Leto: maj 2011 ISSN 2000-9453 Št. 69 År: maj 2011 Nr. 69

KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN

S L O V E N I J A O l o f s t r ö m

ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN:

FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland,

B l e k i n g e

Izdaja in odgovarja: Utges av:UO Kulturnega društva SLOVENIJA Kulturföreningen SLOVENIJA

O l o f s t r ö m, Š v e d s k a O l o f s t r ö m, S v e r i g e

Urednik: Ciril M. Stopar Redaktör: Ciril M. Stopar

SLOVENSKI GLAS

Slovensk Röst

Obisk ministra dr. Boštjana Žekša na občnem zboru Slov. zveze v Malmöju

2

Minister dr. Boštjan Ţekš in predsednik Slov. zveze Ciril M. Stopar sta imela zanimive pogovore

Vodja veleposlaništva RS v Stockholmu mag. Metoda Mikuţ/ Govor Cirila M. Stoparja na občn. zboru

Predstavniki slovenskih društev na Švedskem na občnem zboru / Ciril sprejema roţe od Ivanke v zahvalo

Minister dr. Boštjan Ţekš in Ciril M. Stopar g. Zvone Podvinski, Primoţ Ilešič, Anja Lorenzetti

3

Uvodna beseda

Leto 16

OLOFSTRÖM

Naslovna stran:

Obisk ministra RS

na Švedskem

Foto: Silvana Stopar, 2011

Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku UO Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar

V aprilu in maju smo imeli lepo son-čno vreme, tako da smo lahko pos-krbeli in si uredili vrtove, posejali solato ali pa izkoristili priloţno st za krajše oziroma daljše sprehode. Skozi okna ali pa na sprehodih smo opaţa li kako narava spreminja bar-vo. Vse je naenkrat postalo zeleno, sadno drevje se je razcvetelo. Tuli-pani, narcise vse je bilo v cvetju. V aprilu nas je obiskal minister dr. Boštjan Ţekš. Zelo smo bili veseli njegovega obiska, saj je minilo ţe ne kaj časa odkar smo imeli takšen pomemben obisk pri nas na Švedskem. Kot ste tudi opazili, praznuje naše glasilo pomembno obletnico delovan-ja, prav zato smo tudi zamenjali ime glasila, ker čutimo da je glasilo pomembna vez med domovino Slovenijo in z nami ki ţi vimo na Švedskem Likovna sekcija je aktivno delovala celo pomlad, saj lahko opaţa mo, da se njihove razstave kar vrstijo v Ronneby in v Olofströmu. Obenem česti-tamo Zinki Karlsson, ker je sprejeta v slikarsko kolonijo v Mostu na Soči. Vidimo se na balinanju, pričakujemo vas! Ciril M. Stopar / gl. urednik

ČLANARINA Prosimo še zadnje zamudnike, da plačajo članarino za to leto. Pot-rebujemo vas, saj nam manjka še okoli 20 članov, da pridemo na zeleno vejo. Naša ţ elja je, da bi se tudi iz Landskrone več ljudi včla-nilo v naše slovensko društvo. Veseli bomo vaše podpore in plačila članarine, ker vas potrebuje-mo. Pa tudi Slovenska zveza ne more obstati, brez vaše podpore. Ţelimo vam lepo in sončno poletje!

Ostanite nam zdravi! UO KD Slovenija

Spoštovani člani in prijatelji

Dobrodošli na

balinarsko

srečanje

UO KD SLOVENIJA

Uvodna beseda Balinarsko srečanje

Plan dela, obvestila, Potovalni kotiček

Stran šaljivcev Recepti

Gradovi v Sloveniji Kulturne strani

Pomladansko branje Švedske strani

Zgodovina Slovenije v švedskem jeziku

Foto arhiv društvenih aktivnosti

KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, 293 34 Olofström, Sweden Telefaks: 0457 - 771 85 / Postgiro: 732365 - 2 Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks. 0457 - 771 85

Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: 0454 — 468 82 Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: 0454- 48065

E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com

Maj 2011

Olofströmski Slovenski glas Izhaja s finačno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Pokrovitelj društva: občina Medvode

Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore

Piran, na slovenski obali. Foto: Ciril M. Stopar, 2009

V TEJ ŠTEVILKI:

Vabilo na BALINARSKO SREČANJE v Olofströmu

V soboto 21. maja bo v Olofströmu v društvenih prostorih na Tegnérvägen 2A, družabna prireditev in balinarsko srečanje.

V parku pred društvenimi prostori bomo organizirali BALINARSKO SREČANJE, za člane in goste. Začetek bo ob 14.00 uri.

Pridite, pričakujemo vas! Prijave na telefon: 0457—77185.

Po balinanju, bomo imeli v društvenih prostorih družabno prireditev,

kjer bomo večerjali in primerno zalili turnir z dobro kapljico. Med nas bomo poklicali tudi primorskega muzikanta Libera,

da bi nam bilo lepše in bolj zabavno. Dobrodošli! UO KD SLOVENIJA

——————————————————————————————-- ROMANJE V VADSTENO 2011

Slovenska katoliška misija na Švedskem in slov. dušni pastir,

gospod Zvone Podvinski vas vabi na Slovensko romanje,

na Binkoštno soboto 11. junija v Vadsteno. Začetek sv. maše ob

12.00 uri pri sestrah sv. Brigite. Če bo interes in če nas bo naj-manj osem, se v Vadsteno odpel-

jemo z kombijem- minibusom, drugače se v Vadsteno odpeljemo z avtomobili. Če ste zainteresirani se prijavite Cirilu: 0457 –77185.

4

5

Zinka Karlssson- Gselman, leta 1983

P L A N DELA 2011

21. maj: balinarski turnir v Olofströmu in 15-obletnica Društvenega glasila.

11. junija, romanje v Vadsteno. 25. junija ali 2.julija, balinarsko

srečanje ob 20. obletnici slovenske drţ ave, prijavite se do sredine junija.

11. – 18. junija, se bo Zinka Karlsson iz Rottne, udeleţ ila Slikarske kolonije v Mostu na Soči in Goriških Brdih pod pokroviteljstvom Slovenske izs. matice.

27. julija – 7. avgusta, srečanje tabornikov v Kristianstadu. World Scout Jamboree, na Rinkaby fältet, pride okoli 200 tabornikov iz Slovenije,

27. avgusta: Barnakälla, srečanje vseh generacij in tradicion. slov. piknik.

17- 25. septembra, Slovenska slikarska razstava v hiši kulture v Längan, pri Holje parku v Olofströmu.

1. oktober, Slovensko kulturno srečanje v Köpingu, izlet z avtobusom.

Datum: Vinska trgatev - koncert MPZ Vesna iz sv. Kriţ a pri Trstu. Z njimi pride tudi trio, ki bo igral na veselici.

17. decembra, miklavţ evanje. Med letom bodo tudi slovenske maše v

Olofströmu in Nybru. Likovna sekcija: Od junija- decembra, kroţ ek likovne

sekcije 3 nedelje v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od 14–18.00 ure.

Društveni prostori bodo odprti, ko ima likovna sekcija kroţ ek, to je v nedeljah od 15.00 ure naprej, (trikrat mesečno).

ČLANARINA za leto 2011

Do danes je 74 družin in ostalih plačalo članarino. Hvala vam za vašo podporo! Lepo prosimo še preostale, ki ste pozabili plačati, da nam plačate članarino,

220 kr je članarina za druţ ine in za tiste, ki plačajo tudi za svoje vnuke. 140 kr pa plačajo posamezniki.

Članarino lahko vplačate na Bankgiro,

BANKGIRO: 233 - 5503 ali na PlusGiro 73 23 65 - 2

Preko interneta lahko vplačate tudi iz

Slovenije in EU:

SPARBANKEN 1826, Kristianstad.

Vplačilo za: Kulturföreningen Slovenija

IBAN:

SE25 8000 0831 3991 4056 0021 BIC: SWEDSESS

Ko plačate članarino boste dobivali brezplačno naše glasilo, Slovensko glasilo od Slov. zveze obenem ste član pogrebnega fonda.

15-OBLETNICA DRUŠT. GLASILA

V maju leta 1996 smo v Olofströmu na mojo pobudo ustanovili Društveno glasilo. Do sedaj je izšlo 68 številk. Kot pobudnik sem moral nositi tudi odgovornost gl. urednika glasila. Med leti

so mi občasno pomagali: Klavdija Rener, Andreas Holmersson, prispevke je pošiljal tudi Štefan Zrinski. Naloga gl. urednika je bila težka, trnata, polna problemov in bolezni, toda duhovno bogata. Hvala bogu, danes slavimo 15 let izhajanja glasila. Glasilo je dobilo novo podobo in kvalitetne tiskane strani šele ko nas je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu! gl. urednik: Ciril Marjan. Stopar

6

NOVO IME GLASILA:

V aprilu smo pri švedskih oblasteh registrirali novo ime našega glasila: SLOVENSKI GLAS/SLOVENSK

RÖST in pridobili novo registrsko številko:ISSN 2000-9453. Po 15-tih letih izhajanja Društvenega glasila, smo čutili potrebo po zamenjavi imena, saj je to glasilo res slovenski glas olofströmskega društva, ki ima članstvo v 7 pokrajinah in 24 občinah. Če ne bi izdajali to glasilo bi morda izgubili skoraj polovico članstva, ker je zelo veliko ostarelih in bolnih članov, ki se ne morejo udeleţ iti društvenih prireditev in aktivnosti, pa tudi oddaljenost do društvenih prostorov je precejšnja. Nekateri imajo od 100-500 km do Olofströma in društvenih prostorov. Tudi v naprej bomo Slovenski glas izdajali na 24 straneh s podobno vsebino kot do sedaj. Ţelimo si,da bo naš Slovenski glas še dolgo izhajal. Še na mnoga leta! 9. aprila je imela Slovenska zveza na Švedskem občni zbor v Malmöju, obenem smo praznovali 20-obletnico ustanovitve Zveze. Doţ iveli smo to čast, da nas je obiskal z delegacijo minister dr. Boštjan Ţekš. Z njim so prišli tudi vodja kabineta ministra Anja Lorenzetti, sekretar na Uradu Vlade RS mag. Primoţ Ilešič ter vodja veleposlaništva RS v Stockholmu mag. Metoda Mikuţ . Razgovori so bili zelo dobri in so obsegali več delovnih področij. Ministra je zanimalo tudi, če dobimo kakšno ekonomsko pomoč

od švedske drţ ave. Leto je Drţ avni zavod za mladino odobril Slovenski zvezi okoli 270.000 kr in to namensko za aktivnosti v slovenskih društvih ter za administracijo in sestanke ter konference Zveze. Brez tega denarja ne bi mogli delovati. Poseben pogoj pa je ta, da imamo najmanj 1000 članov ( v letu 2010 smo imeli 1040 članov), ter da mora ekonomijo in vse račune Zveze pregledati auktorizirani in od drţ ave priznani revizor, ki ga moramo plačati. Te pogoje smo tudi izpolnili. Tudi od Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo dobili odobrene projekte v vrednosti 86.730 kr. Tudi za te projekte so strogi pogoji in so namenski ter mora zveza na Urad poslati poročilo s kopijo vseh računov. Za občni zbor smo pripravili tudi brošuro Zbornik SZ 2011 na 32 straneh, ki je obsegala vse podatke in načrte Slov. zveze za prihodnost. Avtor brošure je bil Ciril M. Stopar. Po občnem zboru je bil pester kulturni program, kjer so nastopali: pevski zbor SKD Planike iz Malmöja, Trio sester Budja iz Orfeuma v Landskroni, Viktor Semprimo-ţ nik s harmoniko in petjem iz KD Slovenija v Olofströmu.

Avguština Budja je avtor več knjig, ki so tiskane na slovenskem ali švedskem jeziku. Letos spomladi je izdala novo knjigo z imenom: DRUŽINSKE PODOBE

To je avtobiografija v kateri opisuje druţ inske ţ ivljenjske zgodbe v Sloveniji in na Švedskem. Zelo zanimivo branje na 318 straneh. Cena knjige je: 150 kr.

Naročite jo: tel: 0418 - 269 26 E-pošta: budja@bredband.net

7

Iz Slovenije smo dobili elektronsko pošto od našega člana Karla Pesjaka, ki nam sporoča, da ima fotografsko razstavo v Galeriji Atrij v Trţ iču, od 19. aprila – 18. maja 2011. 20. aprila pa je imel potopisno predavanje s temo o Švedski v Knjiţ nici Toneta Pretnarja v Trţ iču. Predavanje je bilo tako zanimivo, da je bil prostor do vrha napolnjen, da so še na stopnišču stali in s zanimanjem poslušali. Dušanka Kelečinji je imela samostojno slikarsko razstavo v aprilu in maju v Folkets husu v Olofströmu. O tem je bil objavljen tudi članek v pokrajinskem časopisu BLT.

Silvana Stopar je imela slikarsko razstavo v februarju- marcu v Cafe Rådhuset v Ronneby. V maju pa ima slikarsko razstavo v kulturni hiši, Mor Oliviagården v Ronneby.

Srečanje vseh Slovencev bo organiziral

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prireditev pa bo organizirana v počastitev 20. obletnice ustanovitve Slovenske drţave. Prireditev bo 1. julija 2011 s pričetkom ob 17. uri popoldne. Odvijala se bo na Dvornem in Pogačarjevem trgu, zvečer pa tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Skupno srečanje Slovencev »DOBRODOŠLI DOMA«, bo potekalo 1. julija 2011 v Ljubljani Druge povezave in informacije : www.slovenci.si http://www.slovenia.info/homecoming http://www.dvajset.si/ http://www.uszs.gov.si/

Miran Rampre, mobil: 0733-84 0823

E-mail: holje.bungalow@oktv.se

Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886, Telefaks: 08 – 662 92 74 Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM www.stockholm.embassy.si E-mail: vst@gov.si Naslov: Parkgatan 14, 411 38 Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel: 031- 711 54 21 mobilni tel: 0708 – 278 757 E-mail: zvone@kristuskonungen.se ********************************

KDOR NI ZA V HRIBE, NAJ OSTANE DOMA

Slovenska katoliška misija

Veleposlaništvo RS v Stockholmu

PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU

Hudiča samo sediš in bereš ter TV gledaš, moj dragi moţ , a nismo enakopravni na Švedskem!!

8

www.adria.si Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico morate naročiti najmanj 2 meseca prej, dva- tri tedne pred poletom se vzdigne cena vozovnice tudi čez 100%. Iz Kastrupa je najbolj poceni let je v četrtkih. Iz Stockholma pa je najbolj poceni let v četrtkih in nedeljah. SKANDINAVIJA INFORMACIJE: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborgtel.: 042 - 28 47 78 faks: 042 - 14 47 78 mobil: 0708 - 28 47 78 E-mail: a.cvitan@adria-airways.se Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure

Adria Airways na letališču Copenhagen:

Terminal 2, F, Floor 2, Office 230,

2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo

tel.: & faks: 0045 32 51 59 59

mobil: 0045 26 88 99 48

E-mail: info@adria-airways.dk Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala

COPENHAGEN: V nedeljo ob 18.45 uri iz Ljubljane, ob 21.10 uri iz Copenhagena. V četrtek in soboto ob 07 30 uri iz Ljubljane in ob 09 55 uri iz Copenhagena.

Za vse informacije se obrnite na: Ante Cvitan (poglej telefon. številke in E-mail zgoraj).

Za vozovnice iz Stockholma se obrnite na iste telefone.

Srečno pot vam želi Adria Airways!

/www.norwegian.se/ letalo za Zagreb.

FRANK BUSS 040 – 235155, 040-6119674 http: www.frankbuss.net - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri (fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju). - V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob 16.15 (peron 28 v Ljubljani).

Toppturist buss (Maribor) 042-18 2984

------------------------------------------------------------------------------

Ribolov na reki Soči

Apartma TALJAT v Mostu na Soči E-mail:info@apartma-taljat.com

tel: 00386 5 381 3086

---------------------------------------------------- Dopust na Hrvaškem/Turanj Apartmani pri slovenski družini. Turanj je 25 km naprej od Zadra. www.apartma-arzensek.com

Tel: 00385 23 388 524

E-mail: joze.arzensek@zd.t-com.hr ---------------------------------------------------- Dopust v Izoli v Sloveniji Tourist Agency Bele skale d.o.o. Tel: 00386 5 64 03 555, 00386 564 18 100 http://www.beleskale.si

DOPUSTI V SLOVENIJI

http://www.slovenia.info

Letalo za Slovenijo

Avtobusi

1

9

RAZLIKA Kak-šna je razlika med ljubeznijo in zakonsko zvezo? V ljubezni človek izgubi razum, v zakonu pa spozna, kaj je izgu-bil.

V PARKU

Mlado dekle je sedelo na klopci v parku, ko je k njej pristopil neurejen klošar in ji rekel: "Bova seksala?" "Kaj si pa domišljate, brezobraz-než!" se je razburilo dekle. "Kako si ne bi, ko pa sedite na moji postelji!"

KUMARE

Na tržnico pride gospa in reče: »Kumare bi rada, ampak naj bodo kratke in debele.« Prodajalec ji ustreže. Čez nekaj minut pride druga gospa in reče: »Kumare bi rada, ampak naj bodo dolge in tanke.« Prodajalec ustreže tudi njej. Čez nekaj minut pride še tretja gospa: »Kumare bi rada.« Prodajalec vpraša: »Kakšne, ali naj bodo dolge in tanke, ali pa kratke in debele?« Gospa ga čudno pogleda in odgovori: Čisto vseeno mi je, rabim jih za solato.

STAREC POSTAL OČE

Pride 85 letnik k zdravniku na pregled. Doktor ga vpraša: "Kako se počutite?" "Nikoli nisem bil boljše volje!", odgovori ata, "moja ljubica ima 18 let. Zdaj je noseča in bova dobila otroka." Doktor malo pomisli in reče: "Dovolite, da vam povem eno zgodbico: Lovec, ki nikoli ni izpustil lovske sezone, je nekega dne tako neučakano odšel od doma, da se je zmotil in namesto puške vzel dežnik. Ko je prišel v gozd, se pojavi pred njim en velik medved. Lovec dvigne dež-nik, nameri v medveda in ustre-li ... Gotovo ne uganete, kaj se je zgodilo? Medved je mrtev padel pred njega!" "Nemogoče! Nekdo drug je moral streljati!" je rekel starec. "Ravno to sem vam hotel pove-dati!!" se je nasmejal zdravnik.

.

A STE GASILEC

Ko je možakar iz lokala zagledal, da po cesti drvijo gasilni avtomo-bili je vstal in poklical natakarja: "Takoj plačam! Požar je in moram iti!" "Vi ste torej gasilec!" je ugotovil

natakar. "Ne, gasilec je mož od moje ljubi-ce!" STAREC SOSEDI V sto-lpnici na hodniku se srečata sosedi: "Gospa Marjana, ali ste morda bol-ni? Že dva tedna videvam zdravni-ka, ki odhaja iz vašega stanovanja," Soseda pa ji odgovori: "Iz vašega stanovanja je mesec dni hodil oficir pa vas nisem spraševala če bo vojna!"

POROČENA STA

Prometnik pregleduje parkirana vozila in zagleda v posebno lepem avtomobilu parček v ljubezenskem položaju. Potrka na okensko šipo in vpraša: "Ali sta poročena?" "Seveda." "Potem pa pojdita domov in se lju-bita tam!" "To je lahko reči, toda kaj bo rekla moja žena?!

TI SLOVENCI Zakaj Slovenci toliko pijejo? Radi so na tekočem.

Alpski kotiček smešnic in vicev

Najboljši vici so prav prostaški, toda najokusnejši pršuti so pa kraški, Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha

Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc...

10

Slovenska imena mesecev po pratiki

” Maj je Veliki Traven, junij je Rožnik,

julij je Mali Srpan.”

Ponjena paprika

SESTAVINE (za 4 osebe) 8 paprik, 1/2 kg mletega mešanega mesa, 100g riža, 2 čebuli, 3 stroki česna, 2 vejici peteršilja, sol, poper, olje, majaron.

SESTAVINE za paradižnikovo omako 2 l paradižnikovega pireja, 1 žlička sladkorja, sol, žlica moke, olje.

Priprava:

Paprike operemo. Odrežemo zgornji del okrog peclja ter odstranimo semena iz notranjosti. Odrezani pokrovček ohranimo. Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Pražimo tako dolgo, da čebula postekleni. Odstavimo posodo. 100g riža damo v 1,5 dl osoljene vrele vode in na šibkem ognju kuhamo 10 minut. Riž mora biti skuhan na “3/4″. Ohlajeno čebulo stresemo v posodo z mletim mesom. Dodamo sesekljan česen, sesekljan peteršilj, 2 jajci. Primešamo ohlajen riž. Začinimo z majaronom ter s soljo in poprom. Vse skupaj dobro premešamo z rokami. S tako pripravljeno maso napolnimo paprike do 3/4. Vsako papriko pokrijemo s prej odrezanim pokrovčkom, ki ga narahlo zavrtimo, da se zatakne pod rob odrezane paprike.

Priprava omake: Na olju prepražimo žlico moke. Ko začne moka dobivati rumeno barvo, dodamo paradižnikov pire. Dobro mešamo, da se moka poveže z omako in da se ne naredijo grudice. Omako začinimo s soljo in sladkorjem. Ko omaka zavre, dodamo polnjene paprike. Paprike morajo biti pokrite z omako. Na šibkem ognju kuhamo 90 minut. Polnjeno papriko ponudimo s pire krompirjem.

Omaka s stročjim fižolom

SESTAVINE Olje, 2 čebuli, 300g svinjskega mesa, 500g stročjega fižola, 2 paradižnika, šetraj, zelena, majaron, peteršilj, sol, poper, drobtine. Priprava: Operemo stročji fižol in mu porežemo konce. Na olju prepražimo sesekljano čebulo. Ko čebula postekleni, dodamo na kose narezano meso. Pražimo tako dolgo, da meso popeče z vseh strani. Dodamo na polovičke narezane stroke stročjega fižola ter na drobne koščke narezan paradižnik. Zalijemo z 2dl vode ali še bolje z jušno osnovo. Začinimo s soljo, šetrajem, zeleno in majaronom. Kuhamo 20 minut. Dodamo sesekljan peteršilj in žlico drobtin, da zgostimo omako. Dobro premešamo in na hitro zavremo omako. Ponudimo s pire krompirjem.

Polenta & s pršutom in šparglji

Sestavine za polento: rumena ali bela polenta, voda, olivno olje, maslo, parmezan, sol. Sestavine za toč- omako: olivno olje, maslo, šparglji, pršut, teran ali črno vino.

Priprava: V osoljeni vreli vodi, ki smo ji dodali žličko olivnega olja, skuhamo polento po navodilih iz embalaže. Ko je polenta skuhana, vmešamo 2g

masla in 50g parmezana. Na olivnem olju, ki smo mu dodali žlico masla, popečemo na približno 2cm narezane šparglje. Ko so šparglji pečeni, dodamo narezan pršut, ki ga na hitro popečemo. Zalijemo s teranom ali črnim vino, nato počakamo, da povre približno 2/3 tekočine.

Beli hlebčki SESTAVINE: 1 kg bele moke, 2 žlici masla, sol, 1 žlička sladkorja, 2 dl mlačnega mleka, 1 kocka kvasa, mlačna voda. Za premaz: 1 jajce. Priprava: Moko posolimo, pomešamo, dodamo kvas, sladkor in polijemo z mlekom. Pustimo 10 minut počivati in dodamo maslo in mlačno vodo. Vse skupaj gnetemo, da dobimo mehko, voljno testo. Pokrito testo pustimo počivati, da se količina podvoji (30 do 40 minut). Ponovno pregnetemo in iz testa naredimo 5 enakih hlebčkov. Hlebčke položi-mo na pekač, obložen s peki papirjem. V testo z nožem naredimo 3 zareze. Hlebčke premažemo z jajcem in postavimo za 20 minut v pečico, ogreto na 50 stopinj. Potem pečemo še 20- 30 minut pri 200°. DOBER TEK!

11

Grad- dvorec Beltinci

Prekmurje- Beltinci, neokrnjena narava ob reki Muri. Lepo urejen "Otok ljubezni" v Ižakovcih, brod in plavajoči mlin na reki Muri, baročni dvorec s parkom v Beltincih, neobaročna cerkev sv. Ladislava.

ZGODOVINA GRADU V Beltincih naj bi že v srednjem veku stal grad. Dvorec, ki so ga v prvi polovici 16. stoletja pozidali grofje Banffyji, je prvič omenjen v virih pa leta 1605. Od Banffyjev je Beltince leta 1648 kupil grof Franc Nadasdy, grofje Szechenyji pa so dvorec pridobili leta 1671. Od leta 1695 do približno 1730 so gospoščino imeli Ebergenyji, nato do leta 1816 priženjeni Czakyji. Med letoma 1816 in 1860 so bili lastniki Gyiki, do 1892 rodbina Sina, do leta 1945 pa grofje Zichyji.

Pravokotno zasnovana graščina je bila obdana z obzidjem s štirimi stolpi, ki ga je obdajal obrambni jarek z vodo iz potoka Črnec. Do zrušitve dela južnega in zahodnega trakta je graščina ohranjala značilno renesančno kastelno zasnovo sklenjenega tipa. Pred sredo 17. stoletja verjetno ni mogoče misliti na temeljitejše prezidave. Šele takrat so na zunanje ogle

prizidali četvero okroglih, s stožčasto streho kritih stolpičev, ki kažejo posebno oblikovno voljo in okus poznobaročnega časa. Siceršnja podoba beltinskega gradu kaže, da gre za enonadstropno, izvirno štiritraktno opečno zgradbo. Osrednja, vzhodna fasada je trinajstosna, v sredi pa jo v pritličju členi, oblikovno v značilni rustki zasnovan portal, ki ga na vsaki strani dopolnjuje strelna lina. Banjasto obokana veža pelje na grajsko dvorišče, katere trakti so dodatno pozidani z arkadami, počivajočimi na slopih. V pritličju so arkade odprte, v nadstropju pa zazidane. Arkadni hodniki so tako v pritličju kakor v nadstropju križno obokani.

Grad je trenutno v fazi temeljite prenove. V že obnovljenih prostorih je poročna dvorana, odvijajo se kulturne prireditve, srečanja in priložnostne razstave.

Beltinci, cerkev Sv. Ladislava

12

JURIJ KOZJAK SLOVENSKI JANIČAR Josip Jurčič (1844 – 1881) Povest iz petnajstega stoletja

Deseto poglavje. Opat in menihi, modri moţ jé, nobeden srca ozdravit’ ne ve. Fr. Prešeren

Bilo je leta 1475. Peter Kozjak se je bil svoje prostote ţ e skoro naveličal, kajti sreče ni imel. Hotel se je ţ eniti, ali spodletelo mu je: nevesta, ki si jo je izbral, ni ga marala. Peter pa ni mogel še v drugo poskušati, ostal je torej sam zase na gradu Kozjaku. Zvesti stari sluţ abniki bili so popustili grad, ko je nastopil Peter gospodar-stvo. Stari Oţ be, ki je sluţ il v gradu šestdeset let, šel je osebenjkovat na stare dni, toda le za malo časa, kajti kmalu se je preselil s tega sveta za Maro, staro hišno, katera je bila umrla precej za očetom Bernardom še v gradu. Marku so bili tudi ţ e lasjé osiveli; postava, nekdaj moška in močna, sključila se je bila in zgrbančila. Največ je pripomogla ţ alost in skrb za sina, da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti. Zastonj so upali in pravili menihi, da se mu bode rana zacelila, kadar nekoliko pozabi svoje izgube. Menih Marko je ţ ivel sam zase v svoji bolečini. V prijaznem kotiču, v zatišju med dvema vrstama lepih gričev, je stal slavni klošter stiški. Ţe leta 1135. je kupil patriarh Peregrin iz Ogleja tukaj nekaj zemlje, postavil klošter in poklical iz Rima brate cistercijane. Ustanovitelj pa bratom ni samo preskrbel streho in stanovanje, temveč prikupil jim je za ţ iveţ tudi primerne lastnije v okolici. Precej od kraja so imeli menihi tri vasi podloţ ne za raboto in desetino. Pomnoţ ili so to prvo lastnijo sosedni in daljni plemenitaši; med poslednjimi nahajamo v zapisnikih najvišje osebe iz vseh stanov; papeţ e, cesarje, kralje, vojvode, grofe in druge imenitnike imenujejo med darovalci. Tako je bil klošter stiški v nekdanjih časih eden izmed najbogatejših v slovenskih deţ elah. Poslopje je bilo zavarovano z visokim obzidjem in štrlečimi stolpi, zakaj tačas je bilo le varno, kar je bilo sovraţ nikovi roki nedosegljivo, kar je branil zid in ostri meč.

Ne samo da so Turki bili hudi sosedje, bilo je tudi v deţ eli nemirneţ ev mnogo. Gospodar je imel dolţ nost varovati svoje podloţ ne. Zato je moral imeti tudi klošter zmerom oboroţ eno krdelo hlapcev na nogah, ako se je hotel varovati domačim in vnanjim sovraţ nikom. Bilo je nekega jutra. Opat Ulrik je sedel v svoji izbi in v roki imel veliko odprto knjigo z zlatim zaklepom, v kateri je bral. Bil je opat ţ e prileten; v okolici med ljudstvom in med gospodo je veljala njegova beseda veliko. Njemu nasproti pri durih je stal velik moţ širokih pleč; na prvi pogled bi bil uganil, da je vojak. »Kaj boš povedal, Til?« spregovori opat in zapre svoje bukve. »Kako ste opravili? Ali si dobil one, ki so pisarja ubili?« »Nismo jih dobili, častitljivi gospod opat,« odgovori Til. »Zasačili smo jih bili nekoliko v razvalini in obstopili, ali imeli so cepce okovane, eni celo meče; ušli so nam, trije naših so močno ranjeni.« »Doklej bodo še nadlegovali ubogo ljudstvo sovraţ niki od zunaj, roparji med narodom! Zdaj bodo še predrznejši, nazadnje nam pridejo na dom in človek si ne bo upal več izpod strehe. Ali si ţ e slišal, da nam se je Turkov bati, preden mine poletje? Potem bomo imeli zopet nesrečo, da nam Bog pomagaj!« Opat pomigne Tilu, naj odide. Til pa se je le počasi pomikal nazaj; videlo se je, da bi še nekaj rad povedal.

»Kaj bi še rad?« vpraša ga naposled opat. »Sinoči smo dobili neznanega človeka,«

pripoveduje hlapec, »in, ker se nas je ogibal, prijeli smo ga. Zdaj pa trdi hlapec Andrej, ki je bil prej v gradu na Kozjaku, da ga je ţ e videl poprej in da je ravno tisti, kakor so dejali, da je bil odpeljal tistega dečka, sina gospoda ...« »Kozjaka!?« pravi opat čudé se, vstane s stola in sprašuje hlapca zvesto in na drobno, kako jim je cigan v roke prišel. »Kaj, ko bi se dalo kaj izvedeti o Kozjakovem sinu!« mislil je opat

13

Ulrik in brţ reče pripeljati cigana in sklicati priorja, očeta Martina in druge starejše menihe. Kmalu se zberó očetje in začnó cigana izpraševati in izpeljevati. Obetajo mu, da se mu bode veliko prizaneslo, ako pové po resnici in se spokori; nasproti pa ţ ugajo, da ga neutegoma dajo obesiti, ako ne govori vse po pravici. Cigan pa je zaničljivo pogledoval okrog sebe; vse se mu je zdelo za smeh, ne za smrt. »Ali si ti tisti človek, ki je roparsko odpeljal dečka, Kozjakovega sina?« vpraša opat. »Govori, ljudje te poznajo, ne boš utajil, ne!« »Prav dobro me poznate; jaz sem sluţ bo preskrbel dečku,« reče cigan in gleda okrog po svojih sodnikih, menihih in hlapcih, ki so ga drţ ali. »Kje je menih Kozjak?« vpraša dalje cigan. »Ako ga hočete poklicati, jaz bi mu nekaj povedal na uho in on bo zame prosil, da me ne obesite; vam pa nič ne zaupam, gospodje v dolgih haljah! Vi bi nemara radi, da bi jaz pod vislice stopil ali pa da bi se mi prelomil vrat. Ali Kozjak, ta je moj stari prijatelj, naj bo ţ e tisti grbavi ali pa njegov brat, ki je med vami menih.« Marko Kozjak, ţ e osivel, pride iz svoje izbice, ki je bila na zadnjem oglu proti severu. Ko zasliši, da je ravno tisti, ki mu je odpeljal sina, zapre to ubogemu starcu besedo, up navdihne očeta, upanje, da je še mogoče sina dobiti nazaj. »Povej mi, povej, da moj sin ţ ivi; izgovori, da mi ga pripelješ nazaj, in nič se ti ne bode zgodilo, jaz prevzamem tvojo kazen, jaz ti dam pol premoţ enja, ves Kozjak, pa mi govori, kje je moj sin?« Vse to je hotel stari Marko naenkrat izvedeti iz cigana. Ali temu se zasvetijo male sive oči in staro maščevanje se mu zbudi. Nekaj časa gleda osivelega, onemoglega očeta in pravi: »Ne poznaš me, Marko Kozjak? Jaz sem imel tudi nekdaj sina, mladega, lepo rastočega, ki sem ga ljubil. Ali ti si mi podrl moje veselje, ti si pobil mojega sina, da mi je umrl, in zato sem te kaznoval, kakor vidim, dovolj. Ali ne sam jaz, tudi drug človek je bil, ki me je nagnal do tega dela; ime tega človeka ti povem na uho in, ako ne boš prosil za moje ţ ivljenje, tudi za njegovo ne boš; ako mene obesijo, tudi njemu ne

prizanesó. Poslušaj!« In cigan pristopi k staremu Marku ter mu pove na uho: »Tvoj brat Peter mi je sina prodal in izdal!« Komaj je Marko te besede čul, prešine ga kakor blisk in zgrne se v omedlevico na tla. Menihi so vsi obenem planili, da bi pomogli staremu moţ u. »Kaj sem vam pravil, gospodje v belih haljah, da ne bom obešen! Ko se Kozjak zbrihta, prosil bo zame in za mojo staro koţ o.« »Pridemo ti ţ e do zoba,« pravi eden hlapcev. »In ako bi imel samega peklenščka v malhi,« pristavi drugi. Hlapci so ugibali med seboj, da to mora biti več kakor pošten človek, in menili so, da je Marku zacopral, da je omedlel.

Opat prestrašen veli, naj cigana zvezanega odpeljejo in zapró. Tudi Marka odnesó. Nič se ni zavedel. Skoraj vsi so menili, da ne bode preţ ivel te omedlevice. Skrbi za izgubljenim

sinom, ţ alost in bolečine so mu obelile glavo in ga rinile do roba večnosti. Zdaj je našel pravi sled za sinom, ki ga je mislil mrtvega, in kako bode prenesel tak oslabljen človek toliko teţ o, ki dušo teţ i? Drugi pa so rekali med seboj: »To, kar je cigan Kozjaku na tihem povedal, moralo je biti strašno, grozovito; zakaj Kozjak, dasi je zdaj ţ e res oslabel, bil je vendarle popred vojak, ne bila bi ga vsaka stvar pretresla tako, da bi se bil kar brţ zgrudil in precej nič zavedel.« Marka Kozjaka spravijo v posteljo ter pokličejo očeta Benedikta, ki je bil na glasu, da ume zdravila napravljati, rano obvezati in zaceliti in roţ e kuhati, da so dobre za bolno telo. Pater Benedikt tudi znese vso svojo umetnost, da bi

14

bolnika spravil zopet k svesti. Vse je bilo v kloštru pokonci. Opat pošlje tudi posla v grad Kozjak gospodu Petru poročit, naj nemudoma pride v klošter, ker mu je brat morda blizu smrti. Peter se zavzame; ni še pričakoval bratove smrti. Prav za prav, kakor se nam zdi, ni mu bilo veliko do brata, katerega ljubil ni; vendar spodobilo se je, da ga je šel pogledat še pred smrtjo, in zato je bil pripravljen precej. Veli torej osedlati svojega konja ter pogosti kloštrskega posla. »Kaj pa se je zgodilo?« vpraša Peter kloštrskega hlapca medpotoma. »Ali je moj brat nanagloma zbolel?« »Povedali mi niso opat sami,« odgovori hlapec, »pa slišal sem vendar tako drugod, da je neki cigan, katerega smo predsinočnjim ujeli, nekaj gospodu skrivaj povedal, in precej tačas jim je prihajalo slabo in se niso potem več zavedeli. Kaj je cigan povedal, tega ne vedó, najbrţ e kako čarobnijo, kakor jih imajo ti ljudje.« Ko bi bil hlapec pazil na gospoda Petra Kozjaka, videl bi bil, kako je lice njegovo zdaj bledo, zdaj zeleno prihajalo; noge so se mu oklenile konja in roke so spustile nevede konjsko brzdo. Ko bi bil pa to tisti cigan? Ko bi bil bratu njegovo hudodelstvo povedal? Ta misel je bledla in vrela plemenitašu po glavi. »Kakšen je cigan?« vpraša čez dolgo, ko se ne koliko upokoji. »Dolg, ţ e precej star, pa močen ko vol; dva sta ga morala drţ ati in še bi jih bil kmalu ustrahoval, dasi naš Til ni kar bodi,« odgovori hlapec. »On je,« pravi Peter in obide ga smrtni strah. Vest, ţ e davno utišena in pomirjena, zbudi se na novo. Plaho je gledal kloštrski hlapec gospoda Kozjaka, ki je bil čuden, da še nikoli tako. »Kaj vam je, gospod?« vpraša kake dvakrat, ko vidi Petra vsega prepadenega. Toda Peter ne govori besedice do kloštrskih vrat. Sam ni vedel, kdaj je prišel do tja. Opat mu pride na dvorišče naproti. Peter, ki je hotel vprašati, kako je bratu, vpraša, kako je ciganu. Opat je spoznal precej, da je grozno razmišljen; menil je pa, da ga je nenadna

nesreča tako iz uma spravila. Pelje ga torej k bratu. Ta je leţ al še zmerom brez zavesti. Mešalo in bledlo se mu je v glavi. Govoril je besede nerazumljive. Ko je Peter videl, da menihi ne vedó še njegove pregrehe, kajti bili so vsi jako prijazni ţ njim, in ko so vsi zmajevali, da bi Marko še kdaj vstal, umiri se srce tudi Petru nekoliko. Prosi opata, naj ga pusti k ciganu, češ da bode kaj bolj natanko izvedel o svojem bratrancu, kje je in kako bi ga dobil nazaj. Rad mu dovoli opat ter mu celo ponudi, da mu hoče dati spremljevalca. Ali Peter si da le ječo pokazati, potem pa izpusti hlapca, rekoč, da se bo sam najbolje pogovoril s ciganom. »Če te poprime,« mrmral je hlapec odhajaje, »premlel ti bode krive kosti, da boš pomnil hoditi blizu pasjega hleva. Pa če te, naj te, ne manjka boljših ljudi.« Peter stopi k ciganu v ječo. »Aha, moj stari prijatelj me je prišel gledat,« pravi cigan poredno, »nu, prav storiš. Ali ţ e veš, da naju oba obesijo — tebe in mene. Spodobi se to po vsej pravici; zakaj skupaj orala, skupaj pojedala; oba vkup vozila, oba vkup zvrnila. Kaj ti praviš, moj grčavi prijatelj?«

Kako je Petru moralo biti, to si lahko vsak sam misli. Vendar sila je bila. »Kako se predrzneš moje ime s svojim obenem imenovati?« grozi se Peter. »Molči, molči, mačka stara, polomljena; saj vem, da nisi pozabil na tisti večer — pred kakimi dvanajstimi leti; in ko bi ga bil, opomnil bi te jaz kmalu nanj. Da pa sem tvoje ime imenoval bratu, staremu menihu, to mi je

15

velevala pamet. Spoznal me je hlapec, ki je bil pred na tvoji krtini in kateremu bi bil imel ti črepinjo streti — pa bi vsega tega ne bilo; in kaj mi je ostalo drugega, da si rešim svojo staro polt, za katero mi je še zmerom več ko za tvojo grčo, katero ti je Bog oprtal namesto tovora na ramo.« Ko bi bil Peter mogel to hudobo s pogledom na steno nabosti, bil bi jo; ali za zdaj je moral molčati in cigana z lepo zase pridobiti. »Komu si še bleknil o tej reči kakor mojemu bratu?« vpraša Peter. »Nikomur!« odgovori cigan. »Menil sem, da ga bom s tem pripravil za svojo reč in za svojo glavo, da mu obljubim sina nazaj prignati. V tem trenutju pa sem se tvoje lepote domislil, in glej, stara šleva je bil toliko neumen, da je omedlel.« »Svetujem ti, da mojega imena ne imenuješ več; brat bode morda umrl in tako te bom jaz spravil iz ječe,« pravi Peter. »Kaj, ko bi jaz namerjal tvoj del pri tem dejanju razodeti?« »Nihče ti ne bo verjel, človeče! In potem ne upaj nič, to bo tvoja smrt; jaz si hočem prizadeti, da ne boš ţ ivel dva dni potem, ako imenuješ mene očitno.«

»Kaj, ko bi jaz dokazal, kar bom govoril? Ko bi jaz pripravil tvojega bratovega sinova zopet nazaj in priče pridobil zoper tebe. Da jih dobom — ne skrbi tega. Bratranec tvoj pak je lep janičar; ni temu pet tednov, kar sem ga videl, morda te obišče in svoj rojstni kraj, to je da, po janičarsko, zakaj ne pozna deţ ele, kjer ima tako ljubega strica, kakor si ti, moj ljubeznivi tovariš!

Kaj bi ti rekel potlej?« Rekši, zakrohoče se cigan. »Tega ne storiš,« spregovarja Peter, »bilo bi tebi škodljivo.« »Kaj je meni škodljivo, sodim le jaz; tebi pa le ena pomaga iz klešč in ta je, da me spraviš iz te luknje na beli dan ali v črno noč. Ako me ti ne, oprostil se bom sam, potlej pa ti glej, kod boš hodil in kam boš stopil. Vzemi noţ in prereţ i mi vrvi na hrbtu, ki mi veţ ejo roke, prišel bom ţ e sam pod sonce.« Petra vendar ni bila volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj; to bi bilo preočito. »Ako nisem v štiri in dvajsetih urah prost s tvojo močjó, bodem brez tvoje pozneje. Potlej pa bom razobesil tvoje moţ gane po plotu stiškega vrta,« vpil je srditi cigan za plemenitašem, da sta ga lahko slišala hlapca, ki sta stala pred durmi na straţ i. Peter je ostal čez noč v kloštru. Mar mu je bilo za brata! V svoji črni duši bi bil veliko rajši, da bi brat umrl in skrivnost s seboj nesel pod zemljo. Ali s ciganom? Prav za prav mu tudi za tega ni bilo nič. Koliko bi bil dal, da bi se bil spravil s sveta! Belil si je glavo, kako bi mu pomagal iz ječe in tako sebi iz neznanske zadrege. Vendar nobenega upanja ni imel; ni videl, da bi se dalo brez tuje pomoči kaj storiti. Tuje pomoči pa se je bal, zakaj ţ e prva in edina, ki jo je rabil, namreč ciganska, mu je presedala ter mu napravila grozno veliko bridkih dni.

Enajsto poglavje. Gosta megla po polju leţ i — no kaj je to, kako je to? »Tam ni nobene megle znat’, le turški konji tako sopo.« Narodna pesem

Tako je bilo v kloštru v Stični, ko pride drugo poročilo v deţ elo, ki je storilo, da so vsi pozabili na Markovo bolezen in na cigana, pod kloštrom zaprtega. Slovenske deţ ele (Kranjsko, Štajersko in Koroško) si še niso bile dobro opomogle in se okrepile od strašnih ran sovraţ nih iz poprejšnjih let, ko je Turek na novo prihrumel v deţ elo, krvav bič v nečloveški roki prinesel in se pripravljal, da bi, od kraja počenši, zopet teptal slovensko strn in podiral selišča mirnemu narodu slovenskemu. Zdaj je zopet treba bilo

16

bran postaviti ţ ugajoči reki, deţ ela je klicala vsakega junaka na boj. Veljalo je tačas še bolj ko današnji dan: »Pomagaj si sam in pomore ti Bog,« zakaj tedaj ni bilo redne vojske, ki bi bila postavila se vragu pred oči ter mu mejo zasadila, doklej mu je stopiti. Gorele so grmade po gorah in naznanjevale, da se bliţ a vrag. Zdaj so šele vreli vkup, vsa deţ ela je bila velik tabor. Dostikrat pa je bila nesreča, da so se premalo zedinili posamezni brambovci ali da se niso mogli ali utegnili zbrati, ker je bil Turek tu, kakor bi ga bila ponoči zemlja izpuhnila. Leta 1475. udarijo v najlepšem poletju Turki na juţ ne pokrajine štajerske. Vodil jih je Ahmet paša. Vseh je bilo kakih 12000 moţ , največ konjikov, krdelo tudi janičarjev. Jurij Šenk, glavar koroške deţ ele, zbere v naglici nekaj pripravljene vojske po vseh treh deţ elah, da bi toliko časa ustavljal sovraţ nika na juţ nem Štajerskem, dokler se ne snide velika vojska vseh deţ el slovenskih, katera bi se mogla veliki turški sili iz oči v oči postaviti nasproti. Peter Kozjak bi bil tudi s svojimi hlapci imel Šenku pomagati, ker je bil eden velikih plemenitašev, ki so imeli zmerom vojne hlapce na nogah in v oroţ ju. Ali ţ e misel na boj in mogočo smrt mu je bila neljuba; slave si ni upal pridobiti, domovine pa ne more tak človek tolikanj ljubiti, da bi meč opasal zanjo, ki ne ljubi svojega bliţ njega, ni tistega ne, ki je ţ njim ene krvi.

Ludovik Kozjak, sorodnik Petrov, prevzame torej namesto njega povelje čez hlapce kozjaške in stiške. V kloštru so popravljali poškodovano ozidje, znašali ţ iveţ s pristave in vse pripravljali, da bi

se branili Turkom do zime, kajti privreli so le kakor ploha in se umaknili nazaj, ko so naropali dovolj in se do sita nadivjali v krvi krščanski. V tem splošnem vretju ni nihče mislil na zaprtega cigana: hlapci, ki niso odšli z Ludovikom nad Turka, imeli so drugega posla obilo, ne da bi bili varovali hudodelca. Nekega jutra torej tiča ni bilo v gnezdu. Kako je ušel, tega ni nihče vedel. Jurij Šenk je bil s svojo malo vojsko — kakih 2000 moţ je imel — zalotil sprednje krdelo turške vojske. Misleči, da je to vsa vojska turška, vrţ ejo se Slovenci hrabro na Turka in, preden je tistega dne sonce zašlo za goro, leţ alo je okoli dve sto nevernih sovraţ nikov pobitih na bojišču; drugi se umaknejo. Veliko je bilo veselje med Šenkovo malo vojsko, kajti menili so, da so tako z lahkim trudom zopet za zdaj odbili vraga in deţ elo rešili. Še tisto noč pošlje torej Šenk posla, da bi oznanil po deţ eli veselo poročilo. Drugi dan je hotel Šenk sovraţ nika čez mejo zagnati. Veselo poročilo, da so Slovenci Turka premagali, pride tudi v klošter stiški. Opat Udalrik brţ napové procesijo k cerkvi Matere boţ je na Muljavi, vasi, dobro uro oddaljeni od kloštra. Povabi vse ljudstvo in gospôdo z gradov, da bi bili deleţ ni pri tej procesiji ter zahvalili Boga, da je odvrnil od deţ ele veliko nesrečo in zmago podelil kristjanskemu pravičnemu oroţ ju. Medtem ko so se pripravljali za procesijo, zgodila se je slovenski vojski velika nesreča. Ahmet paša, turški poveljnik, je komaj zvedel, da so kristjani njegovo prvo krdelo razmetali in večidel pobili, kar razkačen zapove svoji petkrat večji vojski, da še tisto noč zajame krščanske junake. Ko jutro napoči, videli so Slovenci naenkrat, da jih je zajel desetkrat večji sovraţ nik; in nepripravljeni, prestrašeni so morali zopet zgrabiti za oroţ je in braniti sebe in deţ elo. Krvavo so se zdaj bili, vsak vojak je bil junak, nobeden ni zastonj dal svojega ţ ivljenja; ali nazadnje mala, ţ e prejšnji dan utrujena in zdelana slovenska vojska vendarle obnemore. Koroški glavar Šenk, kranjski plemenitaš Ludovik Kozjak in mnogo drugih imenitnih vitezov je bilo ujetih, ker jih Turki niso hoteli umoriti, češ da dobodo veliko odkupnine zanje. Ostanki kristjanske vojske se naglo umaknejo v

17

gozde. Po deţ eli ni še nihče vedel za to strašno pobitje. Turki so vedeli, da jim zdaj nikjer ne more enaka vojska pot zapreti, zato so hrumeli v Kranjsko naprej proti sredi. Veselo je vstajalo sonce in obsevalo polja in velike travnike kloštra stiškega. Par za parom je šel v procesiji za svetim kriţ em iz kloštra. Naprej menihi, za njim gospodje plemeniti: Peter Kozjak s svojo grbavo postavo, Janez Mačerol z Mačerolca, vitez Ravbar s Kravjaka in veliko drugih; za temi pa so stopali poboţ ni kmečki ljudje, moški in ţ enske, neizmerno število. Počasi se je poboţ na mnoţ ica gibala naprej. Pravljica pripoveduje, da so na »Velikem travniku«, konec katerega stoji nekdanja podruţ nica stiškega kloštra, cerkvica Matere boţ je — da so se tu ljudje iz sedmih far sešli s svojimi duhovni in banderami ter neki star narodni ples plesali, kateri je bil dovoljen po cerkvenih poglavarjih. Zdi se mi, da ga imenujejo stari očetje ovrtenico in da se neki ostanek tega plesa nahaja še po slovenskih boţ jih potih. Bilo je torej na travniku veliko mnoţ je ljudstva. Vse je bilo brezskrbno veselo ali pa utopljeno v poboţ nosti. Menihi in gospodje, med njimi Peter Kozjak, so bili ţ e blizu cerkvice. Kar se zasliši od vzhoda in severa znani grozoviti krik: »Allah, Allah!« in ko blisk se naglo začuje strašna beseda: »Turki!« In od vzhoda čez Bojanji vrh so dirjali turški konjiki naravnost po travniku proti mnoţ ici; od severa, od kloštra, so pa vrele druge čete Turkov. Strah obide ubogo ljudstvo. Kakor jastreb zviška plane med piščeta, da jih nekaj podavi, nekaj razkropi, tako so pridrli Turki nadnje. Zdajci se dviga vpitje do neba; vse beţ i. Večji del ljudi je pobegnilo v cerkev in na obzidano pokopališče, nekoliko v bliţ njo hosto, nekoliko brez namena in brez glave tja, kamor jih je noga nesla. Veliko pak so jih Turki posekali in pojezdili na travniku, tako da stari ljudje pravijo, da je tekla tačas kri po trati kakor v ţ lebu potok, da so jo turški konji do členkov gazili. Cerkev in pokopališče, s precej visokim zidom obdano, je bilo natlačeno beguncev, ki so tu iskali zavetja. Menihi, ţ enske, otroci in starci so šli v cerkev, moţ je pak so se zbrali za zidom in sklenili,

braniti se do zadnjega diha. Tu je pograbil vsak, kar mu je bilo pri rokah, za oroţ je, bodisi da je iz ţ eleza ali iz lesa delano orodje ali surovi kolec. Drugi so nabirali kupe kamenja, odkrhovali ga od cerkvenega zida in metali na sovraţ nika, ki se je bil pribliţ al in podil počasnejše begune. Med tistimi, ki so rajši v hosto zbeţ ali kakor za zid cerkveni pod varstvo boţ je, bil je tudi Peter. Kakor hudobni ljudje, ki nimajo dobre vesti, bil je tudi Peter grozovito plašljive in boječe duše. Ko mu je udaril krik: »Turki so tu« na uho, popusti kar menihe in tovariše, pomeša se med ljudi, ki so beţ ali kar naprej, koder je bilo prazno, in dirja v hosto.

Molitve so donele iz cerkve, da bi Mati boţ ja izprosila od Boga srečno brambo in rešitev pred strahovitim sovraţ nikom. Pred oltarjem so klečé molili menihi, sivolasi moţ je, glasno so jih spremljala grla vse verne mnoţ ice v cerkvi. Okoli in okoli po planjavi so dirjali divji Turki. Eni so vlačili zvezane ujetnike s seboj, eni so se zbirali v čete, da bi navalili na kristjane. Pač je moralo bridko zajedati ubogemu ljudstvu v srce, ko je videlo, kako so hiše in poslopja, v katerih so se rodili otroci, zdaj naglo zgorele, zaţ gane po vragovi roki. Pač je nekatera slovenska pest tesneje v pravični jezi stisnila svoje oroţ je, ţ elé, da bi ji moči bilo maščevati se nad vragom za toliko hudo! V majhnih krdelih pritiskajo zdaj Turki na tabor. Ali kmetje niso branili le sebe in svoje domovine, branili so tudi svojo vero, svoje ţ ene in otroke. Vedeli so, da jim milosti ni pričakovati, ampak da so suţ nji, brţ ko se vdajo.

18

Zato so se branili za slabim zidom in s slabim oroţ jem proti neštevilnemu dobro oboroţ enemu sovraţ niku s tako hrabrostjo, kakršne bi morda današnji dan zastonj iskal med nami, njihovimi vnuki. Nekateri Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd teţ ek kamen, od zida odkrhnjen; ali tudi marsikateri Slovenec je padel, zadet s puščico s turškega loka. Zmerom bliţ e in bliţ e se pomikajo Turki; kamenje, ki se je usipalo nanje kakor toča, ni jih moglo zavreti. In ko je sonce nagnilo se ţ e blizu gor, bili so strahoviti sovragi pred zidom. Zmerom več in več jih je prihajalo. Ţe so najpogumnejši plezali po zidu in prislanjali tramove. Iz oči v oči, pest proti pesti se spopadejo. Zunaj so se bliskale krive sablje, izza zida pak so prosti moţ aki vihteli različno oroţ je. Eni so z drogi merili Turkom črepinje, eni so s cerkveno, za silo odtrgano desko suvali vraga raz zid; tam je zopet velik, močen mladenič sukal teţ ek kovan svečnik z oltarja, da je nekaterega nevernika za vselej minilo poţ elenje v naše deţ ele ropat hoditi. En sam moţ je bil, ki je imel vojno oroţ je, ki je bil izurjen v boju. Bil je Janez z Mačerolca, edini plemenitaš, ki je bil ostal pri menihih in kmetih. Ta je učil, kaj in kako naj se bijejo, ter krepko pomagal okoli in okoli, kjer je bila največja sila. On je bil, ki je prigovarjal oslabelim, naj ne odjenjajo. »Kmalu bode noč tu, potem se oddahnemo!« tako jih je tolaţ il. Na severni strani tik obzidja je stala lipa. Na deblu je visela ţ e od nekdaj podoba Matere boţ je; zadaj za podobo so se pa bili v votlem deblu sršeni zaredili. Predrznemu janičarju je bilo v glavo padlo, da bi se dalo z drevesa veliko škode storiti stiskanim kristjanom. Spleza tedaj med veje in res je njegova strela zadela nekaterega borilca za zidom. Janičarju je še veliko drugih pajdašev plezalo na pomoč. Kmetje se jamejo razmikati, ţ e so Turki viseli na zidu, ţ e je še samo Janez Mačerol z malim krdelom neustrahljivih moţ teţ ko teţ ko branil to stran — ko Bog pošlje za zdaj drugega, sicer majhnega, vendar hudega pomočnika. Turek je bil podobo Matere boţ je brcnil z drevesa in tako razdraţ il ţ ival v drevesu. Naglo prihrumé sršeni iz dupla, vse rumeno jih je bilo okrog, in jeli so pikati Turke pod drevesom. To videti, raste

kmetom srce in Turki, ki so se imeli braniti zoper oroţ je kmečko in razdraţ ene sršene, morali so se umakniti in otepati zabuhle obraze pred sitno, jezno ţ ivaljo. Sonce se zakrije. Mrak nastopi. Turki se utaboré na griču pred cerkvijo, videlo se je, da ne mislijo pustiti ubogih ljudi. Ti pa so bili za zdaj oteti, ali imeli so ţ iveţ a komaj za to noč, vode celo nič, kajti največ jih je bil pripodil Turek s travnika, da niso mogli ničesar vzeti s seboj. Kaj bode jutri? Kaj to noč, ako Turki napadejo obzidje? Črna noč se je raztegnila nad ubogo potrto kranjsko deţ elo. Ne ene zvezdice ni bilo na nebu, vse so bili zakrili gosti oblaki, kakor ne bi hotele gledati obupa in ţ alostnega stanu slovenskih prebivalcev.

Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zaţ gali mnogo kresov. Okoli in okoli, kamor se je človek ozrl, ni videl drugega ko ogenj, gost, svetel dim, ki se je počasno valil proti nebu. Tam so s plamenom gorele lesene, s slamo krite kmečke koče; cele vasi v ognju in nobene roke, ki bi bila gasila, kajti pobegnil je vsak ali v gosto hosto ali v kamnat gospodov grad ali v cerkev, da bi otel svoje lastno ţ ivljenje. Turki so bili po planicah razpeli svoje šotore, da bi o zori zopet ropali, klali in vezali ujetnike. Dvojno vpitje se je razlegalo po zemlji in donelo proti nebeškim oblakom. Prvi je bil divji krik ljutega Turka, ki je čedil svojo krivo sabljo krščanske krvi in komaj jutra čakal, da bi jo na novo prelival. Drugi krik je bila ţ alostna, mila molitev tlačenega, zapuščenega Slovenca, ki morda ni tolikanj sam zase Boga prosil kakor za svoje otroke, da bi jim Bog ohranil staro domovino, staro zveličavno vero.

Povest se nadaljuje v naslednji številki

Bankgiro: 233 – 5503

——————————Välkomna till

bouleträffen

STYRELSEN

19

KULTURFÖRENINGEN SLOVENIJA O l o f s t r ö m

Vi är i mitten i den underba-ra månaden maj. Solen ski-ner (jag måste vara i skug-gan), vi gör korta promena-der och myser i solen. Un-derbart eller hur! I april har Slov. Riksförbun-det haft besök av slovensk minister för utvandrade Slo-vener, vi fick beröm för väl utfört kulturellt arbete. Som ni har upptäckt så har vi bytt namn på föreningens media– Medlemsblad till Slovensk röst, på slovenska: Slovenski glas. Det är så att jag skrev första numret i maj 1996 och i år firar Medlemsbladet 15-års jubileum. Vi har gett ut 69 nummer, just nu i 200 ex/nummer. Vi måste tacka Slovenska staten som har gett oss ekonomiska resurser att vi kan trycka tidningen i färg och med kvalitets papper, genom godkända projekt. Målarsektionen har haft aktiviteter hela våren. Vi gratulerar Zinka Karlsson från Rottne som blev intagen till internationella målarkolonin i Slovenien. Hoppas att allt går bra, det blir roligt! Den 21. maj anordnar vi bouleträff som brukar vara populär. Det är roligt att vi är igång igen, vi bjuder Er att komma till boule-träffen så ska vi prata och träffas samt få lite god mat. Vi önskar att alla ska ha god hälsa. Gud bevare Er! Ha det så bra! Hälsningar Ciril M. Stopar, redaktör

MEDLEMSAVGIFT Det finns några till som har glömt att betala medlemsavgift.

Vi behöver Er, vi blir starkare tillsammans. Snälla, ni vet,

att vi gör en insats för slovenskt språk och kultur, samt för

vänskap mellan det slovenska och svenska folket.

Hjärtliga hälsningar, tack och välkomna!

Ciril M. Stopar/ordförande

MAJ 2011 Årgång 16

HEJ , VÄ NN E R O CH M ED L E M M A R

Tryckt med ekonomisk hjä lp från S lovenska staten. Samarbete med Medvode kommun.

Kulturföreningen SLOVENIJA

Vallmov.10 293 34 Olofström

Fax: 0457—771 85

Ordförande: Ciril. M. Stopar

Tfn/fax: 0457–771 85

Sekreterare: Sabina Kranjc

Tfn/fax: 0454 - 468 82

Kassör: Ida Rampre Tfn/fax: 0454 -48065

Andreas Holmersson E-mail:

fat_dancer@hotmail.com

Ledarord

Boule träff

Årsplanering, Info

Sloveniens historia

Bildarkiv

Arrangemang arkiv

S L O V E N S K R Ö S T - M E D L E M S B L A D E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com

Bled i Slovenien, en pärla under Alperna.

Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien.

20

Slovensk bouleträff i Olofström Lördagen den 21 maj kommer vi att arrangera traditionellt SLOVENSKT

BOULESPEL för våra medlemmar och besökare, med början kl. 14.00,

på Tegnérvägen 2A i Olofström.

Vi kommer att spela boule på boule platsen som ligger vid föreningslokalen. Vi bjuder alla besökare på kaffe och kakor.

Senare, efter boulespel ska vi i föreningslokalen fira bouleträff med god mat.

Vi ska bjuda in Libero som ska underhålla oss med dragspel.

Anmäl dig till Ciril: 0457 - 77185

Välkomna! Styrelsen!

******************************************************

ÅRSPLAN FÖR 2011 21. maj, bouleturnering i Olofström. 11. juni, till Vadstena med buss, minibuss, bil. Om tillräklig många anmäler sig! 11-17. juni, Zinka Karlsson från Rottne ska vara med i intern. målarkoloni i Slovenien. Kanske sista lördag i juni, firande av 20-års jubileum av bildande av slovenska staten. 27 juli -7 augusti, träff World Scout Jamborre, 200 slovenska scouter på Rinkaby fältet. 27. augusti picknick och träff vid Barnakälla. 17- 25. september, slovensk konstutställning i Längan i Olofström. oktober: konsert med sång, besök av kören MPZ Vesna från Santa Kors, Trieste i Italien. 17. december. Tomten kommer till Olofström, föreningslokal och julfest. Målarsektionen kurs: januari-juni och augusti – december, 3 söndagar-lördagar/månad 14.00 –18.00. Föreningslokalen, öppet tider: Föreningslokaler ska vara öppna när målarkurser och språkkurser pågår. Söndagar från kl. 15.00.

Slovensk bouleträff i

21

MEDLEMSAVGIFT- år 2011

Tills nu har 73 familjer och enskilda betalat medlemsavgift. Tack för det. Det är omkring 20 medlemmar som inte har betalat ännu. Vi behöver Er, våra vänner!

- 140 kr för singlar, de som inte har

barnbarn eller familj.

220 kr för familj och för dem som betalar för

sina barnbarn. Därför, snälla, skriv namn och

efternamn och födelsedatum på barnbarnet, ring

eller skicka E-mail till föreningen.

Du kan betala medlemsavgift genom

BANKGIRO: 233 - 5503 eller PlusGiro: 73 23 65 - 2

************************************

Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886, tel. 08-545 69 355, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM ************************************** FLYGG TILL SLOVENIEN

Hemsida: http://www.adria.si/

www.adria-airways.com

SKANDINAVIJA INFORMATION: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborgtel.: 042 - 28 47 78 fax: 042 - 14 47 78 mobil: 0708 - 28 47 78 E-mail: a.cvitan@adria-airways.se

Adria Airways i Kastrup, Copenhagen:

Terminal 2, F, Floor 2, Office 230,

2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien, tel.: & fax: 0045 32 51 59 59

mobil: 0045 26 88 99 48

E-mail: info@adria-airways.dkArbetstid: 2 timmar innan flygets avgång.

FRANK BUSS tfn: 040 – 235155, 6119674 http: www.frankbuss.net

Semester i Izola i Slovenien (vid Adriatiska havet) Tourist Agency Bele skale d.o.o. Tel: 00386 5 64 03 555, 00386 564 18 100 http://www.beleskale.si

------------------------------------------------

Semester i Kroatien/Turanj Apartmans hos slovensk familj. Turanj är 25 km från Zadar mot Sibenik. www.apartma-arzensek.com E-mail: joze.arzensek@zd.t-com.hr Tel: 00385 23 388 524 ------------------------------------------------

Vill du fiska i Soca i Slovenien? Internationellt känt fiske i gröna Soča Apartma TALJAT, Most na Soči /övernattning E-mail:info@apartma-taljat.com http://www.apartma-taljat.com/ tel: 00386 5 381 3086 ------------------------------------------------

Besök i Olofström- behöver du övernattning? Miran Rampre: bra priser! 0733-84 08 23 Email:holje.bungalow@oktv.se ----------------------------------

http://www.slovenia.info/ officiella reseguiden av Slovenian Tourist Byrå

VIKTIGA TELEFONNUMMER 112 Information Center - Akut sjukvård, brandkår, veterinär samt undsättnings 113 Polis- Nödsituationer 1987 AMZS –Väghjälp och bogsering www.slotraveler.com

www.touristlink.com/slovenia.htm

www.kulinarika.net/english/english.html

www.turistikus.com/SLO/index.php

http://www.matkurja.com/en/

http://www.slovenia.si/

http://www.eurotrotter.com/sv/country/

Sloveniens

ambassad, Stockholm

22

Jason och argonauternaDen grekiska myten om Jason och argonauterna påstås utspela sig bland annat där Sloveniens huvudstad, Ljubljana, nu ligger. För mycket länge sedan när Jason hade stulit det Gyllene Skinnet från Kung Aites flydde han med sitt skepp tillsammans med sina kompanjoner, argonauterna, från sina förföljare och hamnade i floden Donau istället för att färdas söderut utmed Egeiska havet. De kunde inte vända, utan fortsatte färden motströms längs floden Donau, Sava och slutligen Ljubljanica. De stannade vid Ljubljanicas källa, tog isär skeppet och bar det i bitar på sina skuldror fram till Adriatiska havet, satte ihop skeppet där igen och fortsatte hemåt. På området mellan dagens Vrhnika och Ljubljana hittade argonauterna en stor sjö och ett träsk intill. Där någonstans träffade deras ledare Jason på ett stort träskmonster, kämpade mot det och dödade det.

Detta skulle då ha varit Ljubljanadraken, som än idag bor på toppen av slottstornet i Ljubljanas stadsvapen. Sedan Valvasor på 1600-talet skrev sitt omfattande verk om de slovenska områdena, så har det slovenska folket ständigt översköljts av och härjats av olika intressen och ideologier vars gemensamma intresse låg i att deras historia fördunklades

eller förvanskades. Myten ovan knyter an till allt från mytologi i allmänhet, till fynden i Ljubljanaträsket, där myten ovan utspelar sig och till de gamla grekerna som nämner veneterna. Slovenerna skulle enligt venetiteorin, vara arvingar till veneternas språk och kultur. I Ljubljanaträsket (Ljubljansko barje) upptäcktes 1875 en bosättning byggd på pålar liksom bosättningarna, som hade hittats i Schweiz 1854 och tio år senare även i Koroška (Kärnten). Man har nu kommit fram till att de äldsta bosättningarna i träsket härrör från första hälften av 4000-talet f. Kr (äldre stenåldern). Hittills har man där hittat 23 bosättningar. Koliščarji (pålarfolket) eller mostiščarji (brofolket), som de också kallas, var jordbrukare, boskapsuppfödare och jägare. De bodde i trähus byggda på träpålar, som slogs ner i sjöbotten. De trodde på Moder Jord, vördade solen och tillverkade fin keramik, som användes till både vardagliga och andliga bestyr. Ibland handlade de med folk alltifrån Mellanöstern till Nordeuropa. Utmed den gamla handelsvägen från Svarta havet utmed Donau, Sava och Ljubljanica och sedan med skeppet på axlarna till Adriatiska havet skulle även den gammalgrekiske hjälten Jason ha tagit sig fram med sina argonauter, enligt myten ovan. Träskmarken bjuder hela tiden på nya fynd. Man har hittat ett trähjul med vagnsåk, som av experter anses vara ca 5500 år gammalt. Det är det äldsta hittills funna hjulet i världen. Trähjulet och oket, som förmodligen tillhört en vagn, hittades 2002. Det utfördes ett antal analyser (arkeologiska, dendrokronologiska och radiokarbonat). Radiokarbonatanalysen, som utfördes i Wien, visade att hjulet är ca 5350-5100 år gammalt (dvs. härstammar från ca 3350-3100 f.Kr.). Hjulet är gjort av askträ och mäter 72 cm i diameter. Oket är av ekträ och är 124 cm långt. Man använde alltså även vagn under samma tid som i Mesopotamien, som hittills ansetts vara hjulets ursprungsland. I Ljubljanaträsket har man även funnit den romerska staden Emonas stadsmur.

Från IT

23

Karlo Pesjak je imel v Tržiču na Gorenjskem foto razstavo in predavanje o Švedski

Dušanka Kelečinji in Silvana Stopar na slikarski razstavi /Silvana Stopar, razstava v maju 2011

Kulturni nastop trio sester Budja iz Landskrone/ Kulturni nastop Viktorja Semprimožnika

Kulturni nastop MePZ Planika iz Malmöja / Janez Rampre sprejema priznanje od Cirila

24

Skupina slavljenk, katere smo obdarili z nageljni

Danes so imele naše žene glavno besedo pri praznovanju

Tudi moški smo se imeli lepo Okoli muzikanta Viktorja pa je bil le smeh in petje