a zajema tudi namere, čustvene vzgibe in

prepričanja izvajalca nasilja (Ule, 2004).

Psihologi v šolah menijo, da je najpogostejši vzrok nasilja pri mladih ne vzpostavljanje

družinskih meja. Veliko mladostnikov je v prostem času prepuščenih sami sebi, zatekajo se

k napačni prehrani, premalo se gibajo in preveč uporabljajo tehnologijo, to pa otroka dela

agresivnega. Večkrat mladostniki s takim vedenjem hočejo pritegniti pozornost odraslih

30

(H. Erb, 2004). Mladostnik potrebuje vsaj malo nadzora, dokaz razumevanja in podporo

starejših. Vse to pa v taki meri, da še vseeno lahko razvija zdravo, samostojno pot (Hočevar

in Mesec, 1981).

Dejavnikov, ki vplivajo na nasilje, je veliko, v bistvu ima vsak izvajalec nasilja različne

vplive, ki ga pripravijo do tega neželenega vedenja. Zavzemati se moramo za to, da se nasilja

izvaja čim manj, ne glede na to v kakšni obliki, kajti vsaka oblika pomeni negativne

posledice za posameznikovo osebnost. Vseeno pa se moramo truditi nasilje razumeti. To ne

pomeni, da ga podpiramo, ampak da si damo priložnost videti ozadje le-tega. Le če si bomo

dovolili spoznati okoliščine nastanka, bomo lahko pomagali mladostniku (Dekleva, 2000).

1.5.4.2 Tehnologija

Danes skoraj vsak otrok/mladostnik uporablja mobilni telefon, računalnik, televizijo in

druge vrste tehnologije. Internet je postal vsakodnevni spremljevalec ljudi tako doma, v šoli

kot drugje. Skozi tehnologijo posameznik izraža sebe in svojo identiteto, ustvarja socialne

odnose, se zabava, izobražuje in vzdržuje stike.

Lešnik (1982) opozarja, da sredi tega stoletja še ni bilo take množične zavzetosti s strani

informativnih sredstev. Pri mladih so pred tem prevladovale telesne, gibalne in družabne

dejavnosti, zdaj pa se to oddaljuje. Gledanje televizije se uvršča v vrh dejavnosti prostega

časa. A past le te je, da posamezniku ponuja pogled povsod po svetu, kar mu nihče drug ne

more; po drugi strani pa ga obremenjuje z veliko nepreglednih protislovnih informacij.

Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije je med mladimi zelo razširjena, saj jih

88 % vsak dan oziroma skoraj vsak dan uporablja računalnik, 87 % mladih pa vsak dan

uporablja internet. V spletnih in družabnih omrežjih redno sodeluje 83 % mladih (Statistični

urad Republike Slovenije, 2018).

Ugotavljam, da so posledice vseh prisotnih družabnih omrežij vedno večje. Pri mladih se

vedno bolj cenijo virtualni odnosi kot neposredni odnosi. Vse več je pisanja kratkih sporočil

in drugih oblik preko mobilnih telefonov in računalnika kot pa klicev. Sklepam tudi, da

31

mladi večkrat prepozno razmišljajo o posledicah sekstinga1 ali spolnih in drugih zlorab preko

interneta. Zaskrbljujoče se mi zdi tudi to, da so pogledi mladih oseb, kot tudi odraslih vedno

bolj usmerjeni v tla, namesto v višino in okoli sebe.

Živimo v tako imenovani virtualni realnosti, ki po besedah Praprotnika (2003) predstavlja

prostor, kjer posamezniki, na eni strani poskušamo pobegniti stran od sebe, na drugi strani

pa ohranjamo sebe, s tem ko nam to predstavlja prostor svobode in brez omejitev. Vseeno

pa smo na koncu ujetniki družbe in nismo tako »svobodni« kot sami mislimo.

1 Seksting je beseda, s katero označimo pošiljanje golih fotografij preko spleta, socialnih omrežij,

sms-ov, mms-ov (Safe.si, 2018). Dostopno na spletni strani https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-

nezakonite-vsebine/seksting (ogledano 8. 4. 2018).

32

2 PROBLEM

Že od nekdaj me veseli delo z mladimi. Ko sem začela študij na Fakulteti za socialno delo,

sem si izbrala modul socialno delo z mladimi. Dve leti študija sem svojo prakso opravljala

na OŠ 16. decembra v Mojstrani, ki sem jo tudi sama obiskovala.

Ne glede na to, da je Mojstrana vas, je družba vseeno v koraku s časom. Beck (2001) imenuje

družbo, v kateri živimo, družba tveganja. Odraščala sem v Mojstrani in v določenem obdobju

sem prišla do trenutka, ko sem vas morala zapustiti, če sem hotela nadaljevati šolanje.

Ugotavljam, da so mladi v Mojstrani na tem prehodu izpostavljeni različnim tveganjem, ki

jim v času osnovne šole še niso toliko izpostavljeni. Moje izkušnje so, da se začneš srečevati

z novimi situacijami, okoljem, saj si dalj časa od doma, dobiš nov krog prijateljev, po

šoli/pred šolo čakaš prevoz − vse to je tvoj prosti čas. Kako ga porabiš? Največkrat je

odgovor, vsak po svoje, a ta čas je najbolj priročen za poseg po različnih tveganih situacijah

(npr. cigarete, alkohol, droge, različna spolna vedenja). Tveganjem oziroma tveganim

situacijam se dandanes težko izognemo. Tudi če ne želimo namerno, nas okolje lahko hitro

pripelje v stik z njimi. Menim, da je priporočljivo, da smo seznanjeni s tem kako odreagirati

v takih situacijah oziroma jih zmanjševati.

Flaker in Grebenc (1994) pišeta, da je vprašanje, kako zmanjšati tveganje, oziroma zmanjšati

ali popraviti posledice tveganega vedenja in hkrati ne omejevati ljudi v njihovih željah in

odločitvah, saj je tveganje eno prvinskih določil modernega človeka, tveganje in z njim tudi

neuspeh je nujna sestavina našega življenja.

Moj zastavljen problem je raziskati, kako osnovnošolci na prehodu v srednjo šolo zaznavajo

tveganja, so o njih ozaveščeni, ter kako na to gledajo njihovi starši in kako kasneje

srednješolci zaznavajo to spremembo izpostavljenosti tveganim situacijam.

2.1 Raziskovalna vprašanja

Kako zaznavajo tvegane situacije devetošolci osnovne šole 16.decembra v Mojstrani?

Katere so te situacije?

Kaj njim pomeni prehod v srednjo šolo in s tem obiskovanje srednje šole v drugem kraju?

33

Kako zaznavajo tvegane situacije mladostniki, živeči v lokalni skupnosti Mojstrana, v prvem

letniku srednje šole?

Katere so te situacije?

Kako zaznavajo tvegane situacije starši devetošolcev osnovne šole 16. decembra v lokalni

skupnosti Mojstrana?

Kako se poveča/zmanjša poseg po tveganih situacijah na prehod iz osnovne šole 16.

decembra v Mojstrani v srednjo šolo?

Raziskovala bom, kaj mladi v Mojstrani razumejo pod besedo tveganje in na kakšne načine

so sami po njihovem mnenju izpostavljeni temu. Zanima me tudi njihov občutek varnosti v

Mojstrani in drugih prostorih v okolici, kjer preživljajo svoj prosti čas. Hkrati bom ugotovila,

kaj devetošolcem pomeni prehod v srednjo šolo, in kako to doživljajo mladostniki, živeči v

Mojstrani, ki že obiskujejo prvi letnik srednje šole. Poleg mladostnikov se bom dotaknila

tudi pogleda staršev na prehod njihovega otroka v srednjo šolo. Zanima me, kakšni so njihovi

občutki ob tem. Prav tako bom raziskala, kaj so po njihovem mnenju prednosti in slabosti

preživljanja otrokovega prostega časa v Mojstrani, v primerjavi z drugimi kraji.

Podatke bom na koncu analizirala in dobljene rezultate predstavila delavcem v Osnovni šoli

16. decembra v Mojstrani. Z njimi bomo skupaj lahko sestavili čim boljši načrt, kako mlade

v Mojstrani ozavestiti o tveganjih, ki so prisotni, ter kako jih najbolje usmeriti v pravilno

ravnanje z njimi. Prav tako bom rezultate uporabila za izvedbo preventivnih delavnic, v

lokalni skupnosti Mojstrana, in sicer v okviru prostočasnih mladinskih aktivnosti.

Postavila sem naslednje teze:

1. Mladostniki v devetem razredu Osnovne šole 16. decembra so vsaj enkrat že bili v

tvegani situaciji, v lokalni skupnosti Mojstrana.

2. Mladostniki, živeči v lokalni skupnosti Mojstrana, v prvem letniku srednje šole menijo,

da so zdaj bolj izpostavljeni tveganim situacijam (kot so alkohol, droge in tobak), kot so

bili v osnovni šoli.

3. Starše mladostnikov, živečih v lokalni skupnosti Mojstrana, skrbi, da bo stopnja tveganih

vedenj osnovnošolcev na prehodu v srednjo šolo narasla.

34

3 METODOLOGIJA

3.1 Vrsta raziskave

Raziskava, ki sem jo opravila, je kvalitativna in eksplorativna ali poizvedovalna.

Kvalitativna je, ker sem v njej zbirala besedne opise, ki so se nanašali na raziskovano temo.

Raziskovala sem z opisovanjem in analiziranjem dogodkov in dejstev (Mesec, 2009).

Eksplorativna ali poizvedovalna raziskava pomeni uvod v spoznavanje področja

problematike oziroma prvi korak na neznanem področju. Ena od značilnosti te vrste

raziskave je, da lahko uporabljamo manj sistematične postopke zbiranja in analize podatkov.

Zadostujejo nam že kvalitativni opisi. Pri zbiranju gradiva uporabljamo več različnih

postopkov, kot so opazovanje z udeležbo, razgovori z udeleženimi, analize dokumentov in

proizvodov materialne in duhovne kulture neke skupine ali skupnosti. Prav tako je značilnost

tudi ta, da ne proučujemo cele populacije ali reprezentativnega vzorca, ampak se omejimo

na manjše število primerov ali celo samo na enega (Mesec, 2009).

Zbirala sem besedne opise, ki so se nanašali na teme, povezane s tveganji osnovnošolcev na

prehodu v srednjo šolo. Prav tako pa nisem proučevala celotne populacije, ampak sem se

omejila na proučevanje dvanajstih primerov. Ker sem najprej izvedla fokusno skupino z

devetošolci in tam dobila štiri prostovoljce za udeležbo v raziskavi, sem se odločila, da se

omejim na štiri učence iz devetega razreda in štiri iz prvega letnika, v obeh primerih dve

deklici in dva dečka. Po končanih intervjujih s srednješolci sem ugotovila, da me teme

zanimajo še bolj podrobno, tako da sem še enkrat, po metodi snežne kepe, izvedla še dodatne

štiri intervjuje, prav tako dve deklici in dva dečka.

3.2 Merski instrument in viri podatkov

Moj merski instrument je bil intervju, ki pomeni neposredni pogovor iz oči v oči, med

spraševalcem in vprašancem, bodisi na vnaprej do potankosti pripravljenem strukturiranem

vprašalniku bodisi samo na osnovi vodila za intervju, ki vsebuje le teme, o katerih bo tekel

pogovor (Mesec, 2009).

Izbrala sem delno strukturiran oziroma polstrukturiran intervju ter fokusno skupino, ki prav

tako spada pod manj strukturiran način spraševanja.

35

Delno strukturiran intervju pomeni, da so vprašanja odprtega tipa, se lahko spreminjajo, ali

pa so čisto prosta (Kordeš in Smrdu, 2015).

Ta tip intervjuja vsebuje zgolj zastavljene teme oziroma oporne točke za spraševanje, kar

pomeni, da ne omejuje vprašanca pri odgovarjanju. Zastavila sem si določena vprašanja,

vezana na določene teme, o katerih sem želela govoriti, potem pa so se pod vprašanja in pod

teme razvile same, odvisno od intervjuvanega.

Najprej sem sestavila tri vrste vprašalnikov, ki temeljijo na enakih temah, podobnih

vprašanjih in prilagojeni glede na skupino mladih.

3.3 Populacija

Z raziskavo sem zajela populacijo mladih, ki v šolskem letu 2017/2018 obiskujejo deveti

razred Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani. Z izvedbo fokusne skupine pa sem z metodo

snežne kepe dobila vzorec za individualne intervjuje, ki so ga sestavljali štirje mladi (dve

deklici in dva dečka). Vzorec je bil neslučajnostni in priročni, saj sem izbrala skupino

mladih, ki mi je bila najbolj dostopna (Mesec, 2009).

Vzorec raziskave sestavljajo tudi mladi, ki živijo v Mojstrani in v šolskem letu 2017/2018

obiskujejo prvi letnik srednje šole. Prve štiri posameznike sem poznala sama in jih povabila

k sodelovanju. Za naslednje štiri pa sem se odločila, ko sem z že opravljenimi intervjuji

spoznala, da želim izvedeti še več. Njih sem prav tako dobila s pomočjo snežne kepe. Vseh

skupaj sem tako intervjuvala osem srednješolcev, od tega štiri deklice in štiri dečke. Podam

lahko tudi oceno vzorca, saj je pri raziskavi sodelovala skoraj polovica vseh mladih, živečih

v Mojstrani, ki v tekočem šolskem letu obiskujejo prvi letnik srednje šole, kar lahko vpliva

na lažjo reprezentativnost in posplošitev vzorca.

Poleg mladih pa mojo raziskavo zajema tudi vzorec staršev, tistih mladih, ki obiskujejo

deveti razred Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani. Z njimi sem opravila fokusno skupino,

a nisem bila tako uspešna, saj se je od šestnajstih otrok fokusne skupine udeležila manj kot

polovica staršev. Odražala so se le posamezna stališča, tako da relevantnost staršev ni tako

visoka. Vseeno pa sem dobila vsaj delni vtis o tem, kako starši razmišljajo o perečih temah.

36

Tabela 2: Enote raziskovanja - opredelitev

Opredelitev Devetošolci Srednješolci Starši

Časovna 16. 10. 2017 19. 12. 2017 1. 2. 2018

Stvarna Mladi, ki obiskujejo

deveti razred

Osnovno šolo 16.

decembra v

Mojstrani.

Mladi, ki živijo v

Mojstrani in

obiskujejo prvi letnik

srednje šole.

Starši devetošolcev, ki

obiskujejo osnovno

šolo 16. decembra v

Mojstrani.

Krajevna Mojstrana Mojstrana Mojstrana

3.4 Zbiranje podatkov

Podatke sem zbirala s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Zbiranje podatkov je

potekalo od 16. 10. 2017 do 1. 2. 2018. Vsi intervjuji oziroma fokusni skupini so bili posneti

z diktafonom, z njihovim privoljenjem. To mi je olajšalo okoliščine, da sem se lahko

posvetila sogovorniku in najinemu pogovoru, ne da bi si zraven morala še zapisovati. Vsa

vprašanja sem prilagajala sogovorniku, in v primeru nerazumevanja poskušala razložiti na

sogovorniku razumljiv način.

Šestnajstega desetega sem izvedla prvo fokusno skupino z devetošolci na OŠ 16. decembra

v Mojstrani. Razrednik mi je odstopil čas, namenjen razredni uri. Po končani fokusni skupini

sem dobila vzorec štirih mladih, ki sem jih kasneje individualno intervjuvala. Tudi ti

intervjuji so potekali na osnovni šoli, in sicer v večnamenskem prostoru, kjer sem poskrbela,

da sva bila prisotna samo jaz in vprašanec. Na šoli sem se dogovorila, da so bili vprašanci

za tisti čas lahko odsotni od pouka. Vsak intervju je trajal približno 30 do 45 minut. Intervjuje

sem opravljala en dan.

Sledili so intervjuji s srednješolci. Vzorec štirih mladij sem dobila po principu snežene kepe.

Z dvema sem se dobila v lokalu v Mojstrani, z dvema pa kar pri njima doma. Poskrbela sem

za varen in nemoteč prostor ter pustila, da se sami odločijo, kje bodo intervjuji potekali. Tudi

ta tip intervjujev je individualno trajal približno od 30 do 45 minut.

Ko sem opravila te intervjuje, sem ugotovila, da si želim izvedeti še več, bolj podrobno.

Ponovno sem izbrala vzorec štirih mladih srednješolcev ter opravila še tretji tip intervjujev.

Eden izmed njih je potekal pri vprašancu doma, dva v lokalu na Jesenicah in četrti pri meni

doma. Intervjuji so trajali približno pol do ene ure.

37

Nazadnje sem izvedla fokusno skupino s starši. Ta je potekala na osnovni šoli v Mojstrani,

in sicer po njihovem končanem roditeljskem sestanku. Sodelovanje v fokusni skupini je bilo

poljubno, tako da je od 20 staršev ostalo 14 staršev, ki so sodelovali. Fokusna skupina je

trajala približno eno šolsko uro.

Vsi moji sogovorniki so imeli svoje specifičnosti. Deklici in dečka iz devetega razreda so še

osnovnošolci, ki so se sami prostovoljno javili za sodelovanje. Ne glede na to, da so sošolci,

so si različni po osebnih karakteristikah kot s pogledi na stvari. Vsi srednješolci obiskujejo

prvi letnik, na različnih srednjih šolah na Jesenicah in v Radovljici. Vsem je skupno, da

prihajajo iz Mojstrane in ne glede na to, da so nekateri že v srednji šoli, so vsi obiskovali

oziroma obiskujejo isto osnovno šolo. Menila sem, da bo zanimivo primerjati in analizirati

odgovore mladih, ki imajo skupne lastnosti, ne glede na to, da se generacijsko razlikujejo.

Prav tako sem se odločila za starše mladih, ki so zdaj v devetem razredu, saj sem tako dobila

še odrasel pogled na zastavljene teme, ker so nekateri, prav tako, že od malega v Mojstrani,

nekateri pa so sem priseljeni. Vsi sodelujoči so mi predstavljali vzorec, od katerih sem

najlažje pridobila odgovore, mnenja in občutke na zastavljene teme, z enako lastnostjo, da

živijo v Mojstrani ter z razlikami v letih, spolu, ter družinskimi in osebnostnimi

značilnostmi.

3.5 Obdelava in analiza podatkov

Kot pravi Mesec (2014), analizirati pomeni interpretirati, in sicer da v spletu neurejenega

izkustvenega gradiva prepoznamo posamezne celote, nanašajoče se na primer na neki pojav,

in jih poimenujemo. Te pojme nato povežemo v strukture ter s tem pojasnjujemo dogajanje.

Ni samo enega veljavnega postopka analize, ki bi se v vsakem primeru lahko uporabil. Edina

tehnika, ki je vedno uporabna in ključna je, da zastavljamo vprašanja, vedno in povsod.

Postopek kvalitativne analize lahko razdelimo v šest korakov, ki sem se jih tudi sama držala.

To so urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, odprto kodiranje, izbor in definiranje

relevantnih pojmov, odnosno kodiranje ter oblikovanje končne teoretične formulacije

(Mesec, 2014).

Kot že omenjeno, sem empirično gradivo kvalitativno analizirala. Intervjuje posnete na

diktafon sem ob poslušanju prepisala v urejevalnik besedila Microsoft Word. Zapisala sem

38

tip intervjuja (1-devetošolci, 2-srednješolci, 3-srednješolci), zaporedno črko intervjuja (A−D

devetošolci, E−L srednješolci), vprašanja in odgovore ter kraj, čas in trajanje intervjuja.

Vsak intervju sem posebej razdelila na izjave, ter jih oštevilčila od ena naprej. Ko sem s tem

končala, sem se lotila odprtega kodiranja. V nov Wordov dokument sem naredila

razpredelnico s petimi stolpci, in sicer: številka izjave, izjava, pojem, kategorija in nad

kategorija. Pod to sem zapisala temo, na katero so se vprašanja nanašala, in nato še vprašanje,

ter nadaljevala z vnašanjem izjav v razpredelnico in analiziranjem le-teh.

Po končanem odprtem kodiranju sem se lotila osnega kodiranja, za vsak tip intervjujev

posebej. Odprla sem nov Wordov dokument in se osnega kodiranja lotila brez razpredelnice.

Napisala sem temo, pod katero sodijo vprašanja in pod to, vprašanje v intervjuju. Nato sem

za vsak tip intervjujev, po štiri intervjuje skupaj, analizirala, tako da sem analizirala in

ugotavljala skupne kategorije in nad kategorije. S tem sem za vsak tip intervjujev dobila

skupne in razlikovalne lastnosti intervjujev.

Tudi obe fokusni skupini sem analizirala na enak način, samo da sem ju analizirala posebej,

tako v fazi odprtega in osnega kodiranja.

39

3 REZULTATI

4.1 Predstavitev

4.1.1 Predstavitev sogovornikov

Sogovorniki, s katerimi sem opravljala intervjuje so bili stari štirinajst in petnajst let. Izjema

je fokusna skupina s starši, ki so bili stari od trideset do petinštirideset let. Vsi živijo v

Mojstrani. Mladi obiskujejo deveti razred Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani, srednjo

šolo Jesenice, Gimnazijo Jesenice ter Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo v Radovljici.

4.2 Družina in odnosi

4.2.1 Člani družine

Intervjuvanci so kot člane družine navajali tako brate in sestre in to jim je bolje kot biti

edinec v družini. Eden izmed osnovnošolcev je povedal, da je sam bolj privilegiran, ker ima

dva brata − starša imata namreč že izkušnje z mladostniki, tako, da zdaj njemu več pustita.

Kot pozitivno stvar pa vidi to, da mu brata lahko pomagata pri učenju in da preživljajo svoj

prosti čas na enak način. Tako on kot druga sogovornica omenita, da so izkušnje bratov in

sester vplivale tudi nanju, tako, da zdaj onadva tega ne delata. »Kar sta onadva zafrknila v

šoli, pomaga meni, da ne naredim iste napake (1A27).« »… saj je ona delala napake (1B34),

ki so mene naučile, da jih ne delam (1B35).«

4.2.2 Družinski odnosi

Osnovnošolci so kot oceno odnosov v družini navedli: dobro se razumemo, dobri odnosi,

bolje se razumem z očetom ter ni nasprotovanja med starši. Ni nasprotovanja med starši, se

nanaša na ločitev staršev. Tudi srednješolca K in E povesta, da je njihov odnos v redu; E pa

se pridruži tudi pri tem, da se tudi pri njem starša razumeta kljub ločitvi. Samo oseba B je

povedala, da se lahko s člani družine pogovarja vse in lahko vpraša, kar hoče. Ostali odgovori

glede samega zaupanja so: s staršema se ne pogovarjam o težavah, prej bi pristopil k

bratoma. Oseba C pove, da ima bolj oseben odnos z materjo. Z njo se lahko odkrito

pogovarja na primer o drogah, medtem ko se tudi z očetom lahko, a ji ta bolj kot ne pridiga,

saj ima zdrav način življenja. »Z njo bi se lahko pogovarjala o alkoholu (1C74) in drogah

(1C75) … Tudi z očetom se lahko pogovarjam o tem (1C77) in poslušam pridige (1C78) saj

40

ima on bolj zdrav način življenja. (1C79).« Kot nasprotje pa eden izmed srednješolcev pove,

da ima boljši odnos z očetom, saj sta oba fanta in se verjetno zato bolje razumeta.

Sogovornica C je omenila tudi neprijetne teme za pogovor s starši, in sicer, da se z njima ne

more pogovarjati o tem, kdo ji je všeč; oseba D se pridruži in pove, da se ne more pogovarjati

o tem, kaj počne s prijatelji. Prav tako dva srednješolca omenita, da se s staršema ne moreta

pogovarjati o temah, kot so spolnost in zabave. Eden tudi omeni, da mu je v teh primerih

pred starši nerodno.

Srednješolec I edini izpostavi, da njihov odnos ni v redu. Oziroma pove, da odnos ni slab in

ni dober; starša se ne razumeta, kar verjetno vpliva tudi nanj. Razlog nesporazumov so slabe

ocene, za katere obljublja, da jih bo popravil in se mu s staršema ne da prepirati. »No ja, moj

odnos je tako, tako (3I85). Ni slab, ampak ni pa dobr (3I86), zarad ocen se kregamo doma,

(3I87) ampak potem že nekak obljubim, da bom popravil (3I88).«

4.2.2.1 Družinski odnosi ob prehodu v srednjo šolo

Pet od osmih srednješolcev uporabi stavek, da je njihov odnos s starši na prehodu v srednjo

šolo ostal nespremenjen. Edino eden omeni, da mu sedaj, ko je v srednji šoli, starša mogoče

bolj zaupata, saj ne kličeta pogosto ko je zunaj, ampak sam pove uro kdaj se bo vrnil in to

tudi upošteva.

4.3 Prosti čas

4.3.1 Aktivnosti in prosti čas

Osnovnošolci v več primerih, kot njihove prostočasne aktivnosti navajajo, da se družijo s

prijatelji, kar jim je skupno s srednješolci, so zunaj, preživljajo čas z družino in se odpravijo

na izlete in eden izmed njih izpostavi tudi nevarne športe, kot so motokros, downhill,

knifegame. Prav tako se igrajo družabne igre, se pogovarjajo, igrajo nogomet ali igrajo igrice

na telefonu, kar jim je prav tako skupno s srednješolci.

Srednješolci so bili tu bolj podrobni. V večini gledajo televizijo, uporabljajo računalnik za

igranje igric, poslušajo glasbo ali kartajo.

Prosti čas vsi preživljajo s prijatelji, sošolkami in sošolci, družino, sosedom ali s fantom.

41

Osnovnošolci navajajo, da svoj prosti čas preživljajo v Mojstrani in tudi na Dovjem, medtem

ko ena sogovornica navede tudi Kranjsko Goro in Bled. Prostori, kjer se zadržujejo, so na

plati pred šolo, na trgu, na Prodih, pri prijateljici doma in eden se najraje zadržuje v ostalih

neodkritih prostorih. Te prostore navajajo tudi srednješolci, s tem, da srednješolci poleg

Mojstrane že navedejo tudi kraje, kjer hodijo v šolo: Jesenice, Radovljica, Bled. S tem pa

navajajo še druge prostore kot na primer lokal in okolico srednje šole. Zanimivo je, da

razlikujejo svoje preživljanje prostega časa v kraju bivanja in v kraju, kjer hodijo v šolo.

Starši devetošolcev prisotnih na fokusni skupini povedo: eden od njih nadzora nad prostim

časom otroka in uporabo tehnologije sploh nima. Ena od mam ima in nima nadzora, odvisno

od situacije. Medtem ko eden od staršev svojemu otroku zvečer ne pusti uporabljati

računalnika. Prihaja pa v več primerih do nesporazumov ob ne delanju domačih nalog

oziroma ne učenju.

4.3.1.1 Preživljanje prostega časa v kraju, kjer živim

Pri tretjem tipu intervjuja sem z vprašanci naletela tudi na njihovo različnost preživljanja

prostega časa v kraju, kjer živijo ali v drugem kraju. Povedali so, da v Mojstrani igrajo igrice,

so zunaj, se sprehajajo in pogovarjajo ter preživljajo ta čas pri kom doma ali pred šolo.

4.3.1.2 Preživljanje prostega časa v kraju šolanja

Tu so navajali, da gredo na Jesenice na pijačo ali v Radovljico na kavo. Na pijačo oziroma

kavo hodijo med odmorom, prosto uro ali po pouku. Ena sogovorka je rekla, da se drugje

počuti bolj med ljudmi. »… tu v Mojstrani ni toliko ljudi (3K30), na Jesenicah pa mi je dobro

iti na pijačo (3K31) in biti med ljudmi (3K32).« Medtem ko druga sogovornica navaja, da

se v kraju, kjer hodi v šolo, v svojem prostem času zadržuje samo v primeru šolskih

obveznosti.

4.3.2 Prednosti preživljanja prostega časa

Osnovnošolci kot prednosti prostega časa omenjajo, da jim nikoli ni dolgčas in da imajo

dobre prijatelje. Družijo se podnevi in popoldne. Eden pove, da nima ure kdaj priti domov,

medtem ko drugi ni dolgo zunaj. Srednješolci pa pravijo, da je prednost to, da spoznavajo

nove ljudi, ko so v Mojstrani, staršev ne skrbi zanje. »Prednost je ta, da ko sem v Mojstrani,

42

staršev ne skrbi, kje sem (2G12), in tudi nimam ure kdaj priti domov (2G13).« Prosti čas je

tudi sprostitev.

4.3.3 Nevarnosti preživljanja prostega časa

Intervjuvanec, ki se v svojem prostem času ukvarja z nevarnimi športi, tu navaja, da so

nevarnosti: »... da si kaj zlomim, da se ubijem, da si preluknjam roko, da izgubim nogo

(1A12).« Drugi primeri nevarnosti so nesreča in nevarnost pri prevozu v drug kraj, medtem

ko dva intervjuvanca nevarnosti sploh ne zaznavata.

Srednješolci so se tu dotaknili drugih tem. In sicer, da je nevarnost biti zvečer zunaj, da ti

nekdo lahko da nekaj v pijačo, se napiješ, prav tako jim je nevarnost oziroma slabost to, da

alkohol stane in da jih starši zasačijo pijane.

4.3.4 Varnost okolja − Mojstrana

Osnovnošolci v večini Mojstrano na splošno označujejo kot varno okolico, brez zaznavanja

nevarnosti, prav tako srednješolci. V tem delu samo en sogovornik omeni, da je varna

okolica, a se nevarnosti še vseeno da najti. Eden od srednješolcev mi pove, da je v Mojstrani

bolj varen kot na Jesenicah: »Če sem v Mojstrani, sem po mojem mnenju bolj varen (2E16)«.

To se mu zdi zato, ker je tu manj ljudi, in se vsi poznajo med seboj, ter v tem vidi prednost.

»… tu je manj ljudi (2E17).« »Oziroma je itak toliko malo ljudi, da se vsi poznamo (2E28),

in smo lahko tudi vsi skupaj (2E29).« Eden omeni, da ga v Mojstrani zvečer ni strah.

Mojstrana je varna tudi zato, ker v njej v primerjavi z drugimi kraji ni več drog. Nekdo

omeni, da je Mojstrana varna, ker je v njej manj priseljenih ljudi. »Mojstrana se mi zdi varna

(2E31), če jo primerjam z drugimi kraji (2E32), ki so mesta (2E33), mogoče tudi, ker je tu

manj priseljenih ljudi (2E34).« Dva sogovornika povesta še, da se varnost spreminja, in sicer

v manj varno okolico.

Kot razlog varnosti oziroma nevarnosti, ki se jih še vseeno da najti, devetošolci navajajo, da

starejši poskušajo zavesti mlade, da je v okolici čuden promet − neupoštevanje omejitev.

»Tudi promet je tu pri šoli čuden (1C52). Velikokrat se zgodi, da kakšen mlajši pove, da ga

je skoraj zbil avto zunaj (1C53). Ne upoštevajo omejitev (1C54).« Medtem ko eden navede

ravno nasprotno, da je okolica varna, saj tu ni prometa. En intervjuvanec pove, da mlajši

upoštevajo prehod za pešce, medtem ko ga sam ne, saj mu je nepraktičen. Od svojega doma

43

do šole sploh ne bi mogel priti, če bi moral upoštevati prehod za pešce, saj ga na določeni

točki na poti v šolo sploh nima.

Kot »nevaren prostor« v Mojstrani eden izmed osnovnošolcev navede park. Pravi, da se park

deli na levo in desno stran. Leva je »dobra« stran parka, urejen in čist z igralnicami za otroke,

desna pa je »slaba« stran parka. Ta del ni čist, v njem je klop, okoli nje so ogorki. S to

trditvijo se strinja še en sogovornik. Oba povesta, da je znano, da se tam zadržujejo in pijejo

alkohol, ter drogirajo. »… na desni strani parka pa je (1C31) ena boga klopica, (1C32)

požgana (1C33), ogorki so povsod (1C34).« »Za droge vem, da se uživajo v parku (1D32),

če gremo tja, so po tleh igle (1D33) in cigarete (1D34).« Še en sogovornik omeni, da je park

prostor, kamor sam ne zahaja, razlog pa je ta, da se tam »fiksajo«. Njegovi občutki so, da so

droge v Mojstrani samo v parku. »V park sama ne hodim (1B23), a ravno zato, ker slišim,

da se tam fiksajo. (1B24) Drugje mislim, da ni drog (1B25).« Tudi eden od srednješolcev mi

zaupa, da se v parku vedno kaj dogaja ter da tam najdemo prazne steklenice in ogorke.

Tu naj omenim tudi starše. Vsi prisotni na fokusni skupini menijo, da je Mojstrana varna

okolica, tudi zdrava in stimulativna. Pravijo, da so zdaj oni tisti, ki naj bi jih skrbelo za

otroka. Ko so bili mlajši, so zjutraj odšli in zvečer prišli in nihče ni vedel, kje so, pravijo, da

so časi drugačni.

4.3.5 Varnost okolja, kjer se šolam

Srednješolci omenjajo tudi mnenja o varnosti okolja, kjer se šolajo. Navajajo predvsem

negativne plati. Da je tam več ljudi in ne vedo, kaj pričakovati. »Na Jesenicah pa se včasih

ne počutim tako, saj je veliko ljudi (2E19), ki jih ne poznam (2E20) … in ne vem, kaj

pričakovati (2E22).« Okoli so nepoznani ljudje, včasih ljudje hodijo za nekom, tudi to, da s

prijatelji kdaj zaidejo kam, kjer niso dobrodošli.

4.3.6 Organizacija prostega časa in šole

Osnovnošolci si različno razporejajo čas. Oseba A takoj po pouku naredi vse obveznosti in

se za teste uči prej, šele potem dela ostale stvari, medtem ko oseba C sama razporeja čas in

obveznosti za šolo dela zvečer, to je približno pol ure na dan, bolj zares pa se uči dan ali dva

pred testom. Oseba B pove, da za šolske obveznosti porabi veliko časa in jo celo mami

pregovarja, naj se malo sprosti, in da naj se manj vznemirja. »Sama porabim res veliko časa

44

za šolo (1B43), tako da je mami tista, ki mi večkrat reče, naj se malo sprostim (1B44) in se

ne sekiram toliko (1B45) in naj grem raje malo ven (1B46).« Sama pravi, da med tednom,

zaradi tega, ker toliko časa nameni šolskim obveznostim, sploh nima časa za druženje. V

nasprotju s tem pa bi starša osebe D želela, da več časa nameni učenju, čeprav sam meni, da

ga dovolj. Po pouku sicer ponovi snov, a ga starša še vseeno priganjata k učenju. Osebi A in

C imata dovolj časa za šolske obveznosti in prosti čas. Medtem ko sogovornik D prizna, da

svojega časa le izkoristi ne, drugače pa ga ima dovolj.

Pri primerih srednješolcev je drugače. Ena izmed sogovornic pove, da ima prosti čas šele,

ko naredi vse obveznosti za šolo. Oseba H pove, da se starša ne vmešavata v njeno

organizacijo prostega časa in šolo, medtem ko pri tretjem intervjuvancu starša menita, da bi

več časa moral nameniti učenju. V drugem primeru sta starša pri osebi H kritična do njenega

časa, preživetega z njenim fantom, čeprav je po njenem mnenju z razporeditvijo njenega

časa vse v redu. Tudi druga sogovornica meni, da ima časa dovolj. Oseba G pa pravi, da ne

čuti potrebe po sprotnem učenju in da bi se sproti učil le ob upoštevanju staršev. Se pa F, G

in H strinjajo, da več časa namenjenega šolskim obveznostim po pouku namenijo pred testi.

» … pred testi pa seveda več (2F87). Zdi se mi, da imam dovolj časa (2D88).« »Učim pa se

po navadi en dan pred testom (2G72), kaj dosti več ne (2FG73).« »Odvisno, a so pred mano

testi, (2H93) al ne (2H94). Če so, porabim več časa (2H95).«

4.4 Prehod v srednjo šolo

4.4.1 Mnenje staršev o prehodu v srednjo šolo

Starši se v večini strinjajo, da gre za prehitro odločitev. Oseba X pove, da bi morali najprej

iti v splošno šolo in šele nato se usmeriti naprej, tako kot je to na primer v Avstriji. Ena

sogovornica meni, da so otroci v devetem razredu še otroci in nezreli za take odločitve. Vsi

so se strinjali, da jih ni strah prehoda, saj je bilo to njim nekaj najboljšega in upajo, da bo

tudi njim. Ena od mater mi zaupa, da je razočarana nad samim sistemom, del katerega je

njen otrok. Sama ni domačinka in je upala, da ker je šola manjša, bo vse potekalo v redu, a

ni, tudi za razred meni, da je generacijsko zelo zahteven in odnosi v njem niso v redu.

Eden od očetov pove, da so danes šole kot trgovina: »Šole so ratale trgovina, (B42) prodajajo

iz leta v leto neke novi stvari, (B43) ki na koncu itak niso take, kot so predstavlene, (B44)

pa nej bo to mlajša al starejša generacija (B45).«

45

Strinjajo se, da je srednja šola otrokova samostojna odločitev, le bratje in sestre so mogoče

tisti, ki imajo lahko delni vpliv na odločitev.

Eden od očetov si želi, da se otrok vpiše, kamor si želi in da mu bo šola všeč.

4.4.2 Smer vpisa v srednjo šolo

Vsi štirje vprašanci iz devetega razreda, se bodo vpisali na različne srednje šole. To so

Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica – smer medijski tehnik in ekonomski

tehnik, Frizerska šola v Ljubljani ter Gimnazija Moste.

Srednješolci pa že obiskujejo Srednjo šolo Jesenice − dva smer strojni tehnik in dva smer

zdravstveni tehnik. Prav tako dve intervjuvanki hodita na Gimnazijo Jesenice, ena na

Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo Radovljica − smer gimnazija, medtem ko zadnji, smer

ekonomski tehnik.

4.4.2.1 Vpliv in interes vpisa

Oseba A pravi, da se bo vpisal na medijskega tehnika, saj rad ustvarja na računalniku. Oseba

B pa si je izbrala frizersko šolo, saj si želi postati frizerka. Komentarji za razlog vpisa so

tudi, da je v Ljubljani boljša gimnazija kot na Jesenicah: »Ta gimnazija mi je boljša kot na

Jesenicah, (1C95) saj mislim, da bom tam imela več za početi v prostem času (1C96).« Oseba

D pa pravi, da si na to šolo želi, in da nima ideje, kam bi šel drugam: »Vpisal se bom v

Radovljico, (1D64) na ekonomskega tehnika. (1D65) Na to šolo si po eni strani želim,

(1D66) po drugi pa zato, ker nimam druge ideje (1D67).«

Vsi štirje devetošolci se strinjajo, da je odločitev za srednjo šolo njihova odločitev in da

nihče ni imel vpliva na to. Le oseba A omeni, da se bo mogoče še kdo od prijateljev vpisal

na isto šolo.

4.4.3 Veselje/strah ob prehodu v srednjo šolo

Občutki devetošolcev ob vprašanju, kaj razmišljajo ob tem, da bodo začeli hoditi v srednjo

šolo, so bili različni. »Nič posebnega mi to ne pomeni. (1B54) Veselim se. (1B55)« »Ta

prehod mi ne pomeni nič, (1A51) niti nisem nikoli razmišljal o tem. (1A52) Ni me strah,

ampak veselim se pa tudi ne (1A53).« Osebi C in D se veselita prehoda v srednjo šolo, zadnji

namreč pravi, da mu je sedanja šola dolgočasna.

46

Ena izmed intervjuvank pove, da je srednja šola nekaj novega, nekaj večjega, dobili bodo

nove prijatelje. Zadnji izjavi se pridruži tudi D, ki poudari, da se ne bo več toliko družil s

starimi prijatelji.

4.4.4 Novosti na prehodu v srednjo šolo

Tako z osnovnošolci kot srednješolci smo se dotaknili teme, novosti na prehodu v srednjo

šolo. Devetošolci so govorili glede na svoje mišljenje in predvidevanja o tem, srednješolci

pa že iz izkušenj.

Oseba A pove, da je zanj novost nov šolski sistem in novi učitelji in posledično prilagajanje

novim učiteljem. Več se bo moral učiti. Prav tako bodo tam ljudje iz različnih krajev. Omeni

tudi, da bo na dosegu imel alkohol in droge: »Na dosegu bom imel droge in alkohol (1A61).«

S tem se strinja tudi druga sogovornica, prav tako devetošolka; poleg tega pa meni, da s

srednjo šolo pride več odgovornosti in da se bo šolala dlje od doma kot zdaj.

Tretja sogovornica pravi, da se v vasi vsi poznajo med seboj, medtem ko se v mestu ne in

hitro lahko prideš do neznane ulice. S tem ko začneš hoditi v srednjo šolo, postaneš bolj

samostojen, kar ti pomaga, da lažje živiš sam in si navajen biti sam.

Oseba D bo kot srednješolec dlje lahko zunaj.

Srednješolci govorijo že iz izkušenj. V večini primerov sem odkrila, da postajajo bolj

samostojni. Kazalci: oseba F sama skrbi za vozovnico za avtobus, medtem ko enako kot

oseba E sama hodi na avtobus. G sam skrbi za svoj prevoz v šolo in nazaj in za svojo malico.

Le E ni prepričan, če je bolj samostojen, saj zanj še vedno skrbita starša. »Ne vem pa tudi,

če sem ravno bolj samostojen (2E62). Pač ja, sam hodim na avtobus, (2E63) v šolo in iz šole,

to je pa vse. Zame še vedno skrbita moja starša (2E66).« V več primerih je omenjeno, da je

zaupanje staršev večje in da imaš nove prijatelje, tako kot nove učitelje in da zamenjaš

okolico ter tudi to, da začneš zvečer hoditi ven in se zabavati. Ena izmed intervjuvank

poudari, da ji starši zaupajo, če se zadržuje v kraju kjer živi, ne drugje: »Ne sprašujejo me

več, kam grem (3L11) in s kom grem (3L12), če sem doma (3L13), če grem drugam še vedno

me. (3L14).« Omenja tudi, da te v srednji šoli čaka delo od začetka, saj je to le nova šola.

Oseba K, kot svojo spremembo opazi, da se bolje razume s fanti in se z njimi več druži.

Medtem ko je za sogovornika J slabost, da imaš manj prostega časa. Oseba K meni, da ko

47

stopiš v srednjo šolo, postaneš bolj odrasel oziroma si bližje odraslosti: »… edino mogoče

to, da se sama počutim malo bolj odraslo. (3K8) V osnovni šoli sem si itak želela biti kot

tiste starejše punce, (3K9) ki so že na faksu (3K10).« Sogovornik I pa kot konkretno

spremembo navede, da ga starša bolj spodbujata k učenju in delu, saj mu učenja primanjkuje.

4.4.4.1 Predvidevanja

Nekateri devetošolci so kot novost navedli, da bodo droge in alkohol bolj na dosegu. Iz tega

izhajajo tudi komentarji, da dva intervjuvanca to ne bo premamilo, eden ni komentiral, D pa

upa, da ga ne premami: »Upam, da me to ne bo nikoli premamilo, (1D81) a nikoli ne veš

(1D82).

Več staršev se strinja, da ob prehodu v srednjo šolo tveganj ne bo več. Ena sogovornica pove,

da če si otrok želi nekaj poskusiti, bo poskusil, ni važno, kje in s tem se večina prisotnih

strinja. Pravi tudi, da sama sledi temu, da otroku zaupa in mu nudi pomoč ob raznih

situacijah.

4.5 Prevoz

4.5.1 Pot v srednjo šolo

V vseh primerih so devetošolci že razmišljali o svojem prevozu v srednjo šolo. Navedli so

avtobusni prevoz, vlak in prevoz s strani staršev. Enako povedo tudi srednješolci, ki že

uporabljajo javni prevoz, poleg tega I odgovori, da se vozi s starejšim prijateljem, ki ima

avto.

4.5.2 Čas namenjen prevozu

Tudi s časom, namenjenim prevozu, so devetošolci že seznanjeni. Sogovorka B pove, da ji

bo vzelo uro in pol v eno smer, medtem ko C navaja, da bi ji vsakodnevna vožnja vzela

preveč časa, zato bi bila raje v dijaškem domu. Pravi, da če bi se vsak dan morala voziti, bi

se verjetno odločila za šolo v bližini. Tudi D ve, da bo imel prevoz uro in pol pred začetkom

pouka, da bo pravočasno prišel v šolo, domov pa se bo vrnil ob štirih popoldne. »Že vem, da

zjutraj uro in pol pred začetkom šole, (1D84) nazaj pa bom hodil okol štirih (1D85).«

48

Čas, namenjen prevozu osebe A, načeloma ne skrbi, medtem ko B pravi, da, če se hoče

vpisati, kamor želi, je edina možnost, da se vozi tri ure na dan. To je zanjo negativna stran

srednje šole, saj ji bo pot vzela veliko časa. Sama pove, da bo ta čas izkoristila in zapolnila

z učenjem. Posledično bo zaradi vožnje imela manj časa za druženje s prijatelji. A (tudi D)

meni, da bo moral spremeniti svoje navade, saj bo treba vstajati bolj zgodaj, odhajal in

prihajal domov bo v temi. Prav tako predvideva, da se mu bo delo za šolo zavleklo v večer.

Z enakim razlogom tudi oseba D pove: »Verjetno se mi po šoli ne bo dalo več toliko delati

(1D88) za šolo (1D89) in se učiti (1D90). To vidim kot slabost (1D91), saj lahko, da se bom

zato učil manj (1D92).«

Srednješolski občutki so, da je prevoz v redu (oseba E) saj ga ima že petnajst minut po koncu

pouka, medtem ko tudi G ne čaka dolgo na prevoz oziroma se v tem času druži s prijatelji,

gredo na pijačo in mu tako čas na gre v nič, pove še, da denar za te stvari dobi od staršev.

»Načeloma ne čakam veliko na avtobus. (2G78) Ga imam največ pol ure, potem ko končam.

(2G79) Za ta čas gremo na kakšno pijačo (2G80).« Prav tako oseba F na prevoz počaka v

bližnjem lokalu, čeprav bi ji bolj odgovarjalo, da bi imela prevoz takoj po šoli. »Med

čakanjem nanj gremo po pouku po navadi v pub (2F94) zraven šole. (2F95) … a vseeno bi

raje videla, če bi prevoz imela takoj po šoli (2F99).« Sogovornica H pa gre po pouku takoj

domov, ne čaka dolgo in ne zapravlja časa, vozi se približno uro na dan, tako kot oseba G.

4.6 Prijatelji

4.6.1 Prijateljski odnosi

Osnovnošolci v več primerih povedo, da so prijatelji njihova socialna mreža, osebe, s

katerimi preživljajo svoj prosti čas. Oseba D poudari, da se druži v večini s fanti, in doda, da

so prijatelji tisti, s katerim se pogovoriš o svojih težavah. »… o težavah se lažje pogovarjam

s prijatelji (1D48).«

Srednješolci svoje prijatelje delijo na prijatelje, ki so jih imeli že v osnovni šoli in na te, ki

so jih spoznali v srednji šoli. Intervjuvanci I, J in L povedo, da se njihovi prijateljski odnosi

na prehodu v srednjo šolo niso nič spremenili.

Oseba E ima tako kot oseba J enak odnos z vsemi in se z njimi pogovarja o vsem. Pravi tudi,

da fantje niso kot dekleta, ki imajo sto prijateljic. »Ah, jaz imam s starimi in z novimi

49

prijatelji enak odnos (2E67), vsi se pogovarjamo o vseh stvareh (2E68). Po mojem nismo

kot punce (2E69), ki imajo sto prijateljic (2E70), vsako za svojo temo (2E71).«

H ima s starimi prijatelji še vedno enake stike, kot jih je imela v osnovni šoli. Medtem ko v

nasprotju, G s starimi prijatelji ni več toliko skupaj, a še vseeno ohranja stike z njimi. Ima

nove prijatelje, s katerimi se pogovarja veliko o vsakodnevnih temah in poudari, da fantje

ne dajo toliko na zaupanje kot dekleta. Tudi sogovornica K pove, da zdaj več časa preživi z

novimi prijatelji, zato se posledično druži več z njimi, a s starimi prijateljicami še vedno

ohranja stike preko telefona in »messengerja«.

Oseba H meni, da še ni dolgo v prvem letniku, in je še brez pravih prijateljev, to so namreč

njene sošolke in sošolci, med katerimi še ni zaupanja: »Do sedaj namreč še nisem spoznala

nekih pravih prijateljev (2H74), ampak so to moji sošolci in sošolke (2H75). Tako da jim

tudi še ne zaupam (2H76).« Tudi v primeru osebe F je podobno, saj mora prijatelju zares

zaupati, drugi so zanjo znanci, ki jim ne zaupa svojih težav.

H izpostavi, da sta popularni temi za pogovor v razredu temi o alkoholu in zabavi. »Sem pa

tudi zaznala, da več, kot se pogovarjamo o alkoholu in o tem, koliko je kdo kje spil in kako

je bilo, bolj smo kul (2H79).«

Sogovornika I in J sta pripomnila, da je njuno vedenje enako ne glede na to, s katerimi

prijatelji se družita, in da družba ne vpliva na njuno vedenje. I je še toliko bolj prepričljivo

dodal, da na določene osebe družba lahko vpliva, medtem ko nanj ne. V nasprotju z njima

pa K odgovarja, da njeni starši pravijo, da odkar je v srednji šoli, več odgovarja in prihaja

do nesoglasij med njimi, s čimer se ona ne strinja: »… edino od staršev sem slišala, da odkar

sem v srednji jima bolj odgovarjam (3K40) in se ne strinjam z njima (3K41).«

4.7 Tveganja − osnovnošolci

4.7.1 Tvegane substance

Za začetek naj navedem samo podatke, povzete iz fokusne skupine z devetošolci. Od 16 je

bilo prisotnih 14 učencev in vsi so že poskusili alkoholno pijačo. Napili so se trije od njih.

Tobak so po njihovih pripovedih poskusili štirje od 14.

50

Skupaj so mi tudi znali navesti naslednje vrste drog: Crystalmeth, kokain, ekstazi, tobak

speed, trava.

Eden od intervjuvancev je povedal, da je droga v Mojstrani prisotna vsepovsod, medtem ko

sta dva druga odgovorila, da je prisotna le v parku. »Za droge vem, da se uživajo v parku.

(1D32).« »V park sama ne hodim (1B22), a ravno zato, ker slišim, da se tam fiksajo (1B23).

Mislim, da drugje drog ni (1B24).«

Omenijo, da so prisotni alkohol, cigarete in trava. Sogovorniki B, C in D vedo, kje bi dobili

kaj od naštetega, v kolikor bi to želeli. C pove, da je dostop lahek, preko vez, medtem ko D

še doda, da preko starejših prijateljev. Sam je poskusil že kaditi in mu ni bilo všeč, ter tudi

piti alkohol. Za oba moška sogovornika je alkohol droga. Medtem ko C pravi, da lahko je

lahko pa ni: »Alkohol je zame lahko droga (1C60), odvisno, koliko se znaš kontrolirati

(1C61).«

4.7.2 Tvegane situacije

Kot tvegano situacijo opazimo samo vandalizem, ki ga sogovornica B zaznava. »Kar se

vandalizma tiče (1B30) pa sem ga že večkrat zaznala s prevračanjem smetnjakov (1B31).«

Pri intervjuvancu D pogovor nanese na temo nasilje, misli, da ga v okolici ni.

4.8 Tveganja − srednješolci

4.8.1 Tvegane substance

4.8.1.1 Dostopnost v Mojstrani

Mnenja o dostopnosti tveganih substanc so v primerih srednješolcev deljena. Približno

polovica intervjuvance ve, kje lahko dobijo oziroma kupijo drogo, medtem ko preostali ne.

Sogovorec E ve, kje lahko dobi alkohol, travo in cigarete, pove, da jih lahko kupi v trgovini.

E, I in K se strinjajo, da bi to kupil kdo od starejših; najbolj dostopna sta alkohol in cigarete.

Sicer I še pove, da za ostalo drogo ne ve, kje v Mojstrani jo kupiti. »… ampak če bi hotel, bi

mi kupil kdo od starejših (3I45), za droge pa ne vem (3I46). No za travo mogoče še, (3I47)

ostalo pa ne vem, kje bi kupil (3I48).«

51

4.8.1.2 Dostopnost v kraju srednje šole

I, J in K vedo, kje dobiti alkohol in drogo v kraju šolanja. Tako v Radovljici kot na Jesenicah,

v trafiki, kjer prodajo mladoletnim. E in G navedeta tudi situacijo, ko ob prihodu v šolo na

vhodu stoji fant, za katerega vsi vedo, da prodaja travo. E ob tem prehajajo slabi občutki,

čeprav nima veliko proti temu, da travo prodajajo. »Že to, da ko zjutraj pridem v šolo (2E54)

in pred vrati stoji nek fant (2E55), ki vsi vemo, da prodaja travo (2E56) in še kaj, če hočeš

(2E57), mi ne vzbuja ravno najboljših občutkov (2E58). Intervjuvanec G meni, da z lahkoto

kupiš drogo na Jesenicah. Zdi se mu, da je na Jesenicah med mladimi prisotnega več alkohola

in trave kot v Mojstrani.

Sogovornik E pove, da se mu zdijo mesta bolj napredna kot Mojstrana, kar pomeni, da je

zunaj Mojstrane izpostavljen več nevarnostim. Enakega mnenja je tudi oseba F.

4.8.1.3 Prisotnost

Sogovornica F misli, da je alkohol med mladimi v Mojstrani prisoten in da so droge na

splošno prisotne med mladimi. V nasprotju z njo pa H ne zaznava mladih uživalcev, in meni,

da so uživalci stari med 30 in 40 let. Tako ona kot sogovornik G menita, da je na voljo vedno

več različnih oblik drog.

4.8.1.4 Izkušnje z uživanjem tveganih substanc

Večina srednješolcev je že poskusila katero od tveganih substanc. Če na začetku kar

navedem komentar osebe F: »Tudi družba je tista, ki te potegne vase (2F37). Na nek način

si frajer, če kaj spiješ (2F38) in skadiš (2F39).« H mi pove, da se brez alkohola in droge

mladi ne znajo zabavati. Njeno mnenje je, da če si v dijaškem domu, si še bolj izpostavljen

vsemu, saj imaš manjšo kontrolo staršev. Nadaljujem z osebo G, ki trdi, da včasih s prijatelji

pijejo, kadijo cigarete in travo. H ima že izkušnje z mešanjem alkohola in trave, kjer so bile

posledice do zdaj le bruhanje, doda tudi, da so to počeli že v osnovni šoli, in ni pogojeno s

prehodom v srednjo šolo. »Poskusili smo tudi že mešati alkohol in travo (2H30) in zaenkrat

ni bilo hujših posledic (2H31), razen bruhanja (2H32).«

Sogovorniki J, K in L so poskusili kaditi cigarete, medtem ko K in L omenita alkohol, s tem

da L alkohola ne bo več pila, saj ji je bilo po tem slabo, prav tako ji tobak ne odgovarja, saj

ima zanič okus. Drugih vrst drog pa L še ni poskusila. Oseba K se z drugimi drogami še ni

52

srečala in si jih niti ne bi upala poskusiti. K mi pove, da v Mojstrani mladi niti niso navajeni

kaditi že v devetem razredu, medtem ko je to v kraju, kjer se šola nekaj običajnega. Oseba J

pove še, da: »Spijem pa kdaj pa kdaj kaj (3J44), če gremo na Bled (3J45).« Prav tako je

poskusil kaditi že travo, ki je ne bi več poskusil.

Sogovornik I se je prvič napil lani, na večeru na vasi: »Prvič sem se ga napil lani (3I38) na

večeru nas vasi (3I38). Tako da sem se ga res napil (3I39).« Zdaj pa po šoli sem ter tja spije

pivo.

4.8.2 Tvegane situacije v Mojstrani

Kot tvegani situaciji najbolj izpostavljajo vandalizem in nasilje. F, H in E zaznavajo

vandalizem v Mojstrani. Znaki so prevrnjeni koši, izpuljene rože in na splošno uničena

okolica. E kot lastno zadoščenje navede, da sam ne sodeluje pri vandalizmu. Prav tako G in

H povesta, da je prisotno nasilje, a v okolici ni nevarnih ljudi. H k nasilju doda še vrsto

psihičnega nasilja, ki ga doživljajo ljudje, ki jim drugi trkajo in zvonijo po hišah. Oseba K

misli, da v Mojstrani nasilja ni, če že je, je za štirimi stenami; odkritega nasilja ni.

4.8.3 Tvegane situacije v kraju srednje šole

Intervjuvanka F meni, da je v kraju, kjer se šola, zabava zanjo lažje dosegljiva. Prav tako so

prisotne substance, kot so alkohol, cigarete in trava.

H meni, da si nevarnim situacijam izpostavljen toliko kolikor se jim sam pustiš. Sama ni

izpostavljena, medtem ko njeni prijatelji so: »… saj starši nimajo avtoritete nad njimi (2H63)

in so tako čez cel dan zunaj (2H64) in so v družbi, kjer se vedno kadi (2H65) in pije (2H66).«

Kot nevarno situacijo omenijo tudi nasilje. Osebe I, J in K se z nasiljem ne strinjajo, medtem

ko I doda še, da v nasilje še ni bil vpleten. Sam sicer nima nič proti prepirom, a sporov ne

rešuje fizično. G kot nevarno situacijo omeni pretep, saj ga je že videl, in sicer v šoli. Prav

tako sta bila sogovornika J in L priča pretepu. »Enkrat sem videl, ko sta se dva tepla (3J55)

in ju je profesor telovadbe moral ločiti (3J56).« Oseba K poda primer psihičnega nasilja, ko

so se sošolci norčevali iz sošolke. Sama še nikoli ni bila del tega. »Bila sem zraven v osnovni

šoli, ko so se delali norca iz moje sošolke (3K59). To mislim, da je psihično nasilje (3K60).«

Misli, da je na Jesenicah več nasilja kot v Mojstrani. Po njenem mnenju je tam več ljudi, več

53

priseljencev, ki veljajo za pretepače, čeprav se sama s tem ne strinja, saj ljudi ne smemo

obsojati.

4.9 Konkretne tvegane situacije za srednješolce

Srednješolci kot tvegane situacije navajajo naslednje:

»Meni je tvegana situacija, ko z nekom igram fifo (3I55) in za trenutek nisem skoncentriran

(3I56).«

»No pa tudi to, da bi se na primer usedel v avto (3I58) k nekomu, ki je zadrogiran (3I59).«

»Meni je tvegana situacija to, da se na Bledu napijem (3J61) in me potem starši pridejo iskat

(3J62).«

»Da se napiješ in potem voziš (3L53). Ali pa da se zadaneš (3L54) in te dobijo starši (3L57).«

Sogovornica L pove, da še ni bila v tvegani situaciji. I pa pravi, da se ne bi usedel v avto k

nekomu, ki je »zadrogiran«, a ne ve, kaj bi naredil, če bi bil to njegov prijatelj.

4.10 Adrenalin in tehnologija kot tveganji

J, K in L se strinjajo, da sta adrenalin in tehnologija tveganji, I pa ni toliko prepričan ali sta

ali nista.

4.10.1 Adrenalin kot tveganje

Adrenalinski športi so primer tveganja za osebo I, ker s tem tvegaš življenje.

J ni adrenalinski človek, K pa adrenalina sploh ne mara.

4.10.2 Tehnologija kot tveganje

»Kar pa se tiče tehnologije pa vse z veseljem uporabljam (3J68). Danes je vse odvisno od

tega (3J69). Še stvari, ki jih rabimo za pouk (3J70),« pove oseba J. Doda še, da je tehnologija

lahko pozitivna in da ni vse negativno. Zase pravi, da s tehnologijo ni zasvojen, saj so

nekateri fantje še hujši uporabniki.

54

I in L se strinjata, da smo vsi malo zasvojeni s telefonom, in da imamo dandanes že vse na

telefonih. K še doda, da je svet obdan s tehnologijo. Oseba I poveže tehnologijo z mediji,

ker po televiziji pravijo, da s tehnologijo odraščamo.

4.10.2.1 Mobilni telefon

V povprečju vsi intervjuvanci (I, J, K, L) telefon uporabljajo čez cel dan. »Sama sem tudi

cel dan na telefonu (3K77), še pod tuš ga vzamem (3K78).« »Sama največ uporabljam

telefon (3L62), še spim z njim (3L63), saj imam budilko v njem (3L64).«

Na mobilnem telefonu uporabljajo Facebook, Instagram, Snapchat, budilko, koledar,

poslušajo glasbo in se dopisujejo s prijatelji.

Sogovornik I pove, da je svoj prvi telefon dobil v šestem razredu in da ga je včasih uporabljal

manj kot zdaj. V nasprotju z njim pa je K že prej uporabljala telefon enako pogosto kot zdaj.

Po njenem mnenju je tako v stiku s prijatelji, saj se manj vidijo, slišijo pa se več.

4.10.2.2 Računalnik

J in L povesta, da računalnik uporabljata manj. L ga uporablja bolj kot ne za šolske

obveznosti. K pritrdi, da bi lahko bila brez računalnika in tudi obsedenost z igranjem igric

na računalniku ji ni všeč. Medtem ko J in K ravno na računalniku počneta ravno to.

55

4 RAZPRAVA

Na začetku razprave naj omenim, da se devetošolci in srednješolci, ki sem jih raziskovala,

sicer razlikujejo v letih, osebnih značilnostih in družinah, a še vseeno imajo skupne lastnosti.

Tu mislim, da vsi živijo v Mojstrani, vključno s starši in da jim je skupna tudi Osnovna šola

16. decembra v Mojstrani, ki jo devetošolci obiskujejo, srednješolci pa so jo obiskovali lani.

Osnovna šola 16. decembra, kjer sem raziskavo izvedla, je edina šola v lokalni skupnosti. V

tem šolskem letu osnovno šolo obiskujejo 203 učenci, medtem ko je 16 od njih devetošolcev

(Osnovna šola 16. decembra Mojstrana, 2018).

Mojstrano kot okolje, kjer živijo, vsi doživljajo kot varno in stimulativno okolico, brez

nevarnosti. Tako mnenje si delijo tako mladi kot njihovi starši. Mojstrana velja za kraj, ki s

svojo gorniško zgodovino, mladim in odraslim, ponuja veliko aktivnosti v neokrnjeni naravi.

Od planinstva, smučanja, drsanja pa vse do kolesarjenja, alpinizma in tenisa, skratka vsak

lahko najde aktivnost za zapolnitev svojega časa (Turistično društvo Dovje-Mojstrana, b.d.).

Vseeno sem ugotovila, da prevladuje prostor, ki ga mladi zaznavajo kot »nevaren prostor v

Mojstrani«, to je park. Če razberem iz njihovih pripovedi, je ta prostor znan kot kraj, kjer se

pije alkohol in uživa droge, gre tudi za nečistočo okolice na desni strani parka, ki sama pove,

da se tam nekaj dogaja. Sklepam, da lokalna skupnost oziroma za to odgovorni delavci

komunale, mogoče ne poskrbijo dovolj za urejenost svoje okolice, ki bi mladim posledično

omogočala še več prostora.

Zaznala sem, da se mladi zavedajo tveganih situacij okoli njih, a nanje gledajo dokaj

konstruktivno. Kot glavni dejavniki tveganih situacij so bili izpostavljeni alkohol, cigarete

in trava, sledila pa sta vandalizem in nasilje v srednji šoli. Tu se lahko navežem na Tomori

(1998), ki pojasni, da je bilo z raziskavo, narejeno ravno med učenci in starši slovenskih šol,

pokazano, da se problem kajenja cigaret in uživanja drog uvršča na prvo mesto, glede na

stopnjo ogrožanja zdravja mladostnikov.

S tveganji in tveganimi situacijami se tako osnovnošolci kot srednješolci največkrat

srečujejo v svojem prostem času. Do tega prihaja, ker je prosti čas samo njihov čas, čas

posameznika. Kot pravi Nastran Ule (2000), danes prosti čas pomeni zmanjšanje nadzora

nad mladostnikom in sklepam, da jih ravno to popelje v neodkrite situacije in dejanja. Večina

56

intervjuvancev prosti čas nameni druženju s prijatelji in družino, kar je po mnenju Uletove

(1996) tudi najbolj pomembno. Pravo prijateljstvo, vrednote v družini in zdravje so tiste, ki

jih cenimo. Prostočasne aktivnosti sogovornikov so še različni športi, kot sta nogomet in

košarka in gledanje televizije. Več raziskav, izvedenih na področju mladih in prostega časa

v Sloveniji, je pokazalo, da je druženje s prijatelji, ukvarjanje s športom in računalnikom

ipd. najpogostejši način preživljanja prostega časa (Lavrič idr., 2011). Večina navede

prostore, kjer se v Mojstrani zadržujejo, medtem ko so srednješolci že dodali prostore v

kraju, kjer se šolajo. Nekaj od njih popoldneve preživlja drugje kot v Mojstrani. Opazila

sem, da ko so govorili o Mojstrani, so kot prostore zadrževanja navedli predvsem naravo in

okolico, srednješolci pa so povedali, da zahajajo v lokale in pivnice. Raziskava, ki sta jo

izvedla Ramovš in Ramovš (2007), nam pove, da je ena od okoliščin, ko mladi pijejo

oziroma se dobivajo v lokalih, ravno med/pred ali po šoli. Srednješolci celo navedejo, da ko

so v drugem kraju, gredo na pijačo, medtem ko se v Mojstrani zadržujejo zunaj. Lahko

sklepam, da je kraj preživljanja prostega časa in vrstniki, s katerimi si, gotovo vpliv na

dejavnosti, ki jih počneš v prostem času. Srednješolci omenijo tudi, da jim drugi kraji zvečer

predstavljajo nevarnost. Ugotovila sem, da jim Mojstrana že kot okolica predstavlja bolj

mirno, aktivno preživljanje prostega časa. Sklepam, da, ker je v krajih šolanja več ljudi, ki

se zadržujejo po lokalih, razlog, da to počnejo tudi mladostniki sami. Zanimivo je tudi to, da

jim po pričevanjih mladih starši zaupajo, ko preživljajo svoj prosti čas v Mojstrani, izven nje

pa ne. Tu pridemo do nasprotij, saj starši menijo, da svojim otrokom zaupajo, ne glede na

vse.

Večina sodelujočih je že poskusila kaditi tobak in piti alkohol. Nekateri imajo s prvim

poskusom slabše, drugi boljše izkušnje, kar vpliva tudi na nadaljnje konzumiranje. Povodi

za prvi poskus so različni in niso bili definirani s strani vseh intervjuvancev. Največkrat gre

za željo oziroma potrebo po poizkusu nečesa, kar je v družbi »popularno«. Naletela sem na

primer, kjer je mladostnik navdih za to dobil preko staršev, saj sama uživata travo, in je tako

prisotna in dostopna doma. Med mladimi vlada neki rek: »če piješ si kul«, zato je dostikrat

to razlog za uživanje tveganih substanc. Na tem mestu lahko povzamem Tomori (1998), ki

pravi, da mladostniki vzamejo drogo z razlogov, kot so: pripadnost oziroma pomembnost,

želja po nečem novem, upiranje okolju, lahko pa tudi strah pred nesprejetostjo vrstnikov.

Verjetno ne razmišljamo vsak dan o tem, koliko mladih dejansko uživa droge, a živimo v

družbi, ko to postaja vse bolj vsakodnevno. Uporaba oziroma uživanje drog, je od

57

manjšinskega pojava prešla k večinskemu (Sande, 2004). Pitje alkohola in druge načine

uživanja drog med mladostniki lahko dandanes, po besedah Lešnika (2007), imenujemo

epidemična socialna bolezen. To pojasnjuje s tem, da enako, kot se dogaja pri ostalih

epidemijah, ko niso vsi žrtve, je tudi tu enako, in sicer, da niso vsi mladi oboleli, ampak je

še vedno življenje večine trezno.

Ugotovila sem, da druge vrste droge, poleg trave, mladi v Mojstrani poznajo, a jih ne

zaznavajo kot prisotne v kraju, niti niso bili v stiku z njimi. Skozi pričevanja mladostnikov

sem opazila, da sta jim alkohol in tobak dostopni drogi (tudi za travo večina ve, kje bi jo

dobili). Ali jim jih prodajo v trgovini oziroma trafiki (po besedah srednješolcev), ne glede

na to, da niso polnoletni, ali pa jim jih priskrbijo starejši vrstniki. Tudi opažanja različnih

avtorjev so, da so te droge mladim lahko dosegljive. Grebenc idr. (2008) omenjajo, da

mladostniki živijo v družbeno-kulturnem okolju, kjer jim je alkohol dejansko dostopen, prav

tako pa po besedah mladih, tudi že prepovedane droge. Tako tobak in alkohol spadata pod

dovoljene in dostopne droge (Tomori idr., 1998).

Zanimivo je, da ne glede na to, da je večina že poskusila alkohol oziroma nekateri to počnejo

tudi večkrat na kakšni zabavi, se po njihovih pričanjih, nihče ne bi usedel v avto k nekomu,

ki je pil, oziroma je pod vplivom druge droge. Tu sem opazila, da znajo konkretno oceniti

situacijo in to tudi zaznati kot tvegano situacijo. Ravno mladi so bolj izpostavljeni nesrečam

zaradi malo izkušenj, ki jih imajo in alkohol je 22 % vzrok za prometne nesreče. Statistike

kažejo, da število prometnih nesreč pod vplivom dovoljenih ali nedovoljenih drog, pri

mladostnikih, narašča (Grebenc idr., 2008). Mladi v mojem primeru se večkrat taki tvegani

situaciji izognejo tako, da jih na zabavo pridejo iskat starši, tako nobena stran ni zaskrbljena,

kako bo mladostnik prišel domov.

Na temo tveganj tudi šola in Občina Kranjska Gora vsako leto izvajata različne dejavnosti,

z namenom zmanjševanja uporabe drog. Po pogovoru s šolsko svetovalno delavko sem

izvedela, da so preventivne dejavnosti, ki jih izvajajo, naslednje: nekaj vsebin je vključenih

že v učne načrte posameznih predmetov; sodelujejo s Posvetovalnico ZD Jesenice in

Nacionalnim inštitutom za javno zdravje − zdravstveni delavci izvajajo dve uri na leto po

oddelkih, teme so raznolike, od zasvojenosti do odraščanja in pasti današnjega časa. Prav

tako imajo razredniki v okviru razrednih ur možnosti za pogovore o aktualnih temah, tu se

sodeluje tudi s svetovalno službo. Lahko se navežem tudi na Lokalno akcijsko skupino za

58

preprečevanje odvisnosti (LAS) Občine Kranjska Gora, ki se, včasih neposredno, včasih

posredno povezuje s šolo in organizira dejavnosti na teme odvisnosti, drog, tveganj,

odraščanja, življenjskih slogov. Pripravljajo in izvajajo delavnice, gledajo filme in kasneje

to reflektirajo. Hkrati izvajajo tudi predavanja za starše, tako, da se spodbudi sodelovanje

med šolo, starši in učenci (N. K., Mojstrana). LAS je najbolj aktivno delujoča skupina v

občini, ki se zavzema za ozaveščanje mladih o zdravem in kakovostnem načinu življenja in

preprečevanju zlorabe legalnih in ilegalnih drog. Poleg aktivnosti na šolah izvajajo tudi

dejavnosti za mlade v času počitnic (LAS Kranjska Gora, b.d.). Opazila sem, da dejavnosti,

ki niso v sodelovanju s šolo, velikokrat odpadejo oziroma se prestavijo. To je lahko kazalec,

da preventivne dejavnosti na temo tveganj, mladim še vseeno niso tako dostopne, kot je

prikazano.

Poleg drog kot tveganih situacij in substanc smo se z nekaterimi srednješolci dotaknili tudi

drugačnih vrst zasvojenosti, kot sta adrenalin in tehnologija. V večini se strinjajo, da oba

pojma spadata pod tveganja. Pri prvem so bili mladi redkobesedni, z razlogom, da jih

adrenalin ne zanima, pri tehnologiji pa so se strinjali, da jo uporabljajo ves čas. Vsa družba

je obdana s tehnologijo. Okoliščine nas že same prisilijo v to, da moramo že v šoli biti v

stiku z računalnikom in internetom. Ozirajoč se na zadnje raziskave, kar 82 % mladih skoraj

vsak dan uporabi splet (Lavrič idr., 2011). Internet pa je danes dostopen že na mobilnih

telefonih in je postal širok medij komunikacije med ljudmi, ki ga uporabljamo vsak dan

(Praprotnik, 2003). Ravno mobilni telefon so izpostavili tudi srednješolci kot vir

komunikacije, ki ga uporabljajo vedno in povsod. V povprečju na dan mladostnik v Sloveniji

porabi za pogovore preko mobilnega telefona petintrideset minut in pošlje trinajst kratkih

sporočil (Lavrič idr., 2011). Poleg klicev in sporočil pa jim socialna omrežja in virtualni svet

omogočata stike s prijatelji in družino in ne glede na to, da to zaznavajo kot tveganje, in da

zaznavajo, da se njihova uporaba veča, ne razmišljajo o zmanjševanju. Zagotovo nam

informacijsko komunikacijska tehnologija ne prinaša le negativih strani, temveč tudi

pozitivne, a še vseeno sklepam, da je mladostnika dobro nadzorovati pri času, ki ga porabi

za to. Če citiram Praprotnika (2003): »Virtualna realnost in z njo povezani prostor sta

pogosto predstavljena kot reakcija na realni svet oziroma kot opozicija do njega, kar

spremljajo ideje o novih inovativnih oblikah družbe in družbenosti« (str. 13). Tudi sama

sklepam, da je virtualnost odsev dogajanja družbe in da so mladi tisti, ki so v to vedno bolj

59

vpeti. Opažam, da mladostniki danes živijo v nekem mehurčku realnosti, kjer so vse skozi

povezani s tehnologijo, a v resnici so le ujeti v membrano med zunanjim svetom.

Od tveganj na splošno bom prešla na prehod mladih v srednjo šolo. Osnovnošolcem to

obdobje ne pomeni nekaj razburljivega. V večini te spremembe povezujejo z več učenja,

novimi učitelji, novimi prijatelji in na splošno novim okoljem. Samo izjeme so to povezale

z večjo dostopnostjo drog in nasilja.

Za razliko od njih pa srednješolci že bolj kritično ocenjujejo situacijo. Prehod v srednjo šolo,

v drug kraj, navedejo kot negativno situacijo. Gre namreč za nov kraj, z veliko nepoznanimi

ljudmi, od katerih ne vedo, kaj pričakovati. Prav tako naletimo na situacije, kjer so dejansko

mladi v vsakodnevnem stiku z drogo, saj se ta prodaja že pred šolskimi vrati. Pozitivnost

srednješolci v večini vidijo le v tem, da postanejo bolj samostojni, kar pozitivno vpliva na

njihovo samozavest in samopodobo. To samostojnost mu zagotavljata starša oziroma

družina, s tem ko vidi, da mu lahko zaupa. Zrelost in odgovornost mladostnika tudi staršema

daje pogum (Tomori, 1994). Mladostniki postajajo prej in bolj samostojni, glede na njihov

odnos do primarnih družin in njihovega doma (Nastran Ule, 2000).

Starši na prehod v srednjo šolo gledajo objektivno in se strinjajo, da je to otrokova

samostojna odločitev. Ob tem jih glede tveganj in tveganih situacij ne spremljajo nobeni

strahovi. Vtis je, da starši manj konkretno razmišljajo o tveganih situacijah, v katerih se

znajdejo mladi. O tem razmišljajo na splošno kot o neki splošni značilnosti odraščanja.

Menijo, da če otrok želi nekaj poskusiti, bo to tudi storil, ni važno ali v Mojstrani ali v

drugem kraju in bistvo pri tem je, da otroku zaupaš in se z njim znaš pogovarjati.

Komunikacija je zagotovo pomemben dejavnik družine, ki funkcionira spoštljivo, odprto in

ljubeče. A vseeno, kot pravi Čačinovič Vogrinčič (1998), se moramo zavedati, da ima

komunikacija v družini dve funkciji. Prva je individualizacija posameznika, obenem pa tudi

integracija oziroma ustvarjanje celote in za »zdravo« delovanje staršev in otrok sta potrebni

obe. Torej, starši naj otroka poskušajo razumeti in ga podpirati, a hkrati morajo paziti, da mu

ne dajo preveč svobode, da ne odstopi od celote, ki jo tvorijo skupaj. Še več, kot zapiše

Tomori (1994), je družina vir moči, ki mu pomaga na poti osamosvajanja.

V raziskavi so starši kot edino negativno plat v zvezi s prehodom v srednjo šolo omenili, da

se morajo otroci prehitro odločiti, kam iti naprej oziroma v kaj se usmeriti. S tem se strinjam

60

tudi sama in se navezujem na Nastran Ule (2000), ki navaja, da je družba tista, ki mladostnike

sili, da se prezgodaj odločijo o svojih življenjskih poteh, s tem misli tudi izobrazbene smeri.

Pomenljiva se mi zdi izjava enega od staršev: »Šole so ratale kot trgovina, prodajajo iz leta

v leto neke nove stvari, ki na koncu itak niso take kot predstavlene, pa nej bo to mlajša al

starejša generacija.« To si lahko interpretiramo zelo subjektivno, a po pripovedi, nikakor ni

mišljeno osebno. S to izjavo opozori, da so informacije, ki jih dobijo otroci olepšane in

nepopolne, otrok pa se mora na podlagi le-teh hitro opredeliti glede svojega šolanja. Res je,

da imajo mladi v današnjem času vedno več socialnega nadzora, predvsem je tu nadzor s

potrošnjo, različnimi institucijami in industrijo, ki otroku, namesto družine in šole,

»pomagajo« pri usmeritvi na njegovi življenjski poti (Nastran Ule, 2000). S tem se strinjam,

saj menim, da bi se, če bi otrok po končani osnovni šoli odšel naprej na splošno srednjo šolo

in se šele potem odločil, kakšno pot želi izbrati, vsaj malo podaljšalo obdobje mladostnika

in čas da odraste in lahko bolj podrobno spozna sebe in kaj si želi v življenju.

V raziskavi sem zajela le del živečih mladih v lokalni skupnosti Mojstrana in del staršev

odraščajoče mladine v tem kraju. Skozi intervjuje sem izvedela bolj osebne izkušnje in

poglobljene podatke o tem, kako zaznavajo tveganja in obdobja ob prehodu v srednjo šolo.

Vsak sogovornik je svoj strokovnjak iz izkušenj, a na koncu, če povzamem, so mi še vseeno

dali objektivno in dokaj enako sliko nad dogajanjem. Tudi fokusna skupina s starši mi je bila

v pomoč, saj sem pridobila poglede in mnenja staršev, ki so to želeli deliti z mano. Lahko

rečem, da so me s svojimi odzivi in sodelovanjem nekateri pozitivno presenetili.

Po končanih intervjujih z osnovnošolci in devetošolci sem ugotovila, da želim vedeti še več

in še bolj podrobno, zato sem ponovno odšla na teren in raziskovala še dlje. Od enega do

drugega mladostnika se je razlikovala njihova odprtost in sproščenost. Iz raziskave sem

spoznala, da ugotovitve lahko posplošim na mlade, stare od 14 do 16 let v Mojstrani. Ne

glede na različnost posameznika kot osebnosti, so mi končni intervjuji pokazali, da je celotna

oblika dogajanja enaka vsem.

Če razmišljam vnaprej, bi poleg intervjujev lahko izboljšala svoje delo še s kvantitativno

raziskavo, ki bi zajemala tretjo triado osnovne šole 16. decembra Mojstrana, a tokrat mogoče

samo na temo tveganje. Vanjo bi zajela tako zaprta kot delno odprta vprašanja ter pridobila

odgovore, ki bi mi omogočili še kvantitativno analizo zaznavanja tveganj in tveganih situacij

med mladimi v lokalni skupnosti Mojstrana. Poleg tega bi enako raziskavo, tako intervjuje

61

kot anketni vprašalnik, izvedla še v osnovni šoli Josipa Vandota Kranjska Gora, saj obe šoli

sodita pod isto občino in tako relevantne podatke poskušala čim bolje primerjati in posplošiti

na celotno mladino v občini. Sklepam, da bi bil način, kako se težave rešiti, z več

sodelujočimi še lažji.

62

5 SKLEPI

Lokalna skupnost Mojstrana predstavlja tako mladim kot odraslim varno in

stimulativno okolico, je kraj primeren za odraščanje, kjer se mladi brez skrbi lahko

zadržujejo.

Mladi v Mojstrani kot »nevaren« prostor izpostavljajo samo park.

Mladi v Mojstrani se zavedajo tveganih situacij okoli sebe, a vseeno jih dojemajo

zelo subjektivno. Glavne tvegane situacije so pitje alkohola, kajenje cigaret in trave,

v srednji šoli sta bila opažena tudi vandalizem in nasilje.

Večina mladih je že poskusila alkohol, nekaj od njih se jih je napilo, večina je tudi

poskusila tobak, medtem ko sta le dva od njih kadila travo. Ostalih drog še niso

poskusili oziroma v stik z njimi niso prišli.

Vsi vedo, kje bi dobili alkohol in tobak, če bi to želeli. Omenijo trgovino, trafike in

starejše vrstnike. Za travo ne vedo vsi.

Svoj prosti čas, tako osnovnošolci kot srednješolci, najraje preživljajo s prijatelji in

družino, in sicer: pred šolo na plati, na Prodih ali na trgu. Aktivnosti, ki jih počnejo

ob tem, so zgolj druženje, pogovarjanje, uporaba računalnika, igranje nogometa ali

košarke.

Srednješolci občasno prosti čas preživljajo tudi v kraju šolanja, to je na Jesenicah ali

v Radovljici. Tam se družijo in gredo v lokale na pijačo.

Srednješolci se strinjajo, da se tveganja na prehodu v srednjo šolo povečajo, medtem

ko osnovnošolci ne razmišljajo toliko o tem.

Vsi sodelujoči vsak dan uporabljajo mobilni telefon. Manj uporabljajo računalnik.

Manj se pogovarjajo preko klicev po telefonih in več preko socialnih omrežij.

Mladi menijo, da ko se vpišejo v srednjo šolo, postanejo bolj samostojni.

Starši devetošolcev v Mojstrani otrokom zaupajo.

Starše moti le sistem prehitrega odločanja smeri za srednjo šolo, tveganja, povezana

s tem, jih ne skrbijo.

63

6 PREDLOGI

Dobljene ugotovitve bom najprej predstavila zaposlenim na Osnovni šoli 16.

decembra v Mojstrani, da bodo s strani mladostnikov dobili vpogled na perečo

situacijo. S tem bi sami lahko dobili ideje, kako še izboljšati svoj del v procesu

zmanjševanja škode tveganj med mladimi oziroma na prehodu v srednjo šolo.

Predlagam, da se rezultati predstavijo tudi učencem in staršem, da se lahko ozavestijo

o dogajanju.

Predlagam, da bi se preko čistilnih akcij, ki so vsako leto organizirane s strani šole,

aktivirala skupina mladih pod nadzorom starejših (zaradi primerov nevarnih

substanc), ki bi skrbela za urejeno okolico v parku.

V povezavi s čistilno akcijo predlagam aktivacijo in sodelovanje staršev − otrok −

učiteljev.

Predlagam zunajšolskega izvajalca, ki bi mladim v Mojstrani omogočil, da bi

sproščeno govorili o temah, ki jih zanimajo, te so: alkohol, zabave, droge in uporaba

tehnologije. Gre za to, da se mladi ne počutijo, kot da so v šoli, ampak da jim nekdo

po šoli namenja pozornost, jih posluša in postane del njih. Mladi se zaradi takega

načina delovanja počutijo sprejete, slišane, in predvsem vidijo, da se je še nekomu

dogajalo enako, kot se dogaja njim.

Ugotovitve bi predstavila tudi LAS-u Kranjska Gora. Predlagam, da se v preventivne

aktivnosti (predavanja in delavnice), ki jih organizirajo oni, vloži več truda.

LAS naj v povezavi z občino Kranjska Gora začne izvajati aktivnosti za mlade bolj

resno, tako da jim bodo res dostopne in z jasnimi cilji. Potrebovali bi tudi aktivno

skupino mladih, financiranih s sredstvi, ki bi omogočali preventivne dejavnosti na

teh področjih.

Z raziskavo sem ugotovila, da mlade zanimajo predvsem teme v povezavi s samim

uživanjem alkohola in drog. Predlagam, da bi se LAS seznanil s pogledom mladih

na tveganja v obdobju, ko zapuščajo osnovno šolo in se vpisujejo v srednjo šolo.

Predlagam, da LAS za začetek izvede raziskavo, katere namen bi bil spoznavanje

potreb mladih v lokalni skupnosti Mojstrana oziroma v občini Kranjska Gora.

Predlagam organizirane športne aktivnosti, kjer bi se upoštevali interesi vseh mladih,

ne glede na spol. Gre za aktivacijo mladih, da bi sami spontano pripomogli k

64

organizaciji in bi hkrati spoznavali svoje interese in možnosti, kako lahko preživljajo

svoj prosti čas.

65

7 UPORABLJENA LITERATURA

- Boljka, U., Rakar, T. (ur.). (2009). Med otroštvom in odraslostjo. Analiza položaja

mladih v Sloveniji 2009. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Inštitut RS za

socialno varstvo.

- Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba p.o.

- Beck, U. (2009).Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina.

- Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Prispevek k razvidnosti

družinske skupine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

- Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Soustvarjanje v šoli: učenje kot pogovor. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

- Čačinovič Vogrinčič, G., Kobal, L., Mešl, N., Možina, M. (2005). Vzpostavljanje

delovnega odnosa in osebnega stika. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

- Dekleva, B. (2000). Šola, mladina in nasilje. V: Šelih, A. (2000), Prestopniško in

odklonsko vedenje mladih - vzroki, pojavi, odzivanje (str. 137−150). Ljubljana:

Bonex založbe d.o.o.

- Derganc, S. (2004). Prosti čas mladih. Ljubljana: Društvo mladinskih ceh.

- Doddington, C., Hilton, M. (2007). Child-Centred Education: Reviving the Creative

Tradition.

- Državljanski forum. (1998). Družina − šola. Ljubljana: Založba Družina.

- Faber, A., Mazlish, E. (1996). Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo.

Ljubljana: Založba mladinska knjiga.

- Flaker, V. (2002a). Živeti s heroinom I. Družbena konstrukcija uživalca drog v

Sloveniji. Ljubljana: *cf.

- Flaker, V. (2002b). Živeti s heroinom II. K zmanjševanju škode. Ljubljana: *cf.

- Flaker, V., Grebenc, V. (2011). Analiza tveganja. Interno gradivo.

- Grebenc, V. idr., (2010). Učenci in dijaki v tveganih življenjskih situacijah: strategije

obvladovanja tveganih življenjskih situacij v šoli in doma. Končno poročilo.

Pridobljeno 10.4.2018 s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva

/crp/2010/crp_V5_0423_Rezultat.pdf.

- Grebenc, V., Šabič, A. (2013). Ljubljanske zgodbe. Biografije navadnih ljudi.

Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

66

- Grebenc, V., Šabič, A., Kvaternik, I. (2008). Varna vožnja. Obvladovanje tveganj in

nevarnih življenjskih slogov v prometu. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

- Gregorčič, B. (2012). Spodbujanje socialnega vedenja na šoli. Šola za ravnatelje, 10,

3:105−116.

- Hočevar, F., Mesec, B. (1981). Prosti čas. Zbirka priročniki. Ljubljana: Zveza

kulturnih organizacij Slovenije.

- Kajba Gorjup, N. (1999). Prosti čas in njegov pomen nekoč, danes in jutri. Otrok in

družina, 4, 13−15.

- Kordeš, U., Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba

Univerze na Primorskem.

- Kristančič, A. (2007). Svoboda izbire − Moj prosti čas. Ljubljana: A. A. Inserco

d.o.o. svetovalna družba.

- Kuhar, M. (2007). Prosti čas mladih v 21. stoletju. Pridobljeno 2.4.2018 s

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U4CNPZ4P/b26b324d-f792-44cc-

bfce-cf52304e5a59/PDF.

- Kvaternik, I., Grebenc, V., Rihter, L. (2007). Droge med politiko in vsakdanjim

življenjem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

- Lavrič, M., Flere, S., Tavčar Krajnc, M., Klanjšek, R., Musil, B., Naterer, A., Kirbiš,

A., Divjak, M., Lešek, P. (2011). Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji.

Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

- Lešnik, R. (1975). Uvodna poglavja obče pedagogike. Maribor: Pedagoška

akademija.

- Lešnik, R. (1982). Prosti čas. Maribor: Založba Obzorja.

- Likič Guček, M. (2004). Socializacija: interdisciplinarni vidiki. Anthropos

(Ljubljana), letnik 36, številka ¼, str. 105−108.

- Mead, g. h. (1997). Um, sebstvo, družba. Ljubljana: Krtina.

- Mesec, B. (2009). Metodologija raziskovanja v socialnem delu 1: Načrtovanje

raziskave (študijsko gradivo za interno uporabo). Ljubljana: Fakulteta za socialno

delo.

- Mesec, B. (2014). Metodologija raziskovanja v socialnem delu 2: Kvalitativne

raziskave (Študijsko gradivo za interno uporabo). Ljubljana: Fakulteta za socialno

delo.

67

- Miheljak, V. (2002). Mladina 2000. Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje.

Maribor: Aristej.

- Miloševič Arnold, V., Poštrak, M. (2003). Uvod v socialno delo. Ljubljana:

Študentska založba.

- Mrežar, A. (2013). Uporaba konceptov socialnega dela pri mladostnikih, ki so razvili

neustrezne strategije ravnanja. Pridobljeno 27.3.2018 s

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KA8JGWI6/05fc9dc9-22ff-4ac4-

8eee-549585801673/PDF.

- Nagode, J. (2008). Mladi, ki so izpadli iz šole. Pridobljeno 26.3. 2018 s

http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-N4915.

- Nastran Ule, M. (2000). Mladi v družbi novih tveganj in negotovosti. V: Šelih, A.

(2000), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih - vzroki, pojavi, odzivanje (str.

11−32). Ljubljana: Bonex založbe d.o.o.

- Nastran Ule, M. (1996). Sociološki oris mladosti/mladine. V: Nastran Ule, M.,

Geržina, S., Lobnikar, B., Mencin Čeplak, M., Miheljak, V., Rener T., Švab, A.,

Tivdar, B., Vaupotič, M.: Mladina v devetdesetih. Analiza stanja v Sloveniji (str.

9−11). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

- Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče.

- Občina Kranjska Gora. (b.d.). LAS Občine Kranjska Gora. Pridobljeno 9.4.2018 s

http://obcina.kranjska-gora.si/obcina/las.

- Osnovna šola 16.decembra Mojstrana. (2018). Pridobljeno 8.4.2018 s

http://www.os-mojstrana.si/sola.php/dokumenti.html.

- Poštrak, M. (2007). Kakovostno preživljanje prostega časa mladih. V: Kristančič,

A., Svoboda izbire − moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco.

- Praprotnik, T. (2003). Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualnih skupnostih.

Ljubljana: Fakulteta za podiplomski humanistični študij.

- Ramovš, J., Ramovš, K. (2007). Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.

- Rich, J. M. (1994). Theories of moral development. Springfield (Illinois): Charles C

Thomas.

- Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj. Vpliv varovalnih dejavnikov in

dejavnikov tveganja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

68

- Small, G., Vorgan, M. D., Vorgan, G. (2008). iBrain. Surviving the tehnological

alteration of the Modern Mind. New York.

- Statistični urad Republike Slovenije. (2018). Pridobljeno 8.4.2018 s

http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Popis2002/01_Naselja/03_Prebivalstvo/03_05

W05_Izobrazba/03_05W05_Izobrazba.asp.

- Tivadar, B. (2000). Mladost kot problem: dejavniki prestopniškega vedenja. V: Ule,

M., Rener, T., Mencin Čeplak, M., Tivadar, B.: Socialna ranljivost mladih (str.

143−171). Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za mladino in

založba Aristej.

- Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: EWO.

- Tomori, M. (2000). Psihosocialni dejavniki pri mladostniškem prestopništvu. V:

Šelih, A. (2000), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih - vzroki, pojavi,

odzivanje (str. 89−111). Ljubljana: Bonex založba d.o.o.

- Tomori, M., Stergar E., Pinter, B., Rus Makovec, M., Stikovič, S. (1998). Dejavniki

tveganja pri slovenskih srednješolcih. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana.

- Turistično društvo Dovje-Mojstrana. (b.d.). Aktivnosti. Pridobljeno 9.4.2018 s

http://www.mojstrana.com/sl/aktivnosti/

- Ule, M. (1996), Vrednote. V: Ule, M. (ur.). (1996). Mladina v devetdesetih: analiza

stanja v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

- Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

- Vertot, P. (2009). Mladi v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Pridobljeno 27.3.2018 s

http://www.stat.si/doc/pub/mladi2009-SLO.pdf.

- Zalokar Divjak, Z. (2008). Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora.

- Židan, A. (1993). Modeli za raziskovanje učinkov socializacijskega procesa. Teorija

in praksa, letnik 30, številka 5/6, str. 555−559.

- Žmuc Tomori, M. (1983). Pot k odraslosti: kaj je in kaj ni motnja v otrokovem

duševnem razvoju. Ljubljana: Cankarjeva založba.

- Unicef. (2017). Pridobljeno 27.3.2018 s

https://www.postojna.si/files/other/news/105/103366Raziskava%20o%20zadovoljst

vu%20otrok%20z%20%C5%BEivljenjem%20in%20odra%C5%A1%C4%8Danje

m%20v%20Sloveniji.pdf.

69

8 PRILOGA

9.1 Vodilo za intervju

9.1.1 Vodilo za intervju − devetošolci

1. Za začetek mi povej, kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času?

2. Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

3. Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

4. Je po tvojem mnenju okolica, v kateri živiš varna/nevarna? Katere nevarnosti, ki so na dosegu tebi in

ostalim mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje ...)?

5. Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu? Kakšen je tvoj odnos z družino? Ali se s starši lahko

pogovarjaš o svojih težavah – kaj jim lahko poveš in kaj ne?

6. Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in časa namenjenega šoli?

7. Koliko časa nameniš šolskim obveznostim še po pouku? Se ti zdi to dovolj ali bi potreboval/a

več/manj časa?

8. Glede na to, da si v devetem razredu, to pomeni, da zaključuješ osnovno šolo in si na prehodu v

srednjo šolo. Kam se boš vpisal/a? Si na to šolo zares želiš, ali se boš tja vpisal/a, ker ne veš, kam

drugam? Oziroma kateri dejavniki so tisti, ki vplivajo na tvojo odločitev (npr. prijatelji)?

9. Kaj ti pomeni prehod iz osnovnošolca v srednješolca? Se tega veseliš, ali te je tega strah? Zakaj?

10. Kaj se po tvojem mnenju spremeni v obdobju, ko postaneš srednješolec? S kakšnimi novimi

situacijami misliš, da se boš srečal/a v srednji šoli? Katerim slabim/dobrim situacijam boš po tvojem

mnenju izpostavljen/a? Zakaj?

11. Si že premišljeval/a, kako bo potekala tvoja pot v šolo? S kom se boš vozil/a (avtobus, starši, prijatelji

...)? Koliko časa na dan ti bo vzela pot v šolo? Kaj so po tvojem mnenju prednosti in slabosti

vsakodnevnega prevoza?

9.1.2 Vodilo za intervju − srednješolci

1. Za začetek mi povej. kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času, katero šolo obiskuješ?

2. Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

3. Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

4. Je po tvojem mnenju okolica, v kateri živiš varna/nevarna, zakaj? Katere nevarnosti, ki so na dosegu

tebi in ostalim mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje ...)?

5. Glede na to, da si zaključil/a osnovno šoli in si sedaj prvi letnik srednje šole, imaš občutek da si

izpostavljen/a z več nevarnostmi, da se ti nekaj zgodi, kot prej?

6. Katerim nevarnim situacijam si izpostavljen/a? Na kakšen način si zdaj bolj samostojen/na?

7. V tem času spoznavamo veliko novih ljudi okoli sebe. S tem pridobivamo nova poznanstva, sklepamo

nova prijateljstva. Kako ti gledaš na to? Kakšen je tvoj odnos s prijatelji iz osnovne šole in kakšen z

»novimi prijatelji«? O čem se lahko pogovarjaš s temi prijatelji? Jim zaupaš?

8. Kakšen je tvoj odnos z družino? Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu?

9. Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in o času, ki je namenjen šoli?

10. Se je tvoj odnos s starši na prehodu v srednjo šolo spremenil? Kako? O čem se lahko pogovarjaš s

starši? Kdo v družini je tisti, ki mu najbolj zaupaš?

11. Koliko časa po pouku nameniš šolskim obveznostim? Se ti zdi to dovolj ali bi potreboval/a več

oziroma manj časa? Kaj si želiš, da bi se spremenilo glede tega?

12. Verjetno si vezan/a tudi na prevoz v srednjo šolo in nazaj. Kako zapolniš svoj čas, medtem ko čakaš

na avtobus oziroma drug prevoz? Kako ti to odgovarja, oziroma kaj bi se ti zdelo boljše od tega?

Koliko časa na dan ti vzame pot v šolo?

70

9.1.3 Vodilo za intervju − srednješolci (2)

1. Kam hodiš v srednjo šolo in kako se tja voziš?

2. Kaj se po tvojem mnenju spremeni, ko začneš hoditi v srednjo šolo? Na splošno in konkretno.

3. Ali prosti čas kdaj preživljaš tudi v kraju, kamor hodiš v srednjo šolo? Zakaj in kje se zadržuješ?

4. Kaj počneš v prostem času, ko si doma, in kaj počneš, ko si po šoli prost/a?

5. Se še vedno družiš s starimi prijatelji, ali imaš novo družbo? So se ti odnosi s prijatelji kaj spremenili,

odkar si srednješolec/ka?

6. Sedaj imaš tudi nove prijatelje. Kako z njimi preživljaš prosti čas? Kaj ti je pri tem všeč in kaj ne?

Kaj bi spremenil/a, če bi lahko?

7. Če govorimo o tveganjih kot so alkohol, tobak, droge, koliko si seznanjen z uporabo le-teh? Tudi sam

uživaš kaj od tega? Kdaj oziroma v kakšnih primerih? Kako prideš do teh snovi? Kaj misliš o uživanju

teh snovi pri mladoletnih? Kaj bi po tvojem mladim morali povedati o uživanju teh snovi (alkohol,

droga tobak ...)?

8. Kaj pa nasilje (fizično, psihično), kakšne so tvoje izkušnje s tem (ali kot povzročitelj ali kot žrtev)?

Če da, kje? Kaj je tvoje mnenje o tem? Ali lahko kaj narediš glede teh tveganj?

9. Kaj še razumeš pod tvegane situacije in vedenja, ki ste jim izpostavljeni mladi, kaj ti to pomeni in

kako na to odreagiraš?

10. Sta adrenalin in tehnologija zate tveganji? Koliko in kako se udejstvuješ pri uporabi tehnologije?

Koliko uporabljaš računalnik, telefon, televizijo? Ali se ti zdi, da je to preveč, bi rad/a kaj spremenil?

11. Kaj konkretno od teh tveganj se je spremenilo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo? Kaj je bilo

prisotno že prej, ko si več časa preživel v Mojstrani in kaj je zate novo?

12. Kakšen je tvoj odnos z družino? Se je le-ta na prehodu v srednjo šolo spremenil? Če da, kako

konkretno?

13. Ali se ti zdi, da si zdaj, ko si v srednji šoli, bolj izpostavljen nevarnostim? Kaj je tisto, kjer bi si želel/a,

da bi lahko dobil/a kakšno pomoč ali nasvet?

9.1.4 Vodilo za fokusno skupino s starši

1. Vaš otrok je tik pred prehodom iz osnovne šole v srednjo šolo. Kakšna pričakovanja oziroma

vprašanja se vam porajajo v zvezi s tem?

2. So prisotni tudi kakšni strahovi? Kateri?

3. Tisti, ki ste starši več kot enemu otroku, so po vašem mnenju razlike oziroma odstopanja pri enem in

drugem pri prehodu v različna obdobja odraščanja?

4. Se vam lokalna skupnost, v kateri živite, nas splošno zdi varna? Katerim tveganim situacijam so vaši

otroci po vašem mnenju tu izpostavljeni? Kakšna je vaša ozaveščenost o nevarnostih v okolici?

5. Mislite, da bo ta stopnja izpostavljenosti tveganjem na prehodu v srednjo šolo porasla? Zakaj?

6. Je srednja šola otrokova samostojna odločitev ali ne? Na podlagi česa ga usmerjate, da se odloča?

7. Kakšna so vaša pričakovanja s strani srednje šole glede otrokove varnosti?

8. Kakšen je vaš nadzor in zaupanje nad otrokovim preživljanjem prostega časa? Uporabo telefonov,

računalnikov …?

71

9.2 Odprto kodiranje

9.2.1 Primer odprtega kodiranja − devetošolci

ŠT.

IZJAVE

IZJAVA POJEM KATEGORIJA NADKATEGORIJA

PREDSTAVITEV

1. Za začetek mi povej, kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času?

Int. 1A

(1A)1

Obiskujem devet

razred.

deveti razred osnovna šola predstavitev sogovornika

(1A)2 Str sm 14 let. 14 let starost predstavitev sogovornika

(1A)3 Rd se ukvarjam z

nevarnimi športi.

nevarni športi prostočasne aktivnosti aktivnosti

(1A)4 motokros, downhill,

knifegame, rd tut

skačem v vodo iz

visokih višin

motokros,

downhill,

knifegame, skoki

iz visokih višin

prostočasne aktivnosti aktivnosti

PROSTI ČAS

2. Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

(1A)5 Preživlam ga u sobi

al pa zunj.

v sobi in zunaj prostor okolje preživljanja prostega

časa

(1A)6 S sosedm. s sosedom oseba, s katero se

družim

socialna mreža

(1A)7 Sm v okolici

Mojstrane in Dovja.

okolica Mojstrane

in Dovjega

kraj okolje preživljanja prostega

časa

(1A)8 Iščeva neodkrite

prostore, kjer lahko

sva.

Neodkriti

prostori, kjer sva

lahko.

prostor okolje preživljanja prostega

časa

(1A)9 S sošolci se družm

polet.

oseba, s katero se

družim

socialna mreža

(1A)10 Da smo na plati. Smo na plati –

igrišču.

prostor okolje preživljanja prostega

časa

(1A)11 Zdj pa samo s

sosedom.

Samo s sosedom. oseba, s katero se

družim

socialna mreža

72

3. Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

(1A)12 Nevarnosti je velik,

da si kej zlomm, da

se ubijem, da si

preluknam roko, da

zgubim nogo.

Nevarnosti je

veliko: zlom,

smrt, preluknjanje

roke, izguba

noge.

nevarnosti prostega

časa

prosti čas

(1A)13 Prednosti so, da mi ni

nikol dolgčas.

nikoli ni dolgčas prednosti prostega časa prosti čas

(1A)14 Skos me je strah. strah občutki prosti čas

(1A)15 Ampak mi to daje

adrenalin.

adrenalin občutki prosti čas

(1A)16 Se navadš. navada ocena prosti čas

4. Je po tvojem mnenju okolica v kateri živiš varna/nevarna? Katere nevarnosti, ki so na dosegu tebi in

ostalim mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge vandalizem, nasilje …)?

(1A)17 Varna. ocena varnosti varnost okolja

(1A)18 Ker živim v novmu

naselju.

Živim v novem

naselju.

kraj predstavitev sogovornika

(1A)19 Sm eden izmed

starejših v ulci.

starejši v ulici ocena starosti predstavitev sogovornika

(1A)20 Nevarnosti drgač ne

zaznavam.

ocena varnosti varnost okolja

(1A)21 Da se jh pa najdt. ocena varnosti okolje

(1A)22 Droge pa alkohol,

vsepovsod je, kjer ni

na prostem po

domovih.

Vsepovsod so

alkohol in droge,

kjer ni na

prostem.

lokacija droge tvegane substance

DRUŽINA IN ODNOSI

5. Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu? Kakšen je tvoj odnos z družino? Ali se s starši lahko

pogovarjaš o svojih težavah − kaj jim lahko poveš in kaj ne?

(1A)23 Nism edinc, sm

najmlajši brt, mam

dva starejša brata.

Nisem edinec,

sem najmlajši

med tremi brati.

bratje in sestre člani družine

(1A)24 Zarad tega sm bol

privilegiran.

bolj privilegiran ocena statusa vezi med člani

(1A)25 Vse kar so kupl nima,

mam zdj jst.

73

(1A)26 Oba mi pomagata pr

učenju.

Pomagata mi pri

učenju.

ocena stanja vezi med člani

(1A)27 Kr sta onadva

zafrklna u šol,

pomaga men da ne

nardim iste napake.

Kar sta naredila

neuspešno, je

naučilo tudi

mene.

izkušnje vezi med člani

(1A)28 Z družino se razumm

dobr.

Dobro se

razumem.

ocena stanja družinski odnosi

(1A)29 S staršema se nikol

ne pogovarjam o

svojh težavah.

S staršema se ne

pogovarjam o

težavah.

ocena odnosov družinski odnosi

(1A)30 Če bi mel neko

veliko stvar, bi prej

pristopu k bratoma.

Prej bi pristopil k

bratoma.

ocena odnosov družinski odnosi

6. Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in časa namenjenega šoli?

(1A)31 Mamo sistem, da nč

ne smem delat,

dokler takoj ko

pridem iz šole ne

nardim dnevnih

stvari, k jih mam za

šolo.

Ko pridem iz

šole, najprej

naredim vse

obveznosti, šele

nato lahko

počnem ostalo.

razporeditev

dejavnosti

organizacija prostega časa

in šole

(1A)32 Za teste se učim tud

prej.

Za teste se učim

nekaj dni pred

pisanjem.

razporeditev

dejavnosti

organizacija prostega časa

in šole

(1A)33 Starši mi govorijo, da

bi se mogu s šolo

ukvarjat več.

Po mnenju

staršev, bi se

moral s šolo

ukvarjati več.

ocena aktivnosti organizacija prostega časa

in šole

(1A)34 Ampak se mi ne da. Ne da se mi. ocena aktivnosti organizacija prostega časa

in šole

(1A)35 Tud jst mislim, da bi

se mogoče res lahko.

Sam mislim, da bi

se res lahko.

0cena aktivnosti organizacija prostega časa

in šole

(1A)36 Vsi bratje preživlamo

prosti čs na enak

način.

Bratje

preživljamo

prosti čas enako.

ocena stanja vezi med člani

(1A)37 Tko, da so starši

navajeni in mi nč ne

rečejo.

Starši so navajeni

in mi nič ne

rečejo.

ocena odnosov družinski odnosi

74

ŠOLA IN PREHOD V SREDNJO ŠOLO

7. Koliko časa nameniš šolskim obveznostim še po pouku? Se ti zdi to dovolj ali bi potreboval/a več ali

manj časa?

(1A)38 K pridem domu se

najprej pobrigam za

šolo.

Doma najprej

poskrbim za šolo.

ocena aktivnosti organizacija prostega časa

in šole

(1A)39 Pol pa delam druge

stvari.

Potem delam

ostalo.

ocena aktivnosti organizacija prostega čas in

šole

(1A)40 Jst sicr mislm, da je

časa dost, odvisn je

sam kolk ga sam

namenš.

Menim, da je časa

dovolj.

občutki organizacija prostega časa

in šole

(1A)41 Kukr sm reku, bi ga

mogoče lahko

namenu več kukr ga,

ampak mi to kr

ustreza.

Lahko bi ga

namenil več kot

ga, a mi to

ustreza.

občutki organizacija prostega časa

in šole

8. Glede na to, da si v devetem razredu, to pomeni, da zaključuješ osnovno šolo in si na prehodu v srednjo

šolo. Kam se boš vpisal? Si na to šolo zares želiš, ali se boš tja vpisal, ker ne veš, kam drugam?

Oziroma kateri dejavniki so tisti, ki vplivajo na tvojo odločitev (npr. prijatelji)?

(1A)42 Upisou se bom na

medijski tehnik v

Radovlco.

Vpisal se bom na

smer medijski

tehnik v

Radovljico.

smer vpisa v srednjo

šolo

šola

(1A)43 Že od tretjega razreda

skos neki ustvarjam

na računalniku.

Že dolgo

ustvarjam na

računalniku.

interes šola

(1A)44 Zato tut ta odločitev. Zato ta odločitev. interes šola

(1A)45 Že brt obiskuje to

šolo.

Brat obiskuje to

šolo.

smer vpisa v srednjo

šolo

šola

(1A)46 Tko da sem tut sam

reku da bom šel.

(1A)47 To je moja odločitev. Odločitev je

moja.

vpliv šola

(1A)48 Brt ni nč reku glede

tega.

Brat ni rekel nič. vpliv šola

(1A)49 Mogoč se bo tut kdo

od prjatlov upisov

sm.

Mogoče se bo

kdo od prijateljev

vpisal sem.

vpliv šola

75

(1A)50 Ne vem še.

9. Kaj ti pomeni prehod iz osnovnošolca na srednješolca? Se tega veseliš, ali te je tega strah? Zakaj?

(1A)51 Ta prehod mi ne

pomen nč.

Prehod mi nič ne

pomeni.

občutki prehod v srednjo šolo

(1A)52 Niti nism nikol

razmišlou o tem.

Nisem razmišljal

o tem.

občutki prehod v srednjo šolo

(1A)53 Ni me strah, sam

veselim se pa tut ne.

Ni me strah in ne

veselim se.

občutki prehod v srednjo šolo

(1A)54 Težko rečem

10. Kaj se po tvojem mnenju spremeni v obdobju, ko postaneš srednješolec? S kakšnimi novimi situacijami

misliš, da se boš srečal v srednji šoli? Katerim slabim/dobrim situacijam boš po tvojem mnenju

izpostavljen/a? Zakaj?

(1A)55 Nova šola, nov

sistem, novi učitli,

novi ldje, to.

Nova šola,

sistem, učitelji,

ljudje.

novosti prehod v srednjo šolo

(1A)56 Niso vsi iz istga

kraja, ampak tut iz

drugh.

Ljudje so iz

različnih krajev.

novosti prehod v srednjo šolo

(1A)57 Ni mi težko iskat

nove prjatle.

karakterna značilnost prehod v srednjo šolo

(1A)58 Tko da s tem ne bom

meu težav.

Z iskanjem

prijateljev ne bo

težav.

karakterna značilnost prehod v srednjo šolo

(1A)59 Več se bom mogu

učit.

Več učenja. novosti prehod v srednjo šolo

(1A)60 Prilagodit se bom

mogu novm učitlm

Prilagajanje

novim učiteljem.

novosti prehod v srednjo šolo

(1A)61 Na dosegu bom meu

droge pa alkohol.

Na dosegu bodo

droge in alkohol.

novosti prehod v srednjo šolo

(1A)62 Sam me ne bodo

premaml.

Ne bo me

premamilo.

karakterna značilnost prehod v srednjo šolo

76

(1A)63 Alkohol je droga

zame.

Alkohol je droga. lastno prepričanje tvegane substance

PREVOZ

11. Si že premišljeval/a, kako bo potekala tvoja pot v šolo? S kom se boš vozil/a (avtobus, starši, prijatelji

...)? Koliko časa na dan ti bo vzela pot v šolo? Kaj so po tvojem mnenju prednosti in slabosti

vsakodnevnega prevoza?

(1A)64 Vozu se bom z busm- Vožnja z

avtobusom-

prevoz pot v srednjo šolo

(1A)65 Bl zgodi bom mogu

ustajat.

Zgodnje

vstajanje.

navade prehod v srednjo šolo

(1A)66 Sej mam tut do

postaje dobrh 15 min.

Do postaje imam

četrt ure.

pot do prevoza pot v srednjo šolo

(1A)67 Vračal se bom tut

okol štirh popoldne.

Vračal se bom

popoldne.

novosti prehod v srednjo šolo

(1A)68 Ker je pozim zgodi

tema, bom odhajal in

prhajal v temi.

Odhajal in

prihajal bom v

temi.

novosti prehod v srednjo šolo

(1A)69 To mi nekak ni všeč. Ni mi všeč. občutki prehod v srednjo šolo

(1A)70 Ampak ne morm nč

nardit.

Nič ne morem

narediti.

občutki prehod v srednjo šolo

(1A)71 Ne skrbi me kolk

časa bom porabu za

prevoz.

občutki pot v srednjo šolo

(1A)72 Je res, če bi pršu

domov takoj po

koncu pouka bi lahko

takoj naredu stvari za

šolo.

Če bi prišel

domov takoj po

pouku, bi lahko

takoj naredil vse

za šolo.

načrti prehod v srednjo šolo

(1A)73 In pol imelu prosti čs. načrti prehod v srednjo šolo

(1A)74 Tko pa se mi bo to

vrjetn zavleklo u

večer.

To se mi bo

verjetno zavleklo

v večer.

predvidevanja prehod v srednjo šolo

(1A)75 V planu mam tut

začet delat.

Plan je, da

začnem delati.

načrti osamosvajanje

(1A)76 Nasledn let med

poletjem.

Naslednje poletje. načrti osamosvajanje

77

(1A)77 Da bom bl

samostojn.

Več

samostojnosti.

načrti osamosvajanje

(1A)78 In da bom lahko si

kupu stvari za motor

in kr sam hočem.

Lahko si bom

kupil, kar si

želim.

želja osamosvajanje

PREDSTAVITEV

1. Za začetek mi povej, kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času?

Int. 1B

(1B)1

Stara sm 14 let 14 let starost predstavitev sogovornika

(1B)2 Večino prostega časa

preživlam z družino.

Prosti čas v

večini preživljam

z družino.

prostočasne aktivnosti aktivnosti

(1B)3 Sm pa tut nedolg

nazaj začela trenirat

kickbox na Jesenicah.

Začela sem

trenirati kickbox

na Jesenicah.

prostočasne aktivnosti aktivnosti

(1B)4 Ke me vozjo starši. Vozijo me starši. prevoz aktivnosti

(1B)5 Enkrat moji, drugič

od drugih prjatlc.

Starši se

menjavajo pri

vožnji.

prevoz aktivnosti

(1B)6 K tut hodjo.

PROSTI ČAS

2. Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

(1B)7 Družm se z najbolšo

prjatlco.

Družim se s

prijateljico.

oseba, s katero se

družim

socialna mreža

(1B)8 Drgač pa z družino. Družim se tudi z

družino.

oseba, s katero se

družim

socialna mreža/družinski

odnosi

(1B)9 Ati dela v tujini. delo staršev zaposlitev

(1B)10 Zato probamo

izkoristit čs k je

doma in it na izlete.

Skušamo

izkoristiti čas in

iti na izlete.

prostočasne aktivnosti aktivnosti

(1B)11 Če sm s prjatlcam sm

zunej na plati.

S prijateljicami

sem zunaj na

igrišču.

prostor okolje preživljanja prostega

časa

(1B)12 Al pa pr keri doma. Ali pri kateri

doma.

prostor okolje preživljanja prostega

časa

78

(1B)13 Tm se igramo

družabne igre.

Igramo se

družabne igre.

prostočasne aktivnosti aktivnosti

(1B)14 Al se pogovarjamo. Pogovarjamo se. prostočasne aktivnosti aktivnosti

3. Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

(1B)15 Prednost je, da smo

res dobre prjatlce.

Prednost je, da

smo dobre

prijateljice.

prednosti prostega časa prosti čas

(1B)16 K si lahko povemo

vse.

zaupanje občutki prosti čas

(1B)17 Nevarnosti ne

zaznavam.

Nevarnosti ne

zaznavam.

nevarnosti prostega

časa/občutki

prosti čas

(1B)18 Družmo se tekom

dneva.

Družimo se

podnevi.

čas druženja prosti čas

(1B)19 Tut nimam ure

zvečer kdaj pridt.

Ure za domov

zvečer nimam.

čas druženja prosti čas

(1B)20 Sej nikoli ne ostajam

prov dolg zun.

Ne ostajam dolgo

zunaj.

čas druženja prosti čas

4. Je po tvojem mnenju okolica, v kateri živiš varna/nevarna, zakaj? Katere nevarnosti, ki so na dosegu

tebi in ostalim mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje ...)?

(1B)21 Okolica je dokaj

varna.

Varna okolica Ocena varnosti varnost okolja

(1B)22 V park sama ne

hodm.

Sama ne hodim v

park

Kraj kamor ne

zahajam

okolje

(1B)23 Ampak ravn zato, ker

slišim, da se tm

fiksajo.

Slišim, da se tam

drogirajo.

PODKATEGORIJA:

razlog ne zahajanja v

park

Kraj, kamor ne

zahajam.

okolje

(1B)24 Drugje, mislm, da ni

drog.

Mislim, da drugje

ni drog.

občutki okolje

(1B)25 Alkohol je vsen bol

prisotn.

Alkohol je bolj

prisoten.

ocena stanja tvegane substance

(1B)26 Kukr droge. ocena stanja tvegane substance

(1B)27 Po mojem mnenju. Moje mnenje. ocena stanja tvegane substance

79

(1B)28 In pa cigarete. In cigarete. ocena stanja tvegane substance

(1B)29 Tudi sama vem, da če

bi hotela krkol od teh

stvari, bi vedla na

koga se obrnt, da jih

dobim,

Če bi hotela kaj

od tega, bi

vedela, na koga

se obrniti.

dostopnost drog tvegane substance

(1B)30 Kar se vandalizma

tiče.

(1B)31 Pa sm ga že večkrat

zaznala s

prevračanjem smeti.

Zaznala sem ga. ocena dogajanja vandalizem v okolju

DRUŽINA IN ODNOSI

5. Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu? Kakšen je tvoj odnos z družino? Ali se s starši lahko

pogovarjaš o svojih težavah − kaj jim lahko poveš in kaj ne?

(1B)32 Mam starejšo sestro. Imam sestro. bratje in sestre Člani družine

(1B)33 Zarad nje se mi zdi

da men več pustijo.

Meni več pustijo. ocena statusa vezi med člani

(1B)34 Ker je ona delala

napake.

Ona je delala

napake.

izkušnje vezi med člani

(1B)35 K so mene že samo

naučile.

So tudi mene

izučile.

izkušnje vezi med člani

(1B)36 Da jih ne delam. Da jih ne delam. izkušnje vezi med člani

(1B)37 Mami ma bar. delo staršev zaposlitev

(1B)38 Ati dela v tujini.

(1B)39 Z obema mam dobre

odnose.

Imamo dobre

odnose.

ocena stanja družinski odnosi

(1B)40 A še vseen se bolš

razumem z atijm.

Bolje se razumem

z atijem.

ocena stanja družinski odnosi

(1B)41 Z obema oziroma tut

s sestro se lahko

pogovarjam res

karkol želim.

Z vsemi se lahko

pogovarjam

karkoli želim.

ocena odnosov družinski odnosi

(1B)42 In jih tut vprašam,

kar hočem.

Vprašam jih, kar

hočem.

odprtost družinski odnosi

80

6. Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in o času, ki je namenjen šoli?

(1B)43 Sama porabm res

velik časa za šolo

Veliko časa

porabim za šolo

Ocena aktivnost Organizacija prostega časa

in šole

(1B)44 Tko da je mami tista

k mi večkrat reče nej

se mal sprostim

Mami me

pregovarja naj se

sprostim

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1B)45 In se ne sekiram tolk Manj naj se

sekiram

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1B)46 In nej grem rajš mal

vn

spodbuda Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

ŠOLA IN PREHOD V SREDNJO ŠOLO

7. Koliko časa po pouku nameniš šolskim obveznostim? Se ti zdi to dovolj ali bi potreboval/a več oziroma

manj časa?

(1B)47 Šolskim obveznostim

po pouku posvetm

velik časa.

Šolskim

obveznostim

namenim veliko

časa.

razporeditev

dejavnosti

organizacija prostega časa

in šole

(1B)48 Tako da mi ne ostane

med tednom kej dost

za druženje.

Med tednom

nimam dosti časa

za druženje.

razporeditev

dejavnosti

organizacija prostega časa

in šole

(1B)49 Mislm da vrjetn

porabm preveč časa.

Verjetno porabim

za šolo preveč

časa.

ocena aktivnosti organizacija prostega časa

in šole

(1B)50 Sej me to tut zlo

obremenjuje

To me

obremenjuje.

občutki organizacija prostega časa

in šole

8. Glede na to, da si v devetem razredu, to pomeni, da zaključuješ osnovno šolo in si na prehodu v srednjo

šolo. Kam se boš vpisal/a? Si na to šolo zares želiš, ali se boš tja vpisal/a, ker ne veš, kam drugam?

Oziroma kateri dejavniki so tisti, ki vplivajo na tvojo odločitev (npr. prijatelji)?

(1B)51 Vpisala se bom na

frizersko šolo v

Ljubljano.

Vpisala se bom v

na frizersko šolo

v Ljubljani.

smer vpisa v srednjo

šolo

šola

(1B)52 Noben ni vplivou na

mojo odločitev.

Nihče ni imel

vpliva na to.

vpliv šola

(1B)53 Res si želim postat

frizerka.

Želim biti

frizerka.

interes šola

81

9. Kaj ti pomeni prehod iz osnovnošolca v srednješolca? Se tega veseliš oziroma te je tega strah? Zakaj?

(1B)54 Nč posebnga mi to ne

pomen

To mi nič ne

pomeni

občutki Prehod v srednjo šolo

(1B)55 Veselim se občutki Prehod v srednjo šolo

(1B)56 ker je sredna šola

nekj novga

Srednja šola je

nekaj novega

novosti Prehod v srednjo šolo

(1B)57 Neki večiga Novosti Prehod v srednjo šolo

(1B)58 Novi prjatli novosti Prehod v srednjo šolo

(1B)59 K jih še ne poznaš

(1B)60 Ampak to je tut vse

10. Kaj se po tvojem mnenju spremeni v obdobju, ko postaneš srednješolec? S kakšnimi novimi situacijami

misliš da se boš srečal v srednji šoli? Katerim slabim/dobrim situacijam boš po tvojem mnenju

izpostavljen/a? Zakaj?

(1B)61 Več odgovornosti

bom mela

Več odgovornosti novosti Prehod v srednjo šolo

(1B)62 Šola bo dl od doma

kukr zdej

Šolala se bom

dlje od doma

novosti Prehod v srednjo šolo

(1B)63 Okol mene bodo bl

na dosegu težke

droge

Bolj na dosegu

bodo droge

Droge Prehod v srednjo šolo

(1B)64 Ne sam trava, lahko

tut heroin npr.

Droge Prehod v srednjo šolo

(1B)65 Sm taka oseba Taka sem Karakterna značilnost Prehod v srednjo šolo

(1B)66 Da lahko rečem da

me alkohol in droge

ne morejo potegnt v

skušnave

Droge me ne

morejo potegniti

v skušnjavo

Karakterna značilnost Prehod v srednjo šolo

PREVOZ

11. Si že premišljeval/a kako bo potekala tvoja pot v šolo? S kom se boš vozil ( avtobus, starši, prijatelji..)?

Koliko časa na dan ti bo vzela pot v šolo? Kaj so po tvojem mnenju prednosti in slabosti tega

vsakodnevnega prevoza?

(1B)67 Ke bi se vsak dan

vozila

Vsakodnevna

vožnja

prevoz Pot v srednjo šolo

(1B)68 Možn je a bi porabila

velik časa

Vzelo bo veliko

časa

prevoz Pot v srednjo šolo

82

(1B)69 Sama ne bi živela v

Lublani

Ne bi živela v

kraju šolanja

Kraj šolanja Prehod v srednjo šolo

(1B)70 Vozila bi se z vlakom prevoz Pot v srednjo šolo

(1B)71 Do vlaka na

Jesenicah pa z

avtobusom

Do vlaka z

avtobusom nato z

vlakom

prevoz Pot v srednjo šolo

(1B)72 Na dan v eno smer

mi bo vzel približn

uro pa pol

Eno uro in pol na

dan v eno smer

Čas prevoza Pot v srednjo šolo

(1B)73 Tko da dobre tri ure

na dan v obe smeri

Tri ure v obe

smeri

Čas prevoza Pot v srednjo šolo

(1B)74 Ta čs bom probala

porabt za učenje

Čas bom

zapolnila z

učenjem

načrti Pot v srednjo šolo

(1B)75 Sej je ravn to slabost občutki Pot v srednjo šolo

(1B)76 Da sm na poti tolk

časa

Pot vzame veliko

časa

občutki Pot v srednjo šolo

(1B)77 K bi bla že lahko

doma

Lahko bi bila

doma

Drugače izkoriščen

čas, namesto vožnje

Porabljen čas za prevoz

(1B)78 In se učila Drugače izkoriščen

čas, namesto vožnje

Porabljen čas za prevoz

(1B)79 Mn časa bom mela

tut za druženje s

prjatli

Manj časa za

druženje s

prijatelji

predvidevanja Prehod v srednjo šolo

(1B)80 Iz okolice predvidevanja Prehod v srednjo šolo

(1B)81 Ampak bom že nekak

(1B)82 Prednosti v tem ne

vidm

Prednosti ne

vidim

občutki Pot v srednjo šolo

(1B)83 A to je edina

možnost da se

vpišem v šolo kamr

hočem

Edina možnost če

se hočem vpisati

kamor želim

občutki Pot v srednjo šolo

PREDSTAVITEV

1. Za začetek mi povej, kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času?

Int. 1C Sm osnovnošolka osnovnošolka Osnovna šola Predstavitev sogovornika

83

(1C)1

(1C)2 Živim v Mojstrani Kraj bivanja Predstavitev sogovornika

(1C)3 Stara 14let 14 let starost Predstavitev sogovornika

(1C)4 Rada kickbox

treniram

Trening kickboxa Prostočasna aktivnost Aktivnosti

(1C)5 Prej sm jahala jahanje Prostočasna aktivnost Aktivnosti

(1C)6 To je to

(1C)7 Rada se družm s

prjatli

Druženje se

prijatelji

Prostočasne aktivnosti Aktivnosti

(1C)8 Kar je prjatlov iz

okolice s sošolci

S sošolci, ki so iz

okolice

oseba, s katero se

družim

Socialna mreža

(1C)9 Drgač pa tut na

Jesenicah

Druženje tudi na

Jesenicah

kraj Okolje preživljanja

prostega časa

(1C)10 Tja se vozm z

avtobusm občasno

Prevoz z

avtobusom

prevoz Okolje preživljanja

prostega časa

PROSTI ČAS

2. Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

(1C)11 Rada se družm s

prjatli

Druženje s

prijatelji

oseba, s katero se

družim

Socialna mreža

(1C)12 V večini mam

prjatlce, ne prjatle

Prijateljice ne

prijatelji

oseba, s katero se

družim

Socialna mreža

(1C)13 Tut nimam fanta Brez fanta status Socialna mreža

(1C)14 Ker sta starša ločena

grem večkrat tut km

z atijm

Starša ločena ocena stanja Družinski odnosi

(1C)15 Ker živim pri mamic Živim pri mami Ocena stanja Družinski odnosi

3. Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

(1C)16 Moj prosti čs je

odvisn tut od tega s

kom se družm

Prosti čas odvisen

od tega s kom

sem

Preživljanje prostega

časa

Prosti čas

(1C)17 Če se družm z

najbolšo prjatlco sva

po navad pr nej doma

Z najboljšo

prijateljico – pri

njej doma

Prostor preživljanja

prostega časa

Okolje preživljanja

prostega časa

84

(1C)18 Al po Mojstran mal

naokol

Okoli po

Mojstrani

kraj Okolje preživljanja

prostega časa

(1C)19 S sestričnami se

odpelemo do

Kranske Gore

Kranjska gora kraj Okolje preživljanja

prostega časa

(1C)20 Al do Bleda Bled kraj Okolje preživljanja

prostega časa

(1C)21 Ena ma izpit Vozniški izpit Preživljanje prostega

časa izven kraja

bivanja

Okolje preživljanja

prostega časa

(1C)22 Če gledam iz

starševskega pogleda

je Mojstrana varna

okolica

Starševski pogled

– Mojstrana varna

Ocena varnosti Varnost okolja

(1C)23 In jih ne skrbi preveč

kam grem

Brez skrbi Ocena varnosti Varnost okolja

(1C)24 Razen v park Park Kraj ki ni 'varen' Okolje

(1C)25 V parku so droge Tam so droge Razlog ne zahajanja v

park

Okolje

(1C)26 Slaba družba Razlog ne zahajanja v

park

Okolje

(1C)27 Vedno je blo znano

da so tm igle

Tam so igle Razlog ne zahajanja v

park

okolje

(1C)28 In alkohol alkohol Razlog ne zahajanja v

park

okolje

(1C)29 Park je dokaj ločen Deljenje parka okolje

(1C)30 Tam kjer so igrala

tega ni

Na levi strani je

čisto

Dobra stran parka Okolje

(1C)31 Na desni strani parka

pa je

Desna stran ni

čista

Slaba stran parka Okolje

(1C)32 Ena boga klopca Slaba stran parka Okolje

(1C)33 Včasih je bla

požgana

Slaba stran parka Okolje

(1C)34 Ogorki so povsod Slaba stran parka okolje

(1C)35 Če grem drugm grem

s prjatlcami čez dan

S prijateljicami

sem čez dan

Čas druženja Prosti čas

85

(1C)36 Ne zvečer Podnevi Čas druženja Prosti čas

(1C)37 Nočem biti skos v

istem okolju

(1C)38 Hočm spoznt več

ljudi

Spoznavanje več

ljudi

Širjenje stikov Socialna mreža

(1C)39 Da je bl zanimiv

(1C)40 Še vseen mi je

negativno to da bi blo

lahko s prevozm kej

narobe

S prevozom je

lahko kaj narobe

Nevarnost preživljanja

prostega časa

Prosti čas

(1C)41 Nesreča Nevarnost preživljanja

prostega časa

Prosti čas

4. Je po tvojem mnenju okolica v kateri živiš varna/nevarna? Katere nevarnosti, ki so na dosegu tebi in

ostalim mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje..)?

(1C)42 Varna če veš kam

zahajat

Ocena varnosti Varnost okolja

(1C)43 Ne pomen to da če

boš npr.pršu v park te

bodo pretepl

To ne pomeni

takoj vse

najslabše

Razlog

varnosti/nevarnosti

Varnost okolja

(1C)44 Ampak pač za

mladino, jih starejši

poskusjo zavest v

pjačo

Mlade starejši

skušajo zavesti

Razlog

varnosti/nevarnosti

Varnost okolja

(1C)45 Cigarete Razlog

varnosti/nevarnosti

Varnost okolja

(1C)46 To so tut že

nevarnosti

nevarnosti Razlog

varnosti/nevarnosti

Varnost okolja

(1C)47 Drugač lahek dostop

do vsega kar hočš

Lahek dostop do

drog

Dostopnost drog Tvegane substance

(1C)48 Lahko maš cigarete

pr 12letih

Cigarete pri

12letih

Dostopnost drog Tvegane substance

(1C)49 Al še kej drugga

(1C)50 Lahko maš brata ali

prjtla al od prjatla

prjatla, k je dost str

Veze po katerih

dobiš drogo

Dostopnost drog Tvegane substance

(1C)51 In gre iskat

86

(1C)52 Tut promet je tuki pr

šoli čudn

Hitra vožnja Promet v okolici Varnost okolja

(1C)53 Večkrat se zgodi da

kkšnn mlajši pove, da

ga je skor zbil avto

zun

Izkušnje mlajših Promet v okolici Varnost okolja

(1C)54 Ne upoštevajo

omejitev

Neupoštevanje

omejitev

Promet v okolici Varnost okolja

(1C)55 Tut sama k hodm v

šolo priznam da ne

grem čez prehod za

pešce

Sama tudi ne

hodim čez prehod

za pešce

Pot v šolo Varnost okolja

(1C)56 Sej mi je od rok nepraktičnost Pot v šolo Varnost okolja

(1C)57 Ampak k gledam

mlajše, vidm da grejo

čez

Mlajši gredo čez Pot v šolo Varnost okolja

(1C)58 Se držijo tega

(1C)59 Kar se tiče drog

zaznavam predvsem

in samo travo

Od drog

zaznavam travo

Vrsta droge Tvegane substance

(1C)60 Alkohol zame lahko

je droga

Je alkohol droga ali ne Tvegane substance

(1C)61 Odvisn kolk se znaš

kontrolirat

Moč kontroliranja Karakterna značilnost Tvegane substance

DRUŽINA IN ODNOSI

5. Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu? Kakšen je tvoj odnos z družino? Ali se s starši lahko

pogovarjaš o svojih težavah – kaj jim lahko poveš/kaj ne?

(1C)62 Imam starejšga brata Starejši brat Bratje in sestre Člani družine

(1C)63 Dve leti

(1C)64 On je v Lublani Je v Ljubljani Predstavitev članov Člani družine

(1C)65 Srednješolc Status Člani družine

(1C)66 Drug letnik Šola Člani družine

(1C)67 Ati ma nepremičnine Ati dela z

nepremičninami

Delo staršev Zaposlitev

87

(1C)68 Mami dela v turizmu Delo staršev Zaposlitev

(1C)69 Razumem se v redu Dobro

razumevanje med

sabo

Ocena stanja Družinski odnosi

(1C)70 Ati in mami si ne

nasprotujeta

Ocena stanja Družinski odnosi

(1C)71 Bl osebn odnos mam

z mami

Oseben odnos z

mami

Ocena odnosov Družinski odnosi

(1C)72 Z njo se lahko

pogovarjam o dost

stvareh

Pogovor o raznih

temah

Ocena odnosov Družinski odnosi

(1C)73 Ne pa npr o tem kdo

mi je všeč

Neprijetne teme za

pogovor s starši

Družinski odnosi

(1C)74 Z njo bi se lahk

pogovarjala o

alkoholu

Pogovor z mami

o alkoholu

Teme za pogovor s

starši

Družinski odnosi

(1C)75 In drogah Pogovor z mami

o drogah

Teme za pogovor s

starši

Družinski odnosi

(1C)76 Vrjetn tut zato ker

nisem u nekem

posegu po tem

(1C)77 Tut z atijm se lahko

pogovarjam o tem

Pogovor z atijem Teme za pogovor s

starši

Družinski odnosi

(1C)78 In poslušam pridige pridige Teme za pogovor s

starši

Družinski odnosi

(1C)79 Ker ma on bl zdrov

način živlenja

Zdrav način

življenja

Način življenja Člani družine

6. Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in časa namenjenega šoli?

(1C)80 Mamic je bl vseen Zanimanje staršev za

prosti čas in čas

namenjen šoli

Organizacija prostega časa

in šole

(1C)81 Ati pa je bl

radoveden kam grem

Radovednost atija Zanimanje staršev za

prosti čas in čas

namenjen šoli

Organizacija prostega časa

in šole

(1C)82 In s kom Radovednost atija Zanimanje staršev za

prosti čas in čas

namenjen šoli

Organizacija prostega časa

in šole

88

(1C)83 Mami mi več dovoli

kt ati

Mami dovoli več Ocena stanja Organizacija prostega časa

in šole

(1C)84 Sama si razporedim

čs za šolo

Sama razporejam

čas

Razporeditev

dejavnosti

Organizacija prostega časa

in šole

(1C)85 Po navad delam

stvari zvečer

Stvari delam

zvečer

Razporeditev

dejavnosti

Organizacija prostega časa

in šole

ŠOLA IN PREHOD V SREDNJO ŠOLO

7. Koliko časa nameniš šolskim obveznostim še po pouku? Se ti zdi to dovolj ali bi potreboval/a več/manj

časa?

(1C)86 Vsak dan kar je

naloge

Vsak dan naredim

nalogo

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1C)87 Pol ure Čas aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1C)88 Drugač pa za učenje

dan dva pred testom

Učenje dan ali

dva ped testom

Čas aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1C)89 Men se čs ki ga mam

zdi ok

Čas za šolo se mi

zdi ok

občutki Organizacija prostega časa

in šole

(1C)90 In ne bi potrebovala

več časa

Ne potrebujem

več časa

Občutki/ocena

aktivnosti

Organizacija prostega časa

in šole

8. Glede a to da si v devetem razredu, to pomeni, da zaključuješ osnovno šolo in si na prehodu v srednjo

šolo. Kam se boš vpisal? Si na to šolo zares želiš ali se boš tja vpisal, ker ne veš kam drugam? Oziroma

kateri dejavniki so tisti, ki vplivajo na tvojo odločitev (npr. prijatelji)?

(1C)91 Vpisala se bom v

Lublano

Vpis v Ljubljano Smer vpisa v srednjo

šolo

šola

(1C)92 Gimnazija Moste Smer vpisa v srednjo

šolo

Šola

(1C)93 Pr tem me vsi

podpirajo

Podpora vseh Podpora pri vpisu Prehod v srednjo šolo

(1C)94 Sej je že brt tm Brat je tam Smer vpisa v srednjo

šolo

Šola

(1C)95 Ta gimnazija mi je

boljša kot na

Jesenicah

Boljša gimnazija

kot na Jesenicah

občutki Šola

(1C)96 Ker mislim da bom

tm imela več za počet

v prostem času

Več aktivnosti v

prostem času

Načrti Prehod v srednjo šolo

89

(1C)97 To je moja odločitev Moja odločitev Vpliv Šola

(1C)98 Noben ni imeu vpliva

na to

Nihče ni imel

vpliva

Vpliv Šola

9. Kaj ti pomeni ta prehod iz osnovnošolca srednješolca? Se tega veseliš / te je tega strah? Zakaj?

(1C)99 Nč me ni strah Ni md strah Občutki Prehod v srednjo šolo

(1C)100 Mogoče mi ne bo

všeč v domu

Mogoče mi ne bo

všeč

občutki Prehod v srednjo šolo

(1C)101 Ampak to je pa to

(1C)102 Tega se v bistvu

veselim

Se veselim občutki Prehod v srednjo šolo

(1C)103 Zaklučila bom devet

razred

status Prehod v srednjo šol

(1C)104 In že imela eno

izobrazbo

izobrazba status Prehod v srednjo šolo

(1C)105 Tut to da me ne bo

doma več časa mi je

ok

Več časa me ne

bo doma

občutki Prehod v srednjo šolo

10. Kaj se po tvojem mnenju spremeni v obdobju, ko postaneš srednješolec? S kakšnimi novimi situacijami

misliš da se boš srečal v srednji šoli? Katerim slabim/dobrim situacijam boš po tvojem mnenju

izpostavljen/a? Zakaj?

(1C)106 Če bom šla v

Lublano je to veliko

mesto

Ljubljana –

veliko mesto

Kraj šolanja Prehod v srednjo šolo

(1C)107 Več drog droge Tvegane substance prehod v srednjo šolo

(1C)108 In vsega

(1C)109 Več nasilja nasilje Tvegane situacije Prehod v srednjo šolo

(1C)110 Tukj v vasi se večina

poznamo med sabo

V vasi se

poznamo

Ocena stanja Kraj bivanja

(1C)111 V mestu verjetn nikol

ne boš poznal vseh

V mestu se ne

poznajo vsi med

seboj

Ocena stanja Mestno okolje

(1C)112 Ne veš vedno kam it,

da ne prideš do ene

zakotne ulce

Lastno prepričanje Mestno okolje

90

(1C)113 Prednosti so da

postaneš bl

samostojn

Prednost je večja

samostojnost

Prednosti Osamosvajanje

(1C)114 In ti je za naprej laži

živet sam

Lažje živiš

kasneje

prednosti Osamosvajanje

(1C)115 Sej si navajen da

nimaš skos ob sebi

staršev

Navajen si biti

sam

Lastno prepričanje Osamosvajanje

PREVOZ

11. Si že premišljeval/a kako bo potekala tvoja pot v šolo? S kom se boš vozil ( avtobus, starši, prijatelji..)?

Koliko časa na dan ti bo vzela pot v šolo? Kaj so po tvojem mnenju prednosti in slabosti tega

vsakodnevnega prevoza?

(1C)116 V Lublano me bosta

vozila in hodila iskat

starša

prevoz Pot v srednjo šolo

(1C)117 Če ne pa z vlakm vlak prevoz Pot v srednjo šolo

(1C)118 Če bi se vsak dan

morala vozt bi mi

vzel preveč časa

Vsakodnevna

vožnja bi vzela

preveč časa

Čas prevoza Pot v srednjo šolo

(1C)119 Dve al tri ure Čas prevoza Pot v srednjo šolo

(1C)120 Zato bi se vrjetn

odločila za šolo k mi

je bližja

V tej situaciji bi

se odločila z

bližjo šolo

predvidevanja Pot v srednjo šolo

PREDSTAVITEV

1. Za začetek mi povej kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času?

Int.: 1D

(1D)1

Sm devetošolc devetošolec status Predstavitev sogovornika

(1D)2 Str štrnajst let Štirinajst let starost Predstavitev sogovornika

(1D)3 V prostem času sm

zunej

Prosti čas

preživim zunaj

Prostočasne aktivnosti aktivnosti

PROSTI ČAS

2. Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

91

(1D)4 Moj prosti čs

preživlam na trgu

Prosti čas

preživljam na

trgu

prostor Okolje preživljanja

prostega časa

(1D)5 V Mojstrani Mojstrana Kraj Okolje preživljanja

prostega časa

(1D)6 Al pa na plati plata prostor Okolje preživljanja

prostega časa

(1D)7 Pred šolo šola prostor Okolje preživljanja

prostega časa

(1D)8 Tm sedimo s prjatli Sedimo s

prijatelji

Prostočasne aktivnost Aktivnosti

(1D)9 In se pogovarjamo pogovor Prostočasne aktivnosti aktivnosti

(1D)10 Pa igramo igrce na

telefonu

Igramo igrice na

telefonu

Prostočasne aktivnosti Aktivnosti

(1D)11 Včash igramo

košarko

Igramo košarko Šport/prostočasne

aktivnosti

aktivnosti

(1D)12 Al fusbal nogomet Šport/prostočasne

aktivnosti

aktivnosti

(1D)13 Na prodh blizu parka Na prodih prostor Okolje preživljanja

prostega časa

(1D)14 Največkrat sm s

sošolci

Največkrat s

sošolci

oseba, s katero se

družim

Socialna mreža

(1D)15 Al pa s prijatli k so

starejši od mene

Prijatelji ki so

starejši od mene

oseba, s katero se

družim

Socialna mreža

(1D)16 V večini se družm s

fanti

Družim se s fanti Spol oseb s katerimi se

družim

Socialna mreža

3. Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

(1D)17 Nevarnosti okol sebe

v Mojstran ne

zaznavam

Nevarnosti ne

zaznavam

Nevarnosti prostega

časa

Prosti čas

(1D)18 Družmo se popoldne Popoldansko

druženje

Čas druženja Prosti čas

(1D)19 Ko ni anker nč kar bi

me ogrožal

Občutki Prosti čaas

4. Je po tvojem mnenju okolica v kateri živiš varna/nevarna? Katere nevarnosti, ki so na dosegu tebi in

ostalim mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje..)?

92

(1D)20 Okolica je varna Varna okolica Ocena varnosti Varnost okolja

(1D)21 Ni prometa Promet v okolju Varnost okolja

(1D)22 Vsi se poznamo med

sabo

Ocena odnosov Varnost okolja

(1D)23 Okol sebe vidm da

nasilja ni

Nasilja okoli ni Nasilje Tvegane situacije

(1D)24 Za droge mislim da

so

Droge so Droga Tvegane substance

(1D)25 Tut alkohol je

prisotn

Alkohol je

prisoten

Alkohol Tvegane substance

(1D)26 Okol mene

(1D)27 Tut v moji družbi

smo že poskusl

alkohol

Moja družba je že

poskusila alkohol

Alkohol Tvegane situacije

(1D)28 Ampak ne delamo to

redno

To ne počnemo

redno

Ocena stanja Tvegane situacije

(1D)29 Dobimo ga od

starejših bratov

Dostop preko

starejših

Dostopnost Tvegane substance

(1D)30 Oziroma prjatlov Dostopnost Tvegane substance

(1D)31 Alkohol je zame

droga

Alkohole je droga Lastno prepričanje Tvegane substance

(1D)32 Za droge vem da se

uživajo u parku

Droge se uživajo

v parku

Lokacija droge Tvegane substance

(1D)33 Če gremo tja so po

tleh tut igle

Po tleh so igle Ocena stanja Tvegane situacije

(1D)34 In cigarete cigarete Ocena stanja Tvegane situacije

(1D)35 Sam sm že poskusu

kadit

Že sem poskusil

kaditi

Ocena statusa Tvegane situacije

(1D)36 Ampak mi ni všeč Ni mi všeč Občutki Tvegane situacije

(1D)37 Zdi se mi da cigarete

še laži dobim

Cigarete lažje

dobim

Dostopnost Tvegane substance

(1D)38 Kukr alkohol Dostopnost Tvegane substance

(1D)39 Za travo vem da je

prisotna

Trava je prisotna Ocena stanja Tvegane substance

93

(1D)40 Ampak jst ne vem

kje jo dobit

Jaz ne vem kje bi

jo dobil

Dostopnost Tvegane substance

DRUŽINA IN ODNOSI

5. Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu? Kakšen je tvoj odnos z družino? Ali se s starši lahko

pogovarjaš o svojih težavah – kaj jim lahko poveš/kaj ne?

(1D)41 Nism edinec Bratje in sestre Člani družine

(1D)42 Mam brata Bratje in sestre Člani družine

(1D)43 S starši in bratom se

razumem

z družino se

razumem

Ocena stanja Družinski odnosi

(1D)44 Oba starša sta

zaposlena

Starša sta

zaposlena

Delo staršev Zaposlitev

(1D)45 Ampak ni pomembno

kje

Ni pomembno kje Delo staršev Zaposlitev

(1D)46 Z nima se

pogovarjam o

vsakodnevnih stvareh

Pogovor o

vsakodnevnih

zadevah

Ocena odnosov Družinski odnosi

(1D)47 Ne zaupam jima kva

počnem s prjatli

Neprijetne teme za

pogovor s starši

Družinski odnosi

(1D)48 O težavah se laži

pogovarjam s prjatli

O težavah se

pogovarjam s

prijatelji

Pogovor s prijatelji Socialna mreža

(1D)49 A če bi blo nujno bi

prstopu tut do njiju

V primeru

nujnosti bi se

pogovoril s starši

Ocena odnosov Družinski odnosi

6. Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in časa namenjenega šoli?

(1D)50 Ravn zdej mam

kazen

Imam kazen Sankcije Aktivnosti

(1D)51 K me je mami vidla k

smo zvonil po hišah

v ulci

Zasačenje med

zvonjenjem

sankcije Aktivnosti

(1D)52 Drgač mi nč ne težijo Starši ne težijo Ocena stanja Organizacija prostega časa

in šole

(1D)53 Predn grem vn se

zmenmo kdaj pridm

Imam uro prihoda Ocena odnosov Organizacija prostega časa

in šole

94

(1D)54 In tega se držim tega se držim Lastno prepričanje Organizacija prostega časa

in šole

(1D)55 Polet če hočm bit dl,

ju pokličm

Če želim

podaljšati, ju

pokličem

Ocena odnosov Organizacija prostega časa

in šole

(1D)56 In se zmenm

(1D)57 Onadva bi si želela

da namenm več časa

učenju

Starša bi želela da

namenim več

časa učenju

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1D)58 Samo sam mislm da

ga dost

Menim da ga

dovolj

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

ŠOLA IN PREHOD V SREDNJO ŠOLO

7. Koliko časa nameniš šolskim obveznostim še po pouku? Se ti zdi to dovolj ali bi potreboval/a več/manj

časa?

(1D)59 Skor vsak dan

ponovim po pouku na

hitr kr smo delal v šol

Po pouku

ponovim snov

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1D)60 Včash me morta mal

prganat k učenu

Starša me včasih

priganjata k

učenju

Ocena aktivnosti Organizacija prostega časa

in šole

(1D)61 Ker sam kr pozabm

(1D)62 Js mislim da mam

časa dost

(1D)63 Sam izkoristm ga ne Časa ne

izkoristim

Občutki Organizacija prostega časa

in šole

8. Glede a to da si v devetem razredu, to pomeni, da zaključuješ osnovno šolo in si na prehodu v srednjo

šolo. Kam se boš vpisal? Si na to šolo zares želiš ali se boš tja vpisal, ker ne veš kam drugam? Oziroma

kateri dejavniki so tisti, ki vplivajo na tvojo odločitev (npr. prijatelji)?

(1D)64 Vpisal se bom v

Radovlco

Vpis v Radovljico Kraj vpisa v srednjo

šolo

Šola

(1D)65 Na ekonomskega

tehnika

Ekonomski

tehnik

Smer vpisa v srednjo

šolo

Šola

(1D)66 Na to šolo si po en

stran želim

Sem si po eni

strani želim

Občutki Šola

95

(1D)67 Po drug pa zato ker

nimam druge ideje

Po drugi nimam

ideje za drugam

Občutki Šola

(1D)68 Kam bi šu

(1D)69 Za to sem se odloču

čist sam

Sam sem se

odločil

Vpliv šola

9. Kaj ti pomeni ta prehod iz osnovnošolca v srednješolca? Se tega veseliš, ali te je tega strah? Zakaj?

(1D)70 Tega prehoda se

veselim.

Prehoda se

veselim.

občutki prehod v srednjo šolo

(1D)71 Sej ne bom več v tej

šol.

Ne bom več v tej

šoli.

občutki prehod v srednjo šolo

(1D)72 K mi je že

dolgočasna.

Dolgočasna je. občutki prehod v srednjo šolo

(1D)73 Veselim se tut tega

da bom imu nove

prjatle.

Veselim se novih

prijateljev.

novosti prehod v srednjo šolo

(1D)74 Vem pa tut, da se s

temi prjatli k jih mam

zdej, ne bom več

družu tolik kukr zdej.

S sedanjimi

prijatelji se ne

bom več toliko

družil.

lastno prepričanje prehod v srednjo šolo

10. Kaj se po tvojem mnenju spremeni v obdobju, ko postaneš srednješolec? S kakšnimi novimi situacijami

misliš, da se boš srečal/a v srednji šoli? Katerim slabim/dobrim situacijam boš po tvojem mnenju

izpostavljen/a? Zakaj?

(1D)75 Doma mi bodo vrjetn

pustil bit dl zun.

Dlje bom lahko

zunaj.

predvidevanja osamosvajanje

(1D)76 Bl bom samostojn. samostojnost prednosti osamosvajanje

(1D)77 Vem da bom v sredni

šoli vsak dan

izpostavlen temu, da

mi bodo ponujal

drogo.

izpostavljenost

ponujanja droge

predvidevanja tvegane substance/prehod v

srednjo šolo

(1D)78 Al pa alkoholno

pijačo.

alkoholna pijača predvidevanja tvegane substance/prehod v

srednjo šolo

(1D)79 Vse mi bo bl na

dostopu.

večji dostop tvegane situacije prehod v srednjo šolo

(1D)80 Kukr kle v Mojstran.

(1D)81 Upam, da me to ne

bo nikol premamlo.

Upam, da me ne

bo premamilo.

karakterna značilnost prehod v srednjo šolo

96

(1D)82 Ampak nikol ne veš.

PREVOZ

11. Si že premišljeval/a, kako bo potekala tvoja pot v šolo? S kom se boš vozil/a (avtobus, starši, prijatelji

...)? Koliko časa na dan ti bo vzela pot v šolo? Kaj so po tvojem mnenju prednosti in slabosti

vsakodnevnega prevoza?

(1D)83 Vozu se bom z busm. vožnja z

avtobusom

Prevoz pot v srednjo šolo

(1D)84 Že vem, da zjutri uro

in pol pred začetkm

šole.

Zjutraj, uro in pol

pred začetkom.

čas prevoza pot v srednjo šolo

(1D)85 Nazaj pa bom hodu

okol štirh.

Doma bom okoli

štirih.

čas prevoza pot v srednjo šolo

(1D)86 Sicer ne vem kko se

bom navadu vstajat

tok zgodi.

navada na

zgodnje vstajanje

navade prehod v srednjo šolo

(1D)87 Ampak bom že.

(1D)88 Vrjetn se mi po šoli

ne bo dal več tolk

delat.

Po šoli se mi ne

bo dalo delati.

slabost prehoda v

srednjo šolo

prehod v srednjo šolo

(1D)89 Za šolo. Za šolo. slabost prehoda v

srednjo šolo

prehod v srednjo šolo

(1D)90 In se učit. učiti se slabost prehoda v

srednjo šolo

prehod v srednjo šolo

(1D)91 To tut vidm kukr

slabost.

To je slabost. slabost prehoda v

srednjo šolo

prehod v srednjo šolo

(1D)92 Sej lahko, da se bom

zato učiu mn.

manj učenja predvidevanja prehod v srednjo šolo

(1D)93 Sam ne vem še.

(1D)94 Bomo vidl.

97

9.3 Osno kodiranje

9.3.1 Osno kodiranje − devetošolci

PREDSTAVITEV

Za začetek mi povej, kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času?

Predstavitev sogovornika

Osnovna šola

- Deveti razred (1A)1

- Osnovnošolka (1C)1

Starost

- 14 let (1A)2, (1B)1, (1C)3, (1D)2

Kraj bivanja

- Dovje − novo naselje (1A)18

- Mojstrana (1C)2

Ocena starosti

- Eden izmed starejših v ulici (1A)19

Status:

- Devetošolec (1D)1

Aktivnosti

Prostočasne aktivnosti

- Nevarni športi (motokros, downhill, knifegame, skoki iz višine) (1A)3, (1A)4

- Preživljanje prostega časa družino (1B)2

- Kickbox (1B)3, (1C)4

o Prevoz na Kickbox (1B)4, (1B)5

- Jahanje (1C)5

- Druženje s prijatelji (1C)7

- Sem zunaj (1D)3

Socialna mreža

Oseba, s katero se družim

- Sošolci iz okolice (1C)8

Okolje preživljanja prostega časa

Kraj

- Jesenice (1C)9

Prevoz na Jesenice

- Avtobus (1C)10

PROSTI ČAS

Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

98

Okolje preživljanja prostega časa

Prostor

- V sobi in zunaj (1A)5

- Neodkriti prostori (1A)8

- Na plati (1A)10, (1B)11, (1D)6

- Na trgu (1D)4

- Pred šolo (1D)7

- Na Prodih (1D)13

- Pri najboljši prijateljici doma (1C)17

Kraj

- Okolica Mojstrane in Dovjega (1A)7

- Mojstrana (1D)5, (1C)18

- Kranjska Gora:(1C)19

- Bled (1C)20

Preživljanje prostega časa izven kraja bivanja

- Vozniški izpit (1C)21

Socialna mreža

Oseba, s katero se družim

- Sosed (1A)6, (1A)11

- Sošolci (1A)9, (1D)14

- S prijateljico (1B)7, (1B)12

- Družina (1B)8

- Prijatelji (1C)11

- Starejši prijatelji (1D)15

Status

- Brez fanta (1C)13

Spol oseb s katerimi se družim

- Fantje (1D)16

Širjenje stikov

- Spoznavanje ljudi (1C)38

Pogovor s prijatelji

- S prijatelji se pogovorim o težavah (1D)48

Aktivnosti

Prostočasne aktivnosti

- Izleti (1B)10

- Družabne igre (1B)13

- Pogovarjanje (1B)14, (1D)9

- Sedimo s prijatelji (1D)8

- Igranje igric na telefonu (1D)10

- Šport

o Nogomet (1D)12

Družinski odnosi

Ocena stanja

- Ločitev staršev (1C)14

99

- Živim pri mami (1C)15

Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

Prosti čas

Nevarnosti prostega časa

- Lom, smrt, preluknjanje roke, izguba noge (1A)12

- Nevarnosti ne zaznavam (1B)17, (1D)17

- Nevarnost pri prevozu (1C)40

- Nesreča (1C)41

Prednosti prostega časa

- Nikoli ni dolgčas (1A)13

- Imeti dobre prijateljice (1B)15

Občutki

- Strah (1A)14

- Adrenalin (1A)15

- Zaupanje (1B)16

- Nič me ne ogroža (1D)19

Ocena občutkov

- Navada (1A)16

Čas druženja

- Podnevi (1B)18, (1C)36

- Brez ure kdaj priti domov (1B)19

- Nisem dolgo zunaj (1B)20

- Popoldne (1D)18

Preživljanje prostega časa

- Prosti čas odvisen od tega s kom sem (1C)16

Varnost okolja

Ocena varnosti

- Starševski pogled − Mojstrana kot varna (1C)22

- Brezskrbno (1C)23

Okolje

Kraj ki »ni varen«

- Park (1C)24

Razlog ne zahajanja v park

- Droge (1C)25

- Slaba družba (1C)26

- Igle (1C)27

- Alkohol (1C)28

Delitev parka

- Na levo in desno stran (1C)29

Dobra stran parka

- Leva stran je čista (1C)30

Slaba stran parka

- Desna stran ni čista (1C)31

100

- »Boga klopica« (1C)32, (1C)33

- Ogorki (1C)34

Je po tvojem mnenju okolica, v kateri živiš varna/nevarna? Katere nevarnosti, ki so na dosegu tebi in ostalim

mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje …)?

Varnost okolja

Ocena varnosti

- Varna (1A)17, (1B)21, (1C)42, (1D)20

- Nevarnosti ne zaznavam (1A)20

- Nevarnosti se da najti (1A)21

Razlog varnosti/nevarnosti

- Ni vse najslabše (1C)43

- Starejši skušajo zavesti mlade (1C)44

- Cigarete (1C)45

- Nevarnosti (1C)46

Promet v okolici

- Čuden promet (1C)52

- Hitra vožnja (1C)53

- Neupoštevanje omejitev (1C)54

- Ni prometa (1D)21

Pot v šolo

- Ne hodim čez prehod za pešce (1C)55

- Nepraktičnost (1C)56

- Mlajši hodijo čez prehod za pešce (1C)57

Ocena donosov

- Vsi se med seboj poznamo (1D)22

Tvegane substance

Lokacija droge

- Vsepovsod (1A)22

- Park (1D)32

Ocena stanja

- Alkohol najbolj prisoten (1B)25, (1B)26, (1B)27

- Prisotne cigarete (1B)28

- Trava je prisotna (1D)39

Dostopnost drog

- Če bi hotela, vem na koga se obrnem (1B)29

- Lahek dostop (1C)47

- Cigarete pri 12 letih (1C)48

- Preko vez (1C)50

- Preko starejših (1D)29

- Prijatelji (1D)30

- Cigarete lažje dobim kot alkohol (1D)37, (1D)38

- Ne vem, kje dobiti (1D)40

Lastno prepričanje

- Alkohol je droga (1D)31, (1A)63

Vrsta droge

- Trava (1C)59

101

Alkohol/droga: da ali ne

- Lahko je droga (1C)60

Karakterna značilnost

- Moč kontroliranja (1C)61

Vandalizem v okolju

Ocena dogajanja

- Sem ga zaznal/a (1B)31

Okolje

Kraj kamor ne zahajam

- Park (1B)22

Razlog, da ne zahajanja v park

o Tam se fiksajo (1B)23

Občutki

- Droge so samo v parku (1B)24

Tvegane situacija

Nasilje

- Nasilja ni (1D)23

Droga

- Droga je (1D)24

Alkohol

- Alkohol je (1D)25

- Že poskusil (1D)27

Ocena stanja

- Alkohol ne pijemo redno (1D)28

- Po tleh v parku so igle:(1D)33

- Po tleh v parku so ogorki cigaret (1D)34

- Ocena statusa

- Poskusil sem kaditi (1D)35

Občutki

- Ni mi všeč (1D)36

DRUŽINA IN ODNOSI

Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu? Kakšen je tvoj odnos z družino? Ali se s starši lahko pogovarjaš o svojih težavah − kaj jim lahko poveš oziroma kaj ne?

Člani družine

Bratje in sestre

- Nisem edinec (1A)23, (1D)41

- Imam sestro (1B)32

- Starejši brat (1C)62

- Brat (1D)42

Predstavitev članov družine

- Brat je v Ljubljani (1C)64

102

Status

o srednješolec (1C)65

Šola

o drugi letnik (1C)66

Vezi med člani

Ocena statusa

- Bolj privilegiran (1A)24

- Več mi pustijo (1B)33

Ocena stanja

- Pomoč bratov pri učenju (1A)26

- Bratje preživljamo prosti čas enako (1A)36

Izkušnje

- Kar sta brata naredila ne uspešno je naučilo mene (1A)27

- Sestra je delala napake (1B)34

- Sestrine napake izučile tudi mene (1B)35, (1B)36

Družinski odnosi

Ocena stanja

- Dobro se razumemo (1A)28, (1C)69, (1D)43

- Dobri odnosi (1B)39

- Bolje se razumem z atijem (1B)40

- Ni nasprotovanja med starši (1C)70

Ocena odnosov

- S staršema se ne pogovarjam o težavah (1A)29

- Prej bi pristopil k bratoma (1A)30

- Z vsemi se lahko vse pogovarjam (1B)41

- Bolj oseben odnos z mami (1C)71

- Pogovor o raznih temah (1C)72

- Pogovor o vsakodnevnih zadevah (1D)46

- Če bi bilo nekaj nujno, bi se pogovoril s starši (1D)49

- Starši mi nič ne ukazujejo (1A)37

Odprtost

- Vprašam lahko, kar hočem (1B)42

Neprijetne teme za pogovor s starši

- Kdo mi je všeč (1C)73

- Kaj počnem s prijatelji (1D)47

Teme za pogovor s starši

- Pogovor z mami o drogah (1C)75

- Ati mi pridiga, saj ima zdrav način življenja (1C)77, (1C)78, (1C)79

Zaposlitev

Delo staršev

- Mami ima bar (1B)37

- Ati dela z nepremičninami (1C)67

- Mami dela v turizmu (1C)68

- Starša sta zaposlena (1D)44

- Ni pomembno kje (1D)45

103

Kaj tvoji starši menijo o tvojem preživljanju prostega časa in času, ki ga nameniš šoli?

Organizacija prostega časa in šole

Razporeditev dejavnosti

- Ko pridem iz šole, naredim vse obveznosti (1A)31

- Za teste se učim prej (1A)32

- Sama razporejam čas (1C)84

- Stvari delam zvečer (1C)85

Ocena aktivnosti

- S šolo bi se moral ukvarjati več (1A)33, (1A)35

- Ne da se mi (1A)34

- Veliko časa porabim za šolo (1B)43

- Mami me pregovarja naj se sprostim (1B)44

- Manj bi se morala sekirati (1B)45

- Starša bi želela, da namenim več časa učenju (1D)57

- Menim, da dovolj časa posvetim šoli (1D)58

Zanimanje staršev za prosti čas in čas namenjen šoli

- Mamici je vseeno: (1)80

- Radovednost atija (1C)81, (1C)82

Ocena stanja

- Mami dovoli več (1C)83

- Starši ne težijo (1D)52

Ocena odnosov

- Imam uro prihoda domov (1D)53

Lastno prepričanje

o ure se držim: (1D)54

- Če želim podaljšati uro, ju pokličem (1D)55

Aktivnosti

Sankcije

- Kazen (1D)50

- Zasačenje med zvonjenjem po vratih (1D)51

ŠOLA IN PREHOD V SREDNJO ŠOLO

Koliko časa nameniš šolskim obveznostim še po pouku? Se ti zdi to dovolj, ali bi potreboval/a več ali manj

časa?

Organizacija prostega časa in šole

Ocena aktivnosti

- Ko pridem, najprej poskrbim za šolo (1A)38

- Ko naredim šolske obveznosti, delam ostalo (1A)39

- Za šolo porabim preveč časa (1B)49

- Vsak dan naredim nalogo (1C)86

- Po pouku ponovim snov (1D)59

- Starša me priganjata k učenju (1D)60

Občutki

104

- Časa imam dovolj (1A)40

- Za šolo bi lahko namenil več časa kot ga (1A)41

- Obveznosti za šolo me obremenjujejo (1B)50

- Čas namenjen šolskim obveznostim se mi zdi v redu (1C)89

- Ne potrebujem več časa (1C)90

- Svojega časa ne izkoristim (1D)63

Razporeditev dejavnosti

- Šolskim obveznostim namenim veliko časa (1B)47

- Med tednom nimam časa za druženje (1B)48

Čas aktivnosti

- Pol ure (1C)87

- Učenje dan ali dva pred testom (1C)88

Glede na to, da si v devetem razredu, to pomeni, da zaključuješ osnovno šolo in si na prehodu v srednjo šolo.

Kam se boš vpisal/a? Si na to šolo zares želiš, ali se boš tja vpisal/a, ker ne veš, kam drugam? Oziroma kateri

dejavniki so tisti, ki vplivajo na tvojo odločitev (npr. prijatelji)?

Šola

Smer vpisa v srednjo šolo

- Medijski tehnik v Radovljici (1A)42

- Brat obiskuje šolo, kamor se bom vpisal (1A)45, (1C)94

- Frizerska šola v Ljubljani (1B)51

- Vpis v Ljubljano (1C)91

- Gimnazija Moste (1C)92

- Ekonomski tehnik (1D)65

Kraj vpisa v srednjo šolo

- Radovljica (1D)64

- Ljubljana (1C)106

Interes

- Ustvarjam na računalniku (1A)43, (1A)44

- Želim biti frizerka (1B)53

Vpliv

- Moja odločitev (1A)47, (1C)97, (1D)69

- Brat ni imel vpliva name (1A)48

- Mogoče se bo kdo od prijateljev vpisal sem (1A)49

- Nihče ni imel vpliva na moj odločitev (1B)52, (1C)98

Občutki

- V Ljubljani je boljša gimnazija kot na Jesenicah (1C)95

- Na to šolo si želim (1D)66

- Nimam ideje, kam bi šel drugam (1D)67

Prehod v srednjo šolo

Podpora pri vpisu

- Podpora vseh (1C)93

Načrti

- Več aktivnosti v prostem času (1C)96

105

Kaj ti pomeni prehod iz osnovnošolca v srednješolca? Se tega veseliš ali te je tega strah? Zakaj?

Prehod v srednjo šolo

Občutki

- Prehod mi nič ne pomeni (1A)51, (1B)54

- Nisem razmišljal o tem (1A)52

- Ni me strah in ne veselim se (1A)53

- Veselim se (1B)55, (1C)102, (1D)70

- Ni me strah (1C)99

- Mogoče mi ne bo všeč (1C)100

- Več časa me ne bo doma (1C)105

- Ne bom več na osnovni šoli (1D)71

- Sedanja šola je dolgočasna (1D)72

Status

- Postal bom srednješolec (1C)103

- Imela bom izobrazbo (1C)104

Novosti

- Srednja šola je nekaj novega (1B)56

- Srednja šola je nekaj večjega (1B)57

- Novi prijatelji (1B)58, (1D)73

Lastno prepričanje

- Ne bom se več toliko družil s starimi prijatelji (1D)74

Kaj se po tvojem mnenju spremeni v obdobju, ko postaneš srednješolec? S kakšnimi novimi situacijami misliš,

da se boš srečal v srednji šoli? Katerim slabim/dobrim situacijam boš po tvojem mnenju izpostavljen/a? Zakaj?

Prehod v srednjo šolo

Novosti

- Nov šolskim sistem, učitelji (1A)55

- Ljudje iz različnih krajev (1A)56

- Več učenja (1A)59

- Prilagajanje novim učiteljem (1A)60

- Na dosegu alkohol in droge (1A)61

- Več odgovornosti (1B)61

- Šolal se bom dlje od doma (1B)62

Karakterna značilnost

- Ni mi težko iskati novih prijateljev (1A)57, (1A)58

- Alkohol in droga me ne bosta premamila (1A)62, (1B)65, (1B)66

- Upam, da me ne premami (1D)81

Droge

- Bolj na dosegu (1B)63

- Heroin in ostale droge tudi na dosegu (1B)64

Tvegane substance

- Droge (1C)107

Tvegane situacije

- Nasilje (1C)109

- Večji dostop (1D)79

106

Kraj bivanja

Ocena stanja

- V vasi se vsi poznamo (1C)110

Mestno okolje

Ocena stanja

- V mestu se ne poznamo vsi med seboj (1C)111

Lastno prepričanje

- Hitro prideš do zakotne ulice (1C)112

Osamosvajanje

Prednosti

- Večja samostojnost (1C)113, (1D)76

- Kasneje lažje živiš sam (1C)114

Lastno prepričanje

- Navajen si biti sam (1C)115

Predvidevanja

- Dlje bom lahko zunaj (1D)75

Tvegane substance

Predvidevanja

- Izpostavljenost ponujanju droge (1D)77, (1D)78

PREVOZ

Si že premišljeval/a, kako bo potekala tvoja pot v šolo? S kom se boš vozil (avtobus, starši, prijatelji ...)? Koliko

časa na dan ti bo vzela pot v šolo? Kaj so po tvojem mnenju prednosti in slabosti tega vsakodnevnega prevoza?

Pot v srednjo šolo

Prevoz

- Avtobus (1A)64, (1D)83

- Vsakodnevna vožnja (1B)67

- Veliko časa (1B)68

- Vlak (1B)70, (1C)117

- Do vlaka z avtobusom (1B)71

- Vozila me bosta starša (1C)116

Čas prevoza

- Eno uro in pol v eno smer (1B)72

- Tri ure v obe smeri (1B)73, (1C)119

- Vsakodnevna vožnja bi vzela preveč časa:(1C)118

- Uro in pol pred začetkom:(1D)84

- Doma bom ob štirih (1D)85

Pot do prevoza

- Četrt ure (1A)66

107

Občutki

- Ne skrbi me čas namenjen prevozu (1A)71

- Prednosti ne vidim (1B)82

- Če se hočem vpisati kamor se želim, je to edina možnost (1B)83

Predvidevanja

- Če bi se vsak dan vozila, bi se odločila za bližjo šolo (1C)120

Prehod v srednjo šolo

Navade

- Zgodnje vstajanje (1A)65, (1D)86

Novosti

- Domov se bom vračal popoldne (1A)67

- Odhajal in prihajal bom v temi (1A)68

Občutki

- Ni mi všeč (1A)69, (1A)70

- Vožnja v srednjo šolo mi je negativna (1B)75

- Pot vzame veliko časa (1B)76

Načrti

- Če bi prišel domov takoj po pouku, bi takoj naredil stvari za šolo (1A)72

- Po obveznostih za šolo bi imel prosti čas (1A)3

- Čas vožnje bom zapolnila z učenjem (1B)74

Predvidevanja

- Delo za šolo se bo verjetno zavleklo v večer (1A)74

- Manj časa za druženje s prijatelji (1B)79, (1B)80

- Manj učenja (1D)92

Kraj šolanja

- Ne bi živela v kraju šolanja (1B)69

Slabost prehoda v srednjo šolo

- Po šoli se mi ne bo dalo delati za šolo (1D)88, (1D)89, (1D)90, (1D)91

Osamosvajanje

Načrti

- Naslednje poletje začnem delati (1A)75, (1A)76

- Večja samostojnost (1A)77

Želja

- Lahko bom kupil, kar želim (1A)78

Porabljen čas za prevoz

Drugače izkoriščen čas, namesto vožnje

- Lahko bi bila že doma (1B)77

- Se učila (1B)

108

9.3.2 Osno kodiranje − srednješolci (B)

PREDSTAVITEV

Za začetek mi povej, kdo si, koliko si star/a, kaj rad/a počneš v prostem času, katero šolo obiskuješ?

Predstavitev sogovornika

Starost

- 15 let (2E)2, (2F)2, (2G)4, (2H)1

Status

- Srednješolka (2F)1

Karakterna značilnost

- Sem odprta (2F)56

Aktivnosti

Prostočasna aktivnost

- Gledanje televizije (2E)3

- Igranje igric (2E)4

- Sprehod (2F)4, (2G)6

- Druženje s prijateljicami/prijatelji (2F)5, (2G)5

- Sprehod s psom (2G)7

- Smučanje (2H)2

- Plavanje (2H)3

- Tek (2H)4

Šola

Status

- Srednja šola (2E)5

- Prvi letnik (2G)1

Kraj šolanja

- Jesenice (2E)6, (2G)3, (2H)55

- Radovljica (2F)3

Smer šolanja

- Strojni tehnik (2E)7

- Ekonomska gimnazija (2F)3

- Srednja zdravstvena šola (2G)2

- Prvi letnik Gimnazija Jesenice (2H)5

Kje preživljaš svoj prosti čas in s kom?

Prosti čas

Kraj preživljanja prostega časa

- Jesenice:(2E)8, (2G)10

- Mojstrana:(2F)7, (2G)9, (2h)10

- Radovljica (2F)9

- Bled (2F)10

Oseba, s katero preživljam prosti čas

109

- Prijatelji (2E)9, (2E)12, (2F)11, (2G)11, (2H)7

- Sošolke (2F)12

- Fant (2H)6

Prostor

- Zunaj (2F)6, (2G)8

- Pri prijateljicah (2F)8

- Park (2H)11

- Drsališče (2H)12

Aktivnosti

Prostočasna aktivnost

- Uporaba računalnika (2E)10

- Igranje igric (2E)11

- Hodimo ven (2H)9

- Poslušanje glasbe (2H)13

- Kartanje (2H)14

- Pogovarjanje (2H)24

- Druženje (2H)25

Tvegana situacija

- Kadimo travo (2H)20

- Delamo cookije (2H)21

Ocena stanja

- Travo kadimo, če je kdo sam doma (2H)22

Družinski odnosi

Status

- Ločitev staršev (2E)14

Ocena stanja

- Ati ne živi z nama z mami (2E)15

Starši in prosti čas

Dejavnost staršev

- Starša kadita travo (2H)18

Ocena stanja

- Včasih staršem vzamem travo (2H)19

Kaj so po tvojem mnenju prednosti oziroma nevarnosti tvojega načina preživljanja prostega časa?

Varnost okolja v katerem živim

Ocena varnosti

- V Mojstrani sem bolj varen kot na Jesenicah (2E)16

Ocena stanja

- Manj ljudi (2E)17, (2E)28

- Prednosti (2E)18

- Vsi smo lahko skupaj (2E)29

Varnost okolja kjer se šolam

Občutki

110

- Več ljudi (2E)19

- Ne vem, kaj pričakovati (2E)22

Ocena stanja

- Nepoznani ljudje (2E)20

Ocena dejstva

- Včasih ljudje hodijo za mano (2E)21

Nevarnosti okolja

- S prijatelji kdaj zaidemo kam, kjer nismo dobrodošli (2E)23, (2E)24, (2E)25

Nevarni prostori

- Tirnice na postaji (2E)26

Lastna prepričanja

- V Mojstrani nevarnih prostorov ni (2E)27

Prosti čas

Prednosti preživljanja prostega časa

- Spoznavanje novih ljudi (2F)13

- Če sem v Mojstrani, staršev ne skrbi (2G)12

- Sprostitev (2H)26

Nevarnosti preživljanja prostega časa

- Biti zvečer zunaj (2F)14

- Nekdo ti da nekaj v pijačo (2F)15

- Napiti se (2F)16

- Alkohol stane (2H)28

- Starši nas lahko zasačijo (2H)29

Posledice

- Slabo počutje (2F)17

Dejstvo

- Nimam ure za priti domov (2G)13

Tvegane situacije

- Včasih pijemo (2G)14

Tvegane substance

- Kadimo cigarete in travo (2G)15, (2G)16, (2G)17

Občutki

- Nikoli ne veš do česa lahko pride (2G)18

Aktivnosti

Lastno prepričanje

- Brez alkohola in droge se ne znamo zabavati (2H)27

Tvegana situacija

Tvegana substanca

- Mešanje alkohola in droge (2H)30

Posledice

- Ni posledic (2H)31

- Bruhanje (2H)32

111

Stanje

- To smo počeli že v osnovni šoli (2H)33

Je po tvojem mnenju okolica, v kateri živiš varna/nevarna? Katere nevarnosti, ki so na dosegu tebi in ostalim

mladim, zaznavaš v lokalni skupnosti (alkohol, droge, vandalizem, nasilje ...)?

Varnost okolja v katerem živim

Ocena varnosti

- Mojstrana je varna (2E)31, (2F)18, (2G)19, (2H)35

- Zvečer me ni strah (2G)27

Primerjava

- Primerjava z drugimi kraji (2E)32, (2E)33, (2H)36

- V primerjavi z drugimi kraji, v Mojstrani ni več drog (2H)48

Lastno prepričanje

- Manj priseljenih ljudi (2E)34

- Je vas (2E)35

Predvidevanja

- Varnost se spreminja (2G)20, (2H)37

- V manj varno (2H)38

Tvegane substance

Dostopnost

- Lahko dobimo alkohol (2E)37

- Lahko dobimo travo (2E)38

- Cigarete dobimo kadarkoli hočemo (2E)39

- Priskrbijo nam starejši (2E)40

- Lahko dobimo, kar hočemo (2G)22

- Vem, kje dobiti (2H)52, (2H)53

- Prodaja v trgovini (2H)54

Prisotnost

- Alkohol je prisoten (2F)19

- Droge so prisotne med mladimi (2F)20

Uporabniki drog

- 30 do 40 let stari (2H)50

Občutki

- Sama ne zaznavam mladih uživalcev (2H)51

Tvegane situacije

Vandalizem

- Sam sem imel težave s tem (2E)41

- Prevrnjeni koši (2E)42, (2F)28

- Zaznavam vandalizem (2F)26

- Puljenje rož (2F)29, (2H)46, (2H)47

- Uničevanje okolice (2F)30

Kraj vandalizma

112

- Po vasi (2E)43

Dejstvo

- Ne sodelujem pri vandalizmu (2E)44

- Opazil sem vandalizem (2E)45

- Sama kdaj kaj spijem (2F)21

Ocena stanja

- Vandalizem je prisoten (2E)47

- V parku se zvečer vedno kaj dogaja (2F)22, (2F)23

- V parku so ostanki igel (2F)24

- V parku so prazne steklenice (2F)25

- V parku so ogorki (2F)26

- Trave veliko (2H)40

- Tudi speed (2H)41

Droge

- Na voljo različne oblike drog (2G)21

- Vedno več drog (2H)39

Nasilje

- Nasilje (2G)24

- Prisotno nasilje (2H)42

Nevarne osebe

- Ni nevarnih ljudi (2G)25

Ocena nasilja

- Je ok (2G)26

Dejavnost

- Zvonjenje in trkanje po hišah (2H)44

Psihično nasilje

- Psihično nasilje (2H)45

PREHOD V SREDNJO ŠOLO

Glede na to, da si zaključil/a osnovno šoli in si sedaj prvi letnik srednje šole, imaš občutek, da si izpostavljen/a

z več nevarnostmi, da se ti nekaj zgodi, kot prej?

Tvegane situacije

Razlog izpostavljenosti nevarnostim

- Biti srednješolec (2E)48

- Mesta so bolj napredna kot Mojstrana (2E)51

Ocena varnosti

- Zunaj Mojstrane sem izpostavljen več nevarnostim (2E)49, (2E)50

Vpliv

- Družba te potegne: (2F)37

Prepričanje

- Če piješ si »frajer« (2F)38

113

Ocena stanja

- V prvem letniku še spoznavaš ljudi (2F)40, (2F)41

Dostopnost

- Z lahkoto kupiš drogo (2G)28, (2G)29

Karakterna značilnost

- Mene to ne potegne (2G)31, (2G)32

Predvidevanja

- Če živiš v dijaškem domu, si bolj izpostavljen vsemu (2H)57, (2H)58

Občutki

- Manjša kontrola staršev (2H)59

Srednja šola

Ocena stanja

- Prihod v šolo (2E)54

- Fant stoji pred vrati šole in prodaja (2E)55, (2G)30

Tvegana situacija

- Prodaja travo (2E)56

- Še kaj drugega poleg trave (2E)57

Občutki

- Slabi občutki (2E)58

Lastno prepričanje

- Nimam veliko proti temu, da se prodaja trava pred šolo (2E)59

Prehod v srednjo šolo

Prepričanje

Sedaj sem izpostavljena več nevarnostim

- Zagotovo (2F)31

Dejstvo

- Vikende preživljam v kraju, kjer hodim v šolo (2F)32

Ocena stanja

- Kraj izven Mojstrane me izpostavlja nevarnostim (2F)33

Tvegane substance

Alkohol

- Alkohol je prisoten (2F)34

Trava

- Trava je prisotna (2F)35

Cigarete

- Cigarete so prisotne (2F)36

Pot v drug kraj

Prevoz

- Če kam želim iti, moram poskrbeti za prevoz (2F)42

114

Vrsta prevoza

- Avtobus (2F)43

- Peljejo me starši: (2F)44

Lastno prepričanje

- Ne peljem se z drugimi ljudmi (2F)45

Prosti čas v kraju šolanja

Kraj

- Jesenice (2G)33

Ocena stanja

- Več alkohola (2G)34

- Več trave (2G)35

Primerjava

- Več alkohola in trave med mladimi na Jesenicah, kot v Mojstrani (2G)36, (2G)37

Pot v šolo

Prevoz

- Vsak dan se vozim v šolo in nazaj domov (2H)56

Katerim nevarnim situacijam si izpostavljen/a? Na kakšen način si zdaj bolj samostojen/na?

Okolje v katerem se šolam

Tvegane situacije

- Zabava na lažjem dosegu (2F47

Tvegane substance

- Alkohol (2F)49

- Cigarete (2F)50

- Trava (2F)51

Prehod v srednjo šolo

Samostojnost

- Skrbeti za karto za avtobus (2F)53

- Več časa sem od doma (2F)52

- Ne vem, če sem bolj samostojen (2E)62

- Sam hodim na avtobus (2E)63, (2H)72

- Zame skrbita še vedno starša (2E)66

- Sam skrbim za svoj prevoz v šolo in nazaj (2G)43

- Sam skrbim za malico (2G)45

- Večja samostojnost (2H)71

Izpostavljenost nevarnim situacijam

- Odvisno od posameznika (2H)60

- Sama nisem izpostavljena (2H)61

- Moji prijatelji so izpostavljeni (2H)62

- Družba, kjer se kadi (2H)65

- Pije se (2H)66

Razlog izpostavljenosti nevarnim situacijam

- Brez starševske avtoritete (2H)63

- Ves dan so zunaj (2H)64

115

Lastna prepričanja

- Sama ne zauživam tveganih substanc (2H)67

Organizacija prostega časa in šole

Ocena stanja

- Organiziram čas za šolo (2F)54

- Organiziram čas za prijatelje (2F)55

Prosti čas v kraju šolanja

Nevarne situacije

- Kdo mi lahko kaj podtakne (2G)38

- Ne bi vedel, da je droga (2G)40

- Pretep (2G)41

Občutki

- Pretep sme že videl (2G)42

Kraj pretepa

- Šola (2G)42

Družinski odnosi

Vrsta omejitve

- Ura za priti domov (2H)69

- Omejitev, kam lahko grem (2H)70

V tem času okoli sebe spoznavamo veliko novih ljudi. S tem pridobivamo nova poznanstva, sklepamo nova

prijateljstva. Kako ti gledaš na to? Kakšen je tvoj odnos s prijatelji iz osnovne šole in kakšen z »novimi

prijatelji«? O čem se lahko pogovarjaš s temi prijatelji? Jim zaupaš?

Prijateljski odnos

Stari/novi prijatelji

- Enak odnos z vsemi (2E)67

- S starimi prijatelji enaki stiki kot v osnovni (2H)80

Teme pogovora s prijatelji

- Pogovor o vsem (2E)68

- Z novimi prijatelji se pogovarjam veliko (2G)52

- Vsakodnevne teme (2G)53

Teme pogovora z znanci in sošolci

- Vsakodnevne zadeve (2F)62, (2H)78

- Ne zaupam jim težav (2F)63

Popularne teme za pogovor s sošolci in sošolkami

- Pogovor o alkoholu in zabavi (2F)79

Lastno prepričanje

- Nismo kot punce (2E)69, (2G)50

- Punce imajo sto prijateljic (2E)70, (2E)71

- Fantje ne damo toliko na zaupanje (2G)51

Karakterna značilnost

- Prijatelju moram res zaupati (2F)58

- Ostalo so znanci (2F)60

116

Prijatelji iz osnovne šole

- Ohranjam stike z njimi (2G)47

Ocena stanja

-s starimi nismo več toliko skupaj (2G)49

Občutki

- Nič se ni spremenilo (2G)48

Predvidevanja

- Nisem dolgo v prvem letniku (2H)73

Prehod v srednjo šolo

Navezovanje stikov

- Novi stiki (2F)57, (2G)46

Prijatelji

Prijateljski odnosi

- Do sedaj brez pravih prijateljev (2H)74

Sošolci in sošolke

- To so moji sošolci in sošolke (2H)75

Meja zaupanja

- Ni še zaupanja (2H)76

DRUŽINA IN ODNOSI

Kakšen je tvoj odnos z družino? Si edinec/edinka? Kaj sta tvoja starša po poklicu?

Družinski odnosi

Ocena stanja

- V redu odnos (2E)72

Partnerski odnos

- Starša se razumeta (2E)73

- Ločitev (2E)74

Izkušnje

- Imam starejšega brata (2F)70

Občutki

- Nisem omejena s strani staršev (2F)71

Predvidevanja

- Nikoli ni bilo nič narobe (2F)72

Načrti

- Upam da bo enako še naprej (2F)73

Organizacija prostega časa in šole

Razporeditev dejavnosti

- Ko naredim vse za šolo, je čas za ostalo (2F)75

- Nevmešavanje staršev (2H)87

117

Mnenje staršev o učenju

- Več časa bi moral nameniti učenju (2G)59

Skrb staršev

- Ne strinjajo se, da ostajam po pouku na Jesenicah (2G)60

- Če sem na Jesenicah, mi ne zaupajo

Ocena stanja

- Do sedaj je z razporeditvijo časa vse v redu (2H)88

- Kritičnost staršev do časa preživetega s fantom (2H)89

Člani družine

Bratje in sestre

- Edinec (2E)75

Zaposlitev

Delo staršev

- Mami dela v trgovini (2E)76

- Ati dela z avtomobili (2E)77

Se je tvoj odnos s starši na prehodu v srednjo šolo spremenil? Kako? O čem se lahko pogovarjaš s starši? Kdo

v družini je tisti, ki mu najbolj zaupaš?

Družinski odnosi

Ocena stanja

- Nespremenjen odnos (2E)86, (2F)76 , (2G)63, (2H)90

- Boljši odnos z atijem (2E)87, (2G)70

Dejstvo

- Bolje se razumeva saj sva oba fanta (2E)88

Teme pogovora s starši

- Z atijem se lahko pogovarjam (2E)89

- Pogovor o čemerkoli (2F)78, (2G)67

Neprijetne teme pogovora s starši

- Z mami se pogovarjati o seksu (2E)90, (2E)91

- Tema spolnosti in zabave (2F)80, (2G)68

Občutki

- Včasih mi je poleg staršev nerodno (2F)79

Vezi med člani

- Najbolj zaupam bratu (2F)81, (2F)82

Želje staršev

- Pametno obnašanje (2G)64

Predvidevanja

- V nujnem primeru bi zaupala mami (2H)91

Odnosi s starši

Občutki

118

- Vse je enako kot prej (2F)77

Tvegane situacije

Nevarnosti

- Izogibanje alkoholu (2G)65

- Izogibanje drogam (2G)66

ČAS IN PREVOZ

Koliko časa nameniš šolskim obveznostim po pouku? Se ti zdi to dovolj, ali bi potreboval/a več ali manj časa?

Kaj si želiš, da bi se spremenilo glede tega?

Organizacija prostega časa in šole

Ocena stanja

- Ne, delam veliko sproti (2E)92, (2E)93

Lastno prepričanje

- Ne rabim ponavljati (2E)96

- Ko se moram, se naučim (2E)98

- Zame je to dovolj (2E)99

- Časa imam dovolj (2F)88, (2H)96

- Ob upoštevanju staršev, bi se učil sproti (2G)75, (2G)76

- Ne čutim potrebe po učenju sproti (2G)77

Dejstvo

- Pred testom se učim kakšen dan (2E)97

Razporeditev dejavnosti

- Doma naredim nalogo (2F)83, (2G)71

- Ponovim snov (2F)84

Čas namenjen šoli po pouku

- Uro na dan (2F)86

- Več časa pred testi (2F)87, (2G)72, (2G)73, (2H)95

Občutki

- V šoli nimam težav (2G)74

Čas namenjen učenju

- Manj kot eno uro (2H)92, (2H)93

Pouk

Lastno prepričanje

- Vedno poslušam (2E)94

- Stvari me zanimajo (2E)95

Pot v šolo

Čas prihoda iz šole domov

- Ob štirih (2F)90

Načrt

- Več prostega časa (2F)91

119

Verjetno si vezan/a tudi na prevoz v srednjo šolo in nazaj. Kako zapolniš svoj čas, medtem ko čakaš na avtobus

oziroma drug prevoz? Kako ti to odgovarja, oziroma, kaj bi se ti zdelo boljše od tega? Koliko časa na dan ti

vzame pot v šolo?

Pot v šolo

Prevoz

- V redu prevoz (2E)100

- Ne čakam dolgo na prevoz (2G)78

- Grem direktno domov (2H)102

Vrsta prevoza

- Avtobus (2E)101, (2F)92

- Domov me pelje mami (2E)103

Čas prevoza

- 15 min po koncu pouka (2E)102

- Na dan slabo uro (2E)104

- Uro in pol na dan (2F)93

- Pol ure po koncu pouka (2G)79

- Vozim se približno uro na dan (2G)87, (2H)97, (2H)98

Prostor kjer čakamo na prevoz

- Poleg šole (2F)95

Aktivnosti

- Druženje v pubu (2F)94

- Spijemo kavo (2F)96

- Se družimo (2F)98, (2G)82

- Gremo na pijačo (2G)81

Oseba, s katero čakam prevoz

- Prijatelji (2G)81

Lastno prepričanje

- Čas mi ne gre v nič (2G)86

Čakanje na prevoz

- Ne čakam dolgo (2H)100

- Ne zapravljam časa (2H)101

Občutki

Lastno prepričanje

- Mi odgovarja (2F)97, (2H)99

Pot iz šole

Želja

- Prevoz bi imela takoj po šoli (2F)99

Dejstvo

- Ne bi zapravljala časa (2F)100

- Ne bi zapravljala denarja (2F)101

120

Finančno stanje

Denar

- Denar dobim od staršev (2G)83

- Žepnina (2G)84

9.3.3 Osno kodiranje − srednješolci (D)

PREDSTAVITEV

Kam hodiš v srednjo šolo in kako se tja voziš?

Srednja šola

Šola

- Srednja šola Jesenice (3I)1, (3L)3

- Gimnazija na Jesenicah (3K)2

Smer šolanja

- Strojni tehnik (3I)2

- Ekonomski tehnik (3J)2

- Zdravstvena (3L)1

Kraj šolanja

- Radovljica (3J)1

- Jesenice (3K)2, (3L)2

Letnik šolanja

- Prvi letnik (3K)1

Pot v šolo

Vrsta prevoza

- Avtobus (3I)3, (3J)3, (3K)3, (3L)4

- Avto (3I)5

- Mami (3K)5

Oseba, s katero se peljem v šolo

- Starejši prijatelj (3I)4

Čas trajanja prevoza

- Dve uri na dan (3J)4

- 15 minut (3K)4

Zaposlitev

Delo staršev

- Delo na Jesenicah (3K)6

PREHOD V SREDNJO ŠOLO IN PROSTI ČAS

Kaj se po tvojem mnenju spremeni, ko začneš hoditi v srednjo šolo? Na splošno/konkretno.

Spremembe ob vhodu v srednjo šolo

Lastno prepričanje

- Brez sprememb (3I)6

121

Spremembe

- Več učenja (3I)7

- Resno delo za šolo (3I)8

- Menjava okolice (3J)5, (3L)7

- Manj prostega časa (3J)6

- Novi učitelji (3J)7, (3L)6

- Novi prijatelji (3J)8, (3K)13, (3K)14, (3L)15

- Nič se kaj zares ne spremeni (3K)7

- Odraslost (3K)8

- Bolje razumevanje s fanti (3K)15

- Več druženja (3K)17

- Nova šola (3L)8

- Delo od začetka (3L)9

- Večje zaupanje staršev (3L)10, (3L)11, (3L)12

- Zaupanje v kraju kjer živim (3L)13, (3L)14

Večerno življenje

- Hodiš ven (3J)9, (3J)10

Konkretne spremembe

- starša me bolj spodbujata k delu in učenju (3I)9

Razlog sprememb

- pomanjkanje učenja (3I)10

Želja

- biti starejša (3K)9

Občutki

- bližje odraslosti (3K)12

Zabava

Kraj zabave

- Bled (3J)11

Osebe s katerimi se zabavam

- Sošolci (3J)12

Okolje v katerem živim

Ocena stanja

- V Mojstrani nimam kam za iti (3J)14

Ali svoj prosti čas kdaj preživljaš tudi v kraju, kamor hodiš v srednjo šolo? Zakaj in kje se zadržuješ?

Preživljanje prostega časa v kraju šolanja

Dejstvo

- Ostajanje po šoli (3I)12

Prostor

- Lokal (3I)13, (3J)17

- Poleg šole (3I)14

- Park (3J)19

Prostočasna aktivnost

- Igranje igric (3I)15

- Ostanem v kraju šolanja (3J)15

122

- Gremo na pijačo (3K)22

Občutki

- Raje na Jesenicah kot v Mojstrani (3I)16

- V Mojstrani se nič ne dogaja (3I)17

- Imamo se »kul« (3J)22

Oseba, s katero se družim

- Prijatelji (3I)18, (3J)21

- Sošolka (3K)21

Prosti čas

- Prosti čas ne preživljam v kraju šolanja (3K)18

- Kakšen vikend grem na Jesenice (3K)20

- Redko preživljam prosti čas v kraju šolanja (3L)16

- Če gre za delo v skupini, potem ostanem (3L)17

Prosti čas

Kraj preživljanja prostega časa

- Mojstrana (3K)19

Preživljanje prostega časa v kraju, kjer živim

Prostor

- Park (3L)20

- Lokal (3L)21

Oseba, s katero preživljam prosti čas

- Prijateljice (3L)22

Kaj počneš v prostem času, ko si doma, in kaj počneš, ko si prost po šoli?

Preživljanje prostega časa

Ocena stanja

- Različno (3K)23, (3L)23

- Ni različno (3I)19, (3J)23

- V Mojstrani ni toliko ljudi

Aktivnost

- Nekaj počnem (3I)20

- Pogovarjanje (3J)25

Oseba, s katero se družim

- Prijatelji (3I)21, (3J)24

Preživljanje prostega časa v kraju kjer živim

Aktivnost

- V Mojstrani smo pri kom doma (3J)26

- Igramo igrice (3J)27

- Tu ne grem na pijačo (3K)24

- Smo zunaj (3K)25

- Sprehod (3K)26

- Pogovarjanje (3K)28

123

Prostor

- Pred šolo (3K)27

Preživljanje prostega časa v kraju šolanja

Kraj in aktivnost preživljanja prostega časa

- V Radovljici gremo na kavo (3J)28

- Na Jesenicah gremo na pijačo (3K)31

Razlog

- Počutje, da si bolj med ljudmi (3K)32

- Tu sem zaradi šolskih obveznosti (3L)24

Prostor

- Lokal (3J)29

Čas obiskovanja lokala

- Med odmorom (3J)30

- Med prosto uro (3J)31

PRIJATELJSKI ODNOSI

Se še vedno družiš s starimi prijatelji, ali imaš novo družbo? So se ti odnosi s prijatelji, odkar si srednješolec,

kaj spremenili?

Preživljanje prostega časa

Oseba, s katero se družim v Mojstrani

- Stari prijatelji iz osnovne šole (3I)22

Oseba, s katero se družim izven Mojstrane

- Sošolci in znanci iz žica (3I)23

Oseba, s katero se družim

- Družim se z vsemi (3J)32

- S starimi in novimi prijatelji (3J)33

Prijateljski odnosi na prehodu iz osnovne v srednjo šolo

Odnosi

- Brez sprememb (3I)24, (3J)37, (3L)29

Prijateljski odnosi

Družba, v kateri sem

- Novinec (3J)35

- Družijo se že od prej (3J)34

Ocena odnosov

- Dobro razumevanje (3J)35

Prijatelji

- Stari in novi prijatelji (3K)33

Stare prijateljice

- Družimo se (3L)26

124

Najboljša prijateljica

- Sošolki (prej in zdaj) (3K)27

Novi prijatelji

Ocena stanja

- Več druženja z novimi prijatelji (3K)34

- Več časa preživimo skupaj (3K)35

Stare prijateljice

Prijateljski odnosi

- Še vedno smo v stikih (3K)36

Stiki

- Telefon (3K)37

- Messenger (3K)38

Zdaj imaš tudi nove prijatelje. Kako z njimi preživljaš prosti čas? Kaj ti je pri tem všeč in kaj ne? Kaj bi

spremenil, če bi lahko?

Vpliv prijateljev na moje vedenje

Moje vedenje

- Enak kot pri starih (3I)25, (3I)28, (3J)38, (3J)39

Vpliv družbe na moje vedenje

- Družba ne vpliva (3I)29

Karakterna značilnost

- Na koga družba lahko vpliva, name ne (3I)30, (3I)31

Prijateljski odnosi na prehodu iz osnovne v srednjo šolo

Odnosi

- Vsi smo prijatelji (3I)27

Spremembe v mojem vedenju

Spremembe

- Več odgovarjanja (3K)40

- Nestrinjanja s starši (3K)41

- Nestrinjanja (3K)42

Lastno prepričanje

- Nisem tega mnenja (3K)43

Moje počutje ob vstopu v srednjo šolo

Občutki

- Počutim se bolje (3K)44

Razlog

- Nisem več v osnovni šoli:(3K)45

125

Prijatelji

Preživljanje prostega časa z novimi prijatelji

- Ne preživljam prostega časa z novimi prijatelji (3L)30

TVEGANJA IN TVEGANE SITUACIJE

Če govorimo o tveganjih, kot so alkohol, tobak, droge, koliko si seznanjen z uporabo le-teh? Tudi sam uživaš

kaj od tega? Kdaj oziroma v kakšnih primerih? Kako prideš do teh snovi? Kaj misliš o uživanju teh snovi pri

mladoletnih? Kaj bi po tvojem mladim morali povedati o uživanju teh snovi (alkohol, droga tobak ...)?

Tveganja

Ocena stanja

- Vem, da obstajajo (3I)32

- Prvič sem se ga res napil (3I)39

- Nisem polnoletna (3K)57

Družba

- V družbi kadijo (3J)48

Preventiva

- Predavanja (3K)47

Lastno prepričane

- Vse že vemo, do česa lahko pride (3K)48

Seznanitev z uporabo tveganih substanc

- Sem seznanjen (3L)31

Tvegane substance

Vrsta dostopnih substanc

- Alkohol (3I)43, (3K)55

- Cigarete (3I)44, (3K)54

Moje izkušnje

- Sem poskusil (3I)33, (3K)49

- Poskusil sem marsikaj (3J)42

- Cigarete sem poskusil (3J)46, (3J)47, (3K)50

- Poskusil sem alkohol (3K)50

- Enkrat sem se napila (3L)38

Posledice

-slabost (3L)39

-ne bom ponovila (3L)40

Izkušnje prijateljev

- Sošolci kadijo (3I)34

Uživanje substanc

- Prvič sem se ga napil lani (3I)37

- Po šoli spijem kakšno pivo (3I)38

- Droge še nisem poskusil (3L)33

Kraj uživanja

- Večer na vasi (3I)38

126

- Bled (3J)45

- Park v Mojstrani (3K)51

Trava

- Trave ne bi več poskusil (3J)39

Alkohol

- Kdaj kaj spijem:(3J)44

- Sem poskusil (3L)34

- Alkohol mi je ok (3L)36

Cigarete

- Kdaj kakšnega pokadim (3J)49

- Sem poskusil (3L)35

Občutki

-tobak mi ni v redu (3L)41

-zanič okus (3L)42

Lastno prepričanje

- Ni težko dobiti (3J)54

Droge

- Nisem se še srečala z njimi (3K)52

Občutki

- Ni bi upala pokusiti (3K)53

Pitje alkohola

Občutki

- Alkohol je ok, brez da se napijem (3L)37

Tvegane substance v kraju šolanja

Dostopnost

- Vem kje dobiti (3I)41

- Dostopne v Radovljici (3J)53

- Dostopen alkohol in cigarete na Jesenicah (3K)57

Prostor dostopnosti

- Jesenice v trafiki (3I)42

Tvegane substance v kraju kjer živim

Dostopnost

- Doma ne (3I)44

- Kupil bi kdo od starejših (3I)45, (3K)58

- Ne vem, kje kupiti (3I)48

- Dostopne v Mojstrani (3J)52

Droge

- Za droge ne vem (3I)46

Trava

- Trava je (3I)47

127

Uživanje tveganih substanc

Skrivnost

- Doma ne vedo (3J)50

Kaj pa nasilje (fizično/psihično), kakšne so tvoje izkušnje s tem? (Ali kot povzročitelj ali kot žrtev) Če da, kje?

Kaj je tvoje mnenje o tem? Ali lahko sam kaj narediš glede teh tveganj?

Nasilje

Nasilje

- Nisem bil še vpleten (3I)50

Lastno prepričanje o nasilju

- Ne strinjam se s tem (3I)51, (3J)59, (3K)62

Vrsta nasilja

- Nič nimam proti prepirom (3I)52

- Sporov ne rešujemo fizično (3I)53

Fizično nasilje

- Priča pretepu (3J)55, (3J)56

- Pretep na šoli (3L)44

Psihično nasilje

- Norčevanje iz sošolke (3K)59

- Norčevanje iz deklice (3L)47, (3L)48

Posledice

- Kazen (3J)57

- Strah pred posledicami (3L)51

Predvidevanja

- Če bi videl pretep, bi se umaknil (3J)60

Ocena stanja

- Nisem bila še del tega (3K)61, (3L)43

Nasilje v Mojstrani

- V Mojstrani ni nasilja (3K)63

- Če je, je za štirimi stenami (3K)64

Lastno prepričanje o nasilju v Mojstrani

- Odkritega nasilja ni (3K)66

Občutki

- Smiljenje (3L)49

Reakcija

- Brez vmešavanja (3L)50

Okolje, v katerem se šolam

Predvidevanja o nasilju na Jesenicah

- Več nasilja kot v Mojstrani (3K)67

Ocena poseljenosti

128

- Več ljudi (3K)68

- Priseljenci (3K)69

Ocena priseljenega prebivalstva na Jesenicah

- Priseljenci veljajo za pretepače (3K)70

Lastno mišljenje

- Sama se ne strinjam, da priseljenci veljajo za pretepače (3K(71

- Ne smemo obsojati (3K)72

Predstavitev sogovornika

Karakterna značilnost

- Nisem nasilen (3J)58

- Ne podpiram nasilja (3L)52

Kaj sam še razumeš pod tvegane situacije in vedenja, ki ste jim izpostavljeni mladi, kaj ti to pomeni in kako

na to odreagiraš?

Tvegana situacija

Konkretna tvegana situacija

- Igranje fife (3I)55

- Nisem skoncentriran (3I)56

- Usesti se v avto k nekomu, ki je zadrogiran (3I)58

- Biti pijan na Bledu (3J)61

- Starši me pridejo iskat, po tem ko pijem (3J)62

- Voziti pijan (3L)53

- Zadeti se (3L)54

- Iti domov v slabem stanju (3L)56

- Zasačenje staršev (3L)57

Izkušnja s tvegano situacijo

- Nisem bila še v tvegani situaciji (3L)58

Reakcija na tvegano situacijo

- Reakcija vprašljiva (3L)59

Občutki

- Ne bi se usedel v avto k nekomu, ki je zadrogiran (3I)60

- V primeru prijateljstva ne vem, kaj bi naredil (3I)61

Ocena stanja

- Nisem razmišljala o tem (3K)73

Pitje alkohola

Občutki

- Vem da ne bi smel (3J)64

- Kdaj pa kdaj se zgodi (3J)65

Sta adrenalin in tehnologija zate tveganji? Koliko in kako se sam udejstvuješ pri uporabo tehnologije? Koliko

uporabljaš računalnik, telefon, televizijo? Ali se ti zdi, da je to preveč, bi rad kaj spremenil?

Adrenalin in tehnologija kot tveganji

129

Lastno prepričanje

- Verjetno sta tveganji (3I)62

- Sta tveganji (3J)66, (3K)74, (3L)60

Ozaveščanje

- Nekateri se ne zavedajo (3L)61

Adrenalin kot tveganje

Primer, ko je adrenalin tveganje

- Adrenalinska oseba (3I)63

Adrenalinski športi

- Adrenalinski športi (3I)64

- Tveganje življenja (3I)65

Ocena stanja

- Nisem adrenalinski človek (3J)67

Občutki

- Adrenalina ne maram (3K)75

Tehnologija kot tveganje

Tehnologija

- Tehnologija ni tako tveganje (3I)66

Uporaba tehnologije

- Vse uporabljam (3J)68

- Uporaba tudi za pomoč pri šolskih obveznostih (3J)70

Uporaba telefona

- Vsi smo malo zasvojeni s telefonom (3I)67

- Vse imam na telefonu (3L)68

Uporaba računalnika

- Računalnik (3I)68

Ocena stanja

- Svet obdan s tehnologijo (3K)76

Tehnologija

Pozitivna tehnologija

- Ni vse negativno (3J)71

Mobilni telefon

Čas uporabe telefona

- Celodnevna uporaba (3I)70, (3K)77

- Veliko časa (3J)72, (3L)62

- Tudi pot tušem (3K)78

- Spim z njim (3L)63

Prostor telefona

- Imam ga pri sebi (3I)71

130

Aktivnosti na telefonu

- Facebook (3I)72, (3K)85, (3L)65

- Instagram (3I)73, (3L)66

- Snapchat (3I)74

- Poslušanje glasbe (3K)79

- Budilka (3K)83, (3L)64

- Koledar (3K)83,

- Dopisovanje s prijateljicami (3K)84

Ocena stanja

- Moji prijatelji tudi to počnejo (3I)76

Prvi telefon

- Šesti razred (3I)77

Uporaba telefona včasih

- Manjša uporaba (3I)78

Uporaba telefona zdaj

- Večja uporaba (3I)79

- Telefon sem uporabljala prej in sedaj enako (3K)103

Pomembnost telefona

- Visoka (3K)80

Stiki s prijatelji

- Smo v stiku (3K)86

- Vidimo se manj (3K)87

- Slišimo se več (3K)88

Mediji

Vpliv medijev

- Po televiziji pravijo, da s tehnologijo odraščamo (3I)69

Računalnik

Uporaba računalnika

- Računalnik uporabljam manj (3J)73

- Uporabljam ga za šolske obveznosti (3L)67

Čas preživet na računalniku

- Nekateri ves teden ne zapustijo računalnika (3J)77

Aktivnosti

- Igranje igric (3J)78, (3K)90

Pomembnost računalnika

- Lahko bi bil brez računalnika (3K)81

Lastno mišljenje

- Obsedenost z igranjem igric mi ni v redu (3K)91

Televizija

Gledanje televizije

131

- Televizijo gledam malo (3J)74

- Televizije ne gledam (3L)69

Zasvojenost s tehnologijo

Ocena stanja

- Nisem zasvojen (3J)75

- Nekateri fantje so hujši uporabniki (3J)76

Slušalke

Uporaba slušalk

- Poslušam glasbo (3L)71

- Sproščanje (3L)72

Kaj konkretno od teh tveganj se je spremenilo na prehodu iz osnovne v srednjo šolo? Kaj je bilo prisotno že

prej, ko si več časa preživel v Mojstrani in kaj je novo zate?

Spremembe na prehodu v srednjo šolo

Spremembe

- Brez sprememb (3I)80, (3K)92, (3L)73

- Je podobno (3J)79

- Kdaj pa kdaj grem ven (3J)80

- Več poznanste (3K)93

Občutki

- Pri meni se ni nič spremenilo (3I)81, (3K)99

Aktivnosti

- Enako početje (3I)82

Sprememba kraja preživljanja prostega časa

- Bled (3J)81

Tvegane situacije

- Pride do tveganih situacij (3J)82

-alkohol (3J)83

Ocena stanja

- Več ljudi, več navad (3K)94

- Navade drugih bi me lahko premamile (3K)95

Zabava

Prevoz iz zabave

- Starši me pridejo iskat (3J)84

- Starejši prijatelji (3J)85

Lastno prepričanje

- Alkohol in vožnja ne gresta skupaj (3J)86

- Ne peljem se z osebami, ki pijejo (3J)87

Tvegane situacije v srednji šoli

Alkohol

- Prijatelji pijejo alkohol (3K)96

132

Kajenje

- Veliko jih redno kadi (3K)97

- Kadi se pred šolo (3K)98

Tvegane substance v kraju, kjer živim

Navade uživanja tveganih substanc

- Nismo navajeni kaditi že v devetem razredu (3K)100

Tvegane substance v kraju, kjer se šolam

Navade uživanja tveganih substanc

- Kajenje v devetem razredu (3K)101, (3K)102

ODNOS Z DRUŽINO

Kakšen je tvoj odnos z družino? Se je le-ta na prehodu v srednjo šolo kaj spremenil? Če da, kako konkretno?

Odnosi v družini

Ocena stanja

- Ni slab in ni dober (3I)85, (3I)86

- V redu odnos (3K)104

Odnos med starši

- Starša se ne razumeta (3I)90

Odnos s starši

- Se razumemo (3K)105

Spremembe na prehodu v srednjo šolo

- Nič sprememb (3K)106

- Več zaupanja (3K)107, (3K)108

Pogovor s starši

- Večja pripravljenost za pogovor (3L)83

Odnos s starši

Razlog nesporazumov

- Šolske ocene (3I)87

Načrti

- Obljube za popravljanje ocen (3I)88

Občutki

- Ne da se mi prepirati (3I)91

Odnos z mami

- Dobro se razumeva (3J)88

Odnos z atijem

- Ati je bolj strog (3J)89

- Imava ok odnos (3J)90

Zaupanje

133

- Zaupata mi (3J)91

Skrb staršev

- Ko sem zunaj, povem uro in se vrnem ob tej uri (3K)110, (3K)111

- Ne sprašujeta več toliko kot sta (3L)82

- Ne drezata vame (3L)84

- Več svobode (3L)85, (3L)86

Osamosvajanje

Samostojnost

- Se osamosvajam (3J)92

- Več moram narediti brez pomoči staršev (3J)94

Odnos z bratom

Ocena stanja

- Dober odnos z bratom (3L)79

Družinski člani

Starost brata

- Mlajši brat (3L)80

9.3.4 Osno kodiranje − starši, fokusna skupina

PREHOD V SREDNJO ŠOLO

1. Vaš otrok je tik pred prehodom iz osnovne šole v srednjo šolo. Kakšna pričakovanja oziroma vprašanja se

vam porajajo v zvezi s tem?

Otrokova odločitev za srednjo šolo

Ocena stanja

- Prehitra odločitev (A1)

- Smer (A2)

Šolstvo drugje

Primerjava

- Primerjava z Avstrijo (A3)

Šolanje

Predlog šolanja

- Najprej splošna šola (A4)

- Se usmerja naprej (A6)

Pričakovanje od učiteljev

- Pomoč učiteljev (A7)

- Vidijo, kaj ga veseli (A8)

Problem v našem šolstvu

- Prehitra odločitev:(A9)

Otroci v devetem razredu

134

Ocena statusa

- Otroci v devetem razredu so še otroci (A10)

- Nezrelost (F37)

Odločitev o srednji šoli

Vpliv bratov na odločitev o srednji šoli

- Starejši bratje prispevajo k odločitvi:(A12)

Ocena stanja

- Premladi otroci (A14)

Meja med odraslim in otrokom

Otrokov status

- V tretjem letniku odrastejo (A5)

2. So prisotni tudi kakšni strahovi? Kateri?

Strahovi staršev

Brez strahov

- Strahovi niso prisotni (A15), (B16), (D33)

Starši in srednja šola

Nostalgija staršev

- Prehod v srednjo šolo nekaj najboljšega (B17)

Predvidevanja

- Tudi otrokov prehod v srednjo šolo bo dober (B18)

- Tam bo boljše (C19)

Okolje v katerem živimo

Dejstva

- Smo na vasi (C20)

Okolje iz katerega kot starš izviram

Dejstva

- Sama sem z Jesenic (C21)

Osnovna šola

Lastni občutki o osnovni šoli

- Nisem razočarana nad šolo (C22)

Razočaranje nad sistemom

- Razočaranje nad sistemom (C23)

- Nezadovoljstvo (C27)

Predvidevanja

- Mislili smo, da bo boljše na manjši šoli (C24)

- Zahteven letnik generacijsko (C25)

135

Ocena stanja v razredu

- Odnosi niso v redu (C26)

Prehod v srednjo šolo

Občutki o odhodu

- Veselje (C28)

- Drugje ni boljše (C29)

Zahtevnost za delo

- Enako delo (C30), (C31)

Prehod kot dozoritev

- Dozorenje: (D32)

Predvidevanja

- Na srednji šoli manj razgovorov (E36)

Razlike prej in sedaj v osnovni šoli

Razlike

- Brez razgovorov (E34), (E35)

3. Tisti, ki ste starši več kot enemu otroku, so po vašem mnenju razlike/odstopanja pri enem in drugem, pri

prehodu v različna obdobja odraščanja?

Odraščanja pri različno starih otrocih?

Brez odstopanj

- Ni odstopanj (A40)

So razlike

- Drugače je (A41)

Šola

Šole kot trgovina

- Šole so trgovina (B42)

- Prodajanje stvari (B43)

- Na koncu drugače kot je predstavljeno (B44)

- Pri vseh generacijah enako (B45)

VARNOST OKOLICE IN TVEGANJA

4. Se vam lokalna skupnost v kateri živite, nas splošno zdi varna? Katerim tveganim situacijam so vaši otroci

po vašem mnenju tu izpostavljeni? Kakšna je vaša ozaveščenost o nevarnostih v okolici?

Varnost okolja v katerem živim

Ocena varnosti

- Varna okolica: (A46)

- Zdravo okolje: (A47)

- Stimulativno: (A48)

Spremembe prej in sedaj

Starši in skrb za otroka

- Starši bolj skrbniški: (B49)

Starši in skrb za otroka včasih

136

- V našem otroštvu starši niso vedeli, kje smo (B50)

Prosti čas včasih

- Zjutraj smo odšli ven in prišli zvečer (B51)

Nadzor nad otrokom včasih

- Brez vprašanja staršev (B52)

Nadzor nad otrokom zdaj

- Zdaj je več nadzora (C53)

Varnost okolja, v katerem živim

Ocena varnosti

- Varna okolica (C54)

Okolje, v katerem živim

Ocena poznanstva v okolju

- Se poznamo med seboj (D55)

- Za otroke se ve, h kateri družini spadajo (D56)

- Izveš, če se kaj naredi (D57)

Tveganje

Kriminal

- Ni kriminala (E58)

5. Mislite, da bo ta stopnja izpostavljenosti tveganjem na prehodu v srednjo šolo porasla? Zakaj?

Tveganja na prehodu v srednjo šolo

Stopnja izpostavljenosti brez porasta

- Ne bo porasta izpostavljenosti tveganjem (A59)

Okolje, v katerem živim

Prisotnost drog

- Droge so prisotne (A60)

Dostopnost drog

- Če želi, lahko poskusi (B61), (B62)

Srednja šola

Zaupanje

- Prej ko je prisotno zaupanje, boljše je (C64)

Pomoč otroku

- Pomoč pri situacijah (D65)

SREDNJA ŠOLA

6. Je srednja šola otrokova samostojna odločitev ali ne? Na podlagi česa ga usmerjate, da se odloča?

Srednja šola

Samostojna odločitev

- Je samostojna odločitev (A66), (B67), (C68), (C69)

Vpliv na odločitev

137

- Pomoč bratov in sester (C70)

Izkušnje bratov in sester

- Bratje in sestre svetujejo (D71)

- Lažja odločitev (D72)

7. Kakšna so vaša pričakovanja s strani srednje šole glede otrokove varnosti?

Pričakovanja v zvezi s srednjo šolo

Vpis na želeno srednjo šolo

- Vpis na šolo, ki mu je všeč (A73)

Pričakovanja staršev

- Brez posebnosti (C77)

Brez pričakovanj

- Otroci se sami menijo stvari (C79)

- Brez vmešavanja staršev (C80)

Srednja šola otrokova stvar

- Srednja šola je otrokova stvar (D81)

OTROKOV PROSTI ČAS

8. Kakšen je vaš nadzor in zaupanje nad otrokovim preživljanjem prostega časa? Uporabo telefonov,

računalnikov …?

Nadzor nad uporabo tehnologije

Brez nadzora nad uporabo tehnologije

- Jaz nadzora nimam (A83)

Nadzor nad tehnologijo da in ne

- Oboje po malo (B84)

Razlogi za da in ne

- Telefon ima vedno pri sebi (B86)

- Sama ga kličem (B87)

- Računalnik potrebuje za šolo (C88)

Omejena uporaba

- Ne pustim, da je zvečer na računalniku (C89)

Nesporazumi med staršem in otrokom

- V primeru ne delanja naloge (D90)

- Če se ne uči (D91)