Portugalska 2015

Portugalsko sem z eno Damjano in sinom Nikom obiskal e leta 2002, ko je imel sin tam (Ponte de Sor) dirko v motokrosu za evropsko prvenstvo. Ko smo se vraali, smo si z izposojenim avtodomom Adrie Adriatik 660 nekaj na hitro tudi ogledali, za kaj ve pa ni bilo asa, saj nas je akala nova tekma v Italiji. Zato pa je 13 let po tem le priel pravi as, da sva se tokrat sama odpravila na to dolgo pot. To sva posvetila najini 30 letnici zakona, njeni 50 letnici in e moji 30 letnici dela na TV Slovenija. Poleg tega pa me je na Portugalsko vrsto let vabil tudi moj cimer iz tudentskih asov, ki sva jih preivela v Roni dolini v Ljubljani. Ta potopis je seveda namenjen, da se to potovanje ne pozabi, predvsem pa temu, da bi z njim pomagal tudi drugim popotnikom, ki se odpravljajo v to oddaljeno deelo pomorakov. Nenazadnje sva tudi midva sledila drugim potopisom in s pridom uporabljala koordinate in druge uporabne podatke iz njih, za kar sem vsem piscem seveda zelo hvaleen.

1. nedelja, 7.6.2015 Krko, Seana, Piacenza, Albenga, Cannes, Antibes 931 km Sprva sva raunala, da bova po stari navadi odla od doma ele po dvanajsti uri. Ker pa sva skoraj vse spravila v AD e v soboto in ker je bila nedelja zelo vroa, sva se odloila, da namesto do Cremone, kreneva e prvi dan kar do Francije. In to sva tudi uresniila in od doma odla e okoli desete ure dopoldan. Prvi kraji postanek je bil na OMV-jevem bencinskem servisu pri Seani, potem pa sva se ustavila ele pri Piacenzi, ko sem moral po 560 prevoenih kilometrih natoiti gorivo. Kasneje se je izkazalo, da je bilo to najdraje na vsej poti, saj sem moral za liter dizla plaati kar 1,68 evra. Ob tem sem preveril e porabo, ki se je izkazala za vejo, kot jo je pokazal potovalni raunalnik v kombiju. Ta je bila okroglih 12 litrov na 100 kilometrov.

Pred odhodom iz Slovenije Seana Lepo urejeno parkirie pri Albengi Drugi dalji postanek je bil okoli pol petih na zelo lepo urejenem parkiriu pri Albengi N44 06.047' E8 13.475', kjer ni manjkalo igral za otroke, miz, prijetne sence, pa tudi opozorila, da parkirie ni varovano. Vseeno se mi je zdelo, da bi se tu dalo tudi varno prespati. Seveda sva midva nadaljevala proti Franciji. Za cestnino po italijanskih avtocestah, ki jo zdaj k srei plaa le enkrat, sva odtela kar dobrih 63 evrov. Potem sva nadaljevala po francoskih avtocestah do Cannes-a in se odloila, da prenoiva v blinjem Antibesu N43 34.252' E7 07.683' na parkiriu ob mestni plai. Tu sta bila e parkirana dva francoska AD, kasneje pa se nam je pridruil e eden. Sprehodila sva se po obali, potem sva si zveer ogledala e del mesta, kjer sva sprva mislila, da je e zelo prazno, kasneje pa se je izkazalo, da so bili vsi turisti v njegovem srediu, kjer sva le s teavo nala eno slaiarno.

2. ponedeljek, 8.6.2015 Antibes, Cannes, Coustellet, Gordes, Avignon 294 km Po zajtrku sva se s tirikolesnikom odpravila v staro mestno jedro Antibesa, se najprej popeljala po marini, kjer ni manjkalo luksuznih jadrnic in jaht, potem pa sva si ogledala e mesto polno fontan, hotelov, trgovinic... al je bil muzej Pabla Picassa zaprt, saj je bil ponedeljek. Zato sva elela napolniti rezervoar tirikolesne Yamahe, da bi z njo odla v Cannes. Tu se je zapletlo, saj nisem znal natoiti goriva na avtomatski bencinski rpalki. Ena od turistk mi je povedala, da so vasih teave z Eurocardom, skuala plaati s svojo plailno kartico, vendar tudi ni lo. Potem sem kartico vtaknil e v drug stebriek in ugotovil, da je ta celo spoznal mojo kartico in mi ponudil pomo kar v slovenini. Kaj takega seveda nisem priakoval in sem bil zelo prijetno preseneen. Potem sva s polnim rezervoarjem ob obali la do konca rta in skozi Juan les Pin ob zalivu Juan do Cannes-a in si ga najprej ogledala kar z motorja.

Muzej Pabla Picassa v Antibesu Festivalska palaa v Cannes-u

Seveda sva se udila vsemu zelenju, parkom, tevilnim palmam in bleeim hotelom. Ustavila sva se tudi na plai, ki pa ni bila pretirano obljudena, saj se je teden ele zael in ni bilo veliko turistov, na morju pa se je bohotila ogromna kriarka. Potem sva parkirala v bliini Festivalske palae, kjer se odvija znameniti filmski festival. Tokrat je v njej potekal zadnji dan diskografskega in glasbenega festivala MIDEM, na katerega sva na hitro pokukala, pred tem pa sva bila pria e spominski slovesnosti francoskih veteranov pred enim od spomenikov. Seveda nisva sreala nobenega filmskega igralca, niti glasbenika, vsaj da bi to vedela. Kasneje sva se odpeljala do AD v Antibes, kjer sem se jaz celo okopal v Sredozemskem morju, eprav je bilo to precej hladno. Potem sva okoli druge ure krenila iz Azurne obale skozi Provanso. Najprej do muzeja sivke (Muse de la Lavande) v kraju Coustellet N4388.2297' E517.937', kjer sem to celo poslikal, eprav e ni bila v polnem cvetju. V muzeju so nam najprej zavrteli film o pridelavi, potem pa si imel na voljo slualke, kjer si v razlinih jezikih lahko ve zvedel o razstavljenih predmetih. Kot je priakovati se je ogled zakljuil v trgovini, kjer sivko in izdelke iz nje tudi prodajajo.

Muzej sivke v Coustellet-u Samostana Notre Dame de Snanque Zunaj je bilo e poteno vroe, zato sva preko Gordesa odla do samostana Notre Dame de Snanque N43 55.873' E5 11.338', kjer sivko gojijo menihi. Ta e ni niti zaela cveteti, samostan pa je bil e zaprt. Zato sva se po drugi poti, meni se je zdela dalja, vrnila do vasi Gordes, kjer stoji celo grad, vendar v njej ni bilo mogoe parkirati. Kasneje sva nala parkirie z razgledom na vasico malo nije N43 54.474' E5 11.873', malo naprej pa e velik PZA N43 54.070' E5 11.570' v makadamski izvedbi, ki je med vikendi baje polno zaseden, tokrat pa je bilo na njem le nekaj AD. Menda na njem celo pobirajo pristojbino za noitev. Na poti v Avignon sva se ustavila e v vinski kleti Domaine Des Peyre v kraju Robion N43 52.247' E5 07.263', pred katerim je bilo parkiranih veje tevilo zelo lepo restavriranih starodobnih avtomobilov. Klet so ravno zapirali, zato obisk ni bil mogo, ima pa ta oitno tudi sobe za goste, bazen, v njej in okoli nje pa so tevilni umetniki eksponati. Vsekakor vredno ogleda, verjetno pa tudi okuanja vsebin v steklenicah. Midva sva nadaljevala do Avignona, kjer je nekdo v potopisu ponujal brezplano spanje ob reki Roni, vendar sva se midva raje odloila za blinji kamp Bagatelle N43 57.215' E4 47.917', ki lei na nekaknem polotoku oziroma okljuku reke Rone. Od tu sva e v mraku pe odla ez most v mesto, kjer sva priakovala pravi mestni vrve. Seveda tega ni bilo, zgolj nekaj izgubljenih turistov in prazne slabo osvetljene ulice. Ogledala sva si okolico nekdanje papeke palae, saj sva v Avignonu e bila, potem sva odla v kamp pod tu in na spanje, za kar sva odtela 19 evrov.

Zanimiva vas Gordes v Provansi Vinska klet Domaine Des Peyre Robion

3. torek, 9.6.2015 Avignon, Tarascon, Camarcgue, Giron, Tarragona 576 km Dopoldan sva se v staro mestno jedro odpravila s tirikolesnikom, vendar sva se zaradi enosmernih ulic izgubljala po mestu in potem le nekako prila do bliine glavnega trga, kjer sva parkirala na seveda brezplanem parkiriu za motorje in nadaljevala pe. Najprej do papeke palae, kjer sva odkrila, da ima ta na njenem vrhu pravi park z ribnikom in udovitimi terasami z razgledom na reko Rono, prav tako na sloviti nedokonani most na tej reki. Potem sva odkrila e vrsto drugih zanimivih stavb, ki jih v letu 2007 nisva videla ter se sprehodila po boljem sejmu, kjer so ponujali res marsikaj, tudi uporabnega. Sledil je obvezen sladoled in e vonja okrog obzidja, nato tuiranje v kampu in odhod proti naravnemu parku Camarcgue.

Papeka palaa v Avignonu Naravni park Camarcgue Med potjo sva se ustavila e v zanimivem mestu Tarascon, kjer imajo grajsko utrdbo, zanimivo cerkev svete Marte in informacijsko pisarno, ki pa je bila v opoldanskem asu seveda zaprta. Tako sva po vroini nadaljevala do Saintes Maries de la Mer, mestecu polno turistov, lokalov, kampov, imajo pa celo PZA N43 27.255' E4 26.309'. Na poti nazaj sem naredil nekaj fotografij kamarkih konjev in ptic, za kaj ve pa nisem imel s sabo teleobjektiva in druge fotografske opreme. Tako, da bova morala to destinacijo e kdaj obiskati. Nato sva nadaljevala proti paniji, se ustavila na parkiriu pri Gironi N41 54.305' E2 46.308', kjer bi se dalo tudi prespati. Midva sva zgolj nekaj pojedla in nadaljevala do panije, kamor sva prispela okoli pete ure popoldan. V paniji sva e napolnila rezervoar AD in to po eni najnijih cen na potovanju - 1,19 za liter nafte. Barcelone sva se izognila, saj sva tam e bila, in sva raje la proti Tarragoni. Tu sva se najprej ustavila v obmorskem kampu La Pineda, ki pa nama ni bil ve, saj je bil precej oddaljen, naslednji je bil zaprt, zato sva poiskala parkirie N41 07.897' E1 18.743', ki pa nama tudi ni ustrezalo, saj je bil pokrito, ob

avtobusni postaji in skoraj na sami mestni plai, na njem pa nobenega AD. Naredila sva e en diro po mestu z avtodomom, da bi nala e akvadukt, ki ga seveda tam ni bilo, e manj parkiria za ogled rimskega amfiteatra, zato sva zapeljala na nasip, ki iti tamkajnje pristanie. Tam sva poakala no, se potem zapeljala blie upravnim stavbam, kjer sva se odloila prespati osvetljena s cestnimi svetilkami in pod kamerami, ki varujejo luko. Drubo nama je delal star ribi, ki je prespal kar v osebnem avtomobilu.

4. sreda, 10.6.2015 Tarragona, Valencia, El Saler 311 km

Zjutraj sem vstal zelo zgodaj, malo pred peto, kasneje poslikal e sonni vzhod, potem malo poleal in sam z Grizlijem krenil na ogled mesta. Imel sem kaj videti, tevilne zanimivosti, luki muzej, cerkve, parke, spomenike. Promet je bil redek, a kljub temu sem na semaforjih stal kar precej asa, kar sem seveda izkoristil za fotografiranje. Mesto je bilo isto, imajo tudi turistien vlakec, obiskal sem e neko rimsko utrdbo. Potem pa sem se zrinil na parkirie za motorje nad amfiteatrom, si ga na hitro ogledal, natoil bencin v Yamaho in se vrnil do AD, kjer sva z Damjano imela zajtrk, potem pa krenila proti Valenciji. Tja sva prispela po 300 kilometrih, vendar naju je Micka, kot sva ljubkovalno poimenovala najinega malega Garmina, namesto do PZA, pripeljala v kamp. Ta ni bil ravno poceni, saj so hoteli 40 za eno no, zato sem se odpravil iskat PZA. Ker je kamp skoraj v kroiu, me je Micka usmerila, naj zapeljem iz kroia, ni pa

povedala na katerem izhodu. Tako sem po dveh krogih izbral napanega, se vrnil nazaj proti centru mesta in po 20 kilometrih spet priel do istega kampa, od koder je bil PZA Marina v El Salerju N40 33.923' W8 46.020' oddaljen le dobrih sto metrov. Prijazen receptor nama je razloil hini red PZA-ja, ki so ga ob deveti uri zveer zapirali. Obljubil mi je klju, da bi lahko z motorjem priel noter, vendar se je kasneje izkazalo, da so vrata kampa za tirikolesnika preozka. Tako sva se po krajem poitku kar z Grizlijem odpeljala v mesto in si ga na hitro ogledala. Spet vse isto, brez velikega prometa, vozniki umirjeni, mesto pa polno zanimivosti, od starih stavb, do najnovejih kot je Oceanografika in podobne. Zraven te gradijo e eno prav posebno stavbo. Ker sva bila asovno omejena, sva se nekaj pred deveto uro zveer res vrnila v PZA, kjer so imeli toplo vodo, sanitarije in celo delujoo internetno povezavo. Po prebrani elektronski poti sva odla do plae v El Salerju, potem pa na veerjo seveda paeljo. No je Damjana preivela s komarji, mene so k srei pustili pri miru.

5. etrtek, 11.6.2015 El Saler, Valencia, Sevilla 679 km Zjutraj se je Damjana odloila, da bo raje izkoristila toplo vodo v kampu za umivanje las, zato sem kar sam odel v mesto z Yamaho. Seveda sem se pri Oceanografiki

Sredie Taragone

izgubil, saj sem jo hotel poslikati e z druge strani. Potem me je Micka, v kateri sem seveda napano oznail mestno trnico, zapeljala v luko, kjer je bila morda neko ribja trnica. Od tu pa sem v rahlem deju le nael do centra in ga vekrat prevozil zaradi nepoznavanja in enosmernih ulic. Po vrnitvi v PZA Marina sva imela kosilo, zaradi deja sva se odloila, da Oceanografiko tokrat izpustiva, sva pa napolnila rezervoarje z vodo, izpraznila vse odvene tekoine in za vse to plaala le 11 evrov.

Oceanografika v Valenciji Trnica v Valenciji

Micka naju je potem po drugi uri odpeljala po neplaljivih novih avtocestah proti Madridu in potem proti Sevilji. Vseskozi so naju spremljale obljudene kmetijske povrine, ki jim ne vidi konca, najve je bilo seveda oljk. Damjana je med vonjo malo zadremala na postelji, jaz pa sem po ve urah vonje le ustavil na eni rpalki, blizu njive s sonnicami, kjer sem izgubil kar precej ivcev zaradi fotoaparata, ki ni hotel ve delati. Potem mi ga je konno uspelo usposobiti, resetirati. Damjana je e skuhala zgodnjo veerjo. Od tu sva nadaljevala mimo Cordobe do Sevilje, kamor sva po 679 prevoenih kilometrih precej utrujena prispela ob 11. uri zveer. Seveda to ni bil klasien PZA N37 22.914' W5 59.596', ampak postajalie za avtobuse, kjer sva utrujena prespala, za kar sva odtela 19,5 evra.

6. petek, 12.6.2015 Sevilla, Castro Marim, Tavira, Faro, Albufeira 297 km

Zbudilo naju je sonno jutro, zato sva s tirikolesnikom

odhitela v mestu. To je bilo polno policistov, ki so stali

vsepovsod. Seveda nisva vedela zakaj, ali se

pripravljajo protesti, prihaja kakna delegacija, koga

lovijo Zato sva se po kraji vonji odloila, da greva

raje na turistini avtobus, kar naju je za oba stalo 36

evrov. Karte sva kupila kar na ulici, pri zelo prijazni

zemljakinji od Nia. S kabrio busa se je dalo slikati,

vendar ne tako, kot bi si sam elel. Ker nisem poznal

mesta, sem bil seveda vseskozi na prei, kje bo kaj

zanimivega in si moral biti zelo hiter, da si vse pravi as

ujel. Seveda je meni tudi kakna znamenitost ula. al

se je izkazalo, da bus ne vozi po starem delu mesta,

mimo katedrale, kjer je bilo polno koij. Zato sva si ta

del ogledala pe, pred tem pa zaklenila e prtljanik

tirikolesnika, ki sem ga v naglici prej pozabil. Za obisk

katedrale je bila velika vrsta, na ulicah sem poslikal Plesalka flamenka v Sevilji

plesalko flamenka in zanimivo fotografsko razstavo. Videla sva tudi, da je imel njihov

parlament oitno sejo, saj je bilo pred njim ve tv ekip in zato verjetno tudi toliko

policistov. Sonce je, kot se za Seviljo spodobi, neusmiljeno pripekalo, zato sva po

kraji vonji z razgreto Yamahco odla do AD, od tam pa veselo proti vse bliji

Portugalski. Med potjo sva ob e vedno brezplani avtocesti natoila nafto, obiskala

Lidl, zapolnila hladilnik s panskimi radlerji in ob tirih popoldan, po portugalskem

asu, ki je uro za nami, skozi veliki visei most pripeljala na Portugalsko. Tam sem se

najprej pozanimal, kako je s plailom avtocest, zapeljal na posebni vozni pas, kjer so

mi skenirali tablico, da mi bodo po mesecu dni izstavili raun za vse vonje po

avtocestah z elektronskim cestninjenjem. Seveda sem takoj zavil z avtoceste in ob

reki Guadiana zapeljal v prvo vas Castro Marim, kjer sva e nala manji PZA N37

13.186' W7 26.670' in to brezplaen, zgolj za 100 litrov vode bi bilo potrebno plaati

2,5 evra. Nato sva nadaljevala do Vila Real de Santo Antnio N37 11.918' W7

24.886', kjer sta bila kar dva PZA-ja z avtomatskim plailom in zapornico. Sicer ni

posebnega, ob sami obali, vendar zgolj prostor za avtodome, ki jih je bilo kar precej,

saj je bila cena za 24 ur le 4,5 in za elektriko 2,5 evra. Nadaljevala sva po

makadamski cesti, po nekaknem naravnem parku, vendar sva se kmalu obrnila in

la na cesto N125, ki naju je vodila naprej. Zanimivo je bilo naselje Altura in Vila

Nova de Cacela polno novih poitnikih hiic z zanimivo arhitekturo, potem pa so se

zaeli turistini kraji pokrajine Algarve polni velikih hotelov kot so Olho, Tavira in

drugi. V najvejem Faru sva se ustavila na velikem brezplanem parkiriu N37

00.706' W7 55.958', kjer sva si na hitro ogledala stari del zelo velikega mesta, v

katerem je tudi veliko letalie. Nato sva pohitela proti Albufeiri, kjer sva se na eni od

rpalk malo pred osmo uro po naem asu sreala z mojim cimrom Zvonkom

Prosenikom. Ta naju je vodil do sredia mesta, kjer ima tirisobno stanovanje. Tam

sva se utaborila za nekaj dni in potem smo skupaj odli z njegovim srebrnim

Marcedesom na noni ogled mesta, nato e v en velik nakupovalni center, ki je odprt

kar do polnoi. Od tam pa na veerjo v eno od tisoerih restavracij v starem delu

mesta, kjer smo poskusili pianca v omaki piri piri.

Seviljo sva si ogledala z avtobusom Prihod na Portugalsko preko viseega mostu

7. sobota, 13.6.2015 Algarve Zjutraj sva si, tako kot vse dni potovanja, privoila malo ve spanja. Po zajtrku pa smo z Zvonkom z avtom odli na potep. Najprej po mestu, potem nevede do povsem novega lepo urejenega PZA Falesia N37 05.608' W8 09.708', kjer je cena 24

urnega postanka le 8 , za servisne storitve pa je treba odteti 2 na uro. Od tam pa v Falesia hotel, kjer je najin gostitelj, ki ivi na Portugalskem e 20 let, prodajni direktor hotela za odrasle. Ta je res v mirnem okolju, polnem zelenja, blizu hotela Sheraton Algarve, ki pa ga obnavljajo. Tudi njegovega nameravajo pozimi obnoviti in posodobiti, so pa v njem poveini angleki gostje, ki jih tam vozi Thomson, ki se je vasih imenoval Thomson Holidays, za katerega je Zvone delal vrsto let in bil njihov predstavnik po vsem svetu, od Rusije, Turije, Anglije, Slovenije do Afrike. Sicer je v sami Albufeiri skoraj 200 hotelov, da tevilnih apartmajev in poitnikih hi niti ne tejem. Je pa Algarve turistina destinacija za vse Portugalce, saj je polna turistinih kapacitet in to na zelo visokem nivoju. Veina gostov je seveda Angleev, ti so tudi prvi zaeli prihajati sem, zato domaini vsem tujim turistom pravijo kar Anglei. Tu rastejo tudi sone pomarane, velike, polne soka in zelo sladke, eprav so na videz polne pik, oigov in e esa. Iz ene lahko iztisne tudi dva decilitra soka in so seveda poceni, 3 evre za 5 kilogramov.

Hotel za odrasle Falesia v Albufeiri Marina v Albufeiri je vsa mavrina Po ogledu hotela Falesia smo si med vonjo ogledali e druge hotele, pa tudi nekaj peenih pla, do katerih vozijo avtobusi, oziroma vodijo tevilne stopnice. Plae so urejene, nekatere imajo tudi lealnike in bare, so pa vse mivkaste in neskonno dolge, obdane s skalnatimi stenami rdekaste barve. Zatem smo li na laje kosilo v slaiarno hotela Brisa Sol v samem centru mesta, ki ima seveda tako kot veina drugih 4 zvezdice. Tu sem jaz poskusil tudi eno od znailnih portugalskih sladic Pastel de nata, ki je narejeno iz listnatega testa, ki predstavlja nekakno posodico, v njej pa je krema podobna kot v naih princes krofih oziroma kremnitah. Zgoraj pa zgleda, kot da je nekaj polito, oziroma zapeeno. Je zelo okusno, kot tudi tevilne druge portugalske sladice. Kasneje sem si to sladico privoil e vekrat. Popoldan smo se zapeljali e v marino, ki je novozgrajena, vse zgradbe pa so pobarvane v nenih mavrinih barvah. Meni je bilo zelo ve, krajani Albuferije pa so se nad tem baje zelo zgraali. Ogledali smo si e eno mestno plao in ve hotelskih kompleksov, nekateri so tudi zaprti. Potem pa smo li do mesta Silves, ki je v notranjosti Algarva in se nad njim dviga grad. V njem je ob reki Arade tudi PZA N37 11.099' W8 26.742', kjer je noitev z vsem 6 , brez elektrike pa 4,5 . Ogledali smo si e zanimiv obmorski kraj s posebno vzhodnjako arhitekturo Carvoeiro. Proti veeru smo zavili e v italijansko restavracijo San Martino, kjer je Zvone reden gost, tu smo se za spremembo zadovoljili s picami. Zveer smo si ogledali e mondeno turistino naselje Vilamoura, kjer smo se ustavili e leta 2002. To ima poleg tevilnih vil in hotelov e 9 golf igri, marino in vrsto druge ponudbe namenjene bolj bogatim gostom. Po obisku danske slaiarne s prav posebnim sladoledom smo se zapeljali nazaj v Albufeiro, kjer vsi urajo na spodnjem ali zgornjem delu mesta. Predvsem je

bilo veliko mladih, ki se ga zapijajo in imajo tu fantovine ali dekliine, kar je bistveno ceneje kot v Angliji.

Ena od pla v pokrajini Algarve Na jugu Portugalske je tudi obilo golf igri

8. nedelja, 14.6.2015 Algarve V nedeljo smo se ele po drugi uri odpravili na potep po okolici, najprej do Zvonetovega hotela, nato do plae Falesia, potem pa na nedeljsko kosilo v restavracijo Pinhal, kjer smo naroili ribjo ploo z okusnimi ribami, koljkami in drugimi morskimi sadei. Od tu smo li spet v mondeno Vilamouro, kjer je neteto luksuznih vil, gradikov, manjih in vejih hotelov, nakupovalnih centrov, imajo tudi zaiten naravni park Quinta do Lago, kjer je veliko ptic in drugih ivali. Zveer smo se odpravili pe v mesto Albufeira in zautili njegov poitniki utrip. Za veino turistov je seveda viek poitnic, da se lahko do nezavesti opijajo v razlinih lokalih, pleejo, pojejo in se nasploh preerno veselijo. Midva z Damjano sva to fazo oitno e prerasla.

Mondena Vilamoura ponoi Fiesa Sand Land peena deela

9. ponedeljek, 15.6.2015 Algarve V ponedeljek je Zvone odel v slubo, midva pa sva nameravala s tirikolesnikom obresti mesto in si e kaj ogledati. Ko sva se e odpravila iz stanovanja, se je mono ulilo, tako da sva se potem odloila, da greva kar z AD, saj se nama je zdelo, da e vse poznava. Seveda sem se zanaal, da bodo do vodnega parka Zoomarine vodili smerokazi, al pa so bili zgolj jumbo plakati, zato sva kar malo iskala. Tako sva se ustavila e v edinem avtokampu v Albufeiri N37 10275' W8 24953', kjer imajo celo bazen in veliko sence. Tu sva s 5% popustom kupila karte za Zoomarine, kar je bilo za oba 55 evrov. Parkirala sva na parkiriu za avtodome N37 07.582' W8 18.770',

ki ni bilo polno zasedeno, medtem ko so bila ostala e skoraj polna, eprav je bil ponedeljek in nisva priakovala veje gnee. V Zoomarine sva preivela skoraj ves dan, hodila s predstave na predstavo, za konec sva si ogledala e 4D filmsko predstavo. Bilo je res kaj videti, delfine, morske leve, papige, torklje, ki so zaitni znak pokrajine Algarve, in druge ptice, pirate, le do dinozavrov nisva prila, ker je bila prevelika vrsta, saj je to novost v tem vodnem parku. Seveda bi se lahko tudi okopala, uivala na umetnih valovih, toboganih, vendar nama je za vse to zmanjkalo asa. Zveer sva se zapeljala e do blinje peene deele Fiesa Sand Land N37 07.731' W8 19.927', kjer e vrsto let izdelujejo kipe iz peska. Zadnja leta na temo glasbe in res ima kaj videti, prava paa za oi. Letos je tako postavljenih kar 74 kipov glasbenikov in vseh, ki so z glasbo povezani. Potem sva zavila e v Aldi, nakupila za veerjo, saj smo se odloili, da tokrat veerjamo kar pri Zvonetu.

V Zoomarine je veliko zanimivih predstav Nastopajo tudi morski levi

10. torek, 16.6.2015 Albufeira, Sao Vincente, Ponte de Piedade, Ilho de Passequeiro 276 km V torek sva si e zadnji privoila tuiranje v Zvonetovem luksuznem stanovanju, kjer ima kar tri sobe, polno balkonov in e kaj. Potem smo se poslovili, midva pa sva krenila raziskovat e druge predele Portugalske. Najprej sva se ustavila v kraju Guia, kjer je velik PZA KM 64 N3707'26" W819'33". Ta je blizu Zoomarine, v njem je bivanje zgolj 3 na dan, za tu je potrebno doplaati 2 evra, prav toliko tudi za elektriko. Je pa ta PZA na soncu, resda betonski, ampak verjetno uporaben zgolj takrat, ko bo nov ali pa kamp v sezoni polno zaseden. Midva sva nadaljevala mimo vejega kraja Portimao in Lagosa do najbolj jugozahodne toke Portugalske Sao Vincente N37 01.415' W8 59.724'. Tu je seveda svetilnik, nekaken spomenik, spodaj je ena velika skala, do morja pa je mogoe priti verjetno samo po strmih skalah, s katerih domaini s palicami 30 metrov globoko lovijo ribe. V blinjem Sagresu se nisva ustavljala, la sva nazaj do rta Ponte de Piedade N37 04.912' W8 40.184', kjer sva se do morja, v katerem je polno zanimivih eri in klifov, spustila po tevilnih stopnicah. Potem sva si privoila e zelo prijetno vonjo s olnom, za katero sva odtela 25 evrov. Bilo je vredno, saj sva se vozila skozi preluknjane skale, mimo plae Camilo do plae svete Ane. Vodi nama je pokazal figure, od leva, ladje, do opice. Tu je bilo veliko turistov, ki so prili z razlinimi olni, predvsem mladi, ki so bili tu na maturantskih ali absolventskih izletih. Od tu naju je Micka vodila po cesti dale stran od morja, mimo tevilnih vetrnic, do plae Ilho de Passequeiro N37 49.787' W8 47.461'. To so imeli Loaki oznaeno kot blinji Porto Covo, kjer je prav tako plaa, vendar bolj obljudena. Najina je bila blizu otoka, nedale je bila manja restavracija, utrdba, zraven sanitarni objekt, nedale stran pa je celo veji avtokamp N37 84032' W8 7879496'. Midva sva prespala kar ob sami plai, kjer je tabla to

sicer prepovedovala, medtem ko so eni Nemci z AD spali pri restavraciji, kjer pa je bilo makadamsko parkirie precej nagnjeno. Sprehodila sva se po plai, zveer pa uivala v udovitem sonnem zahodu in kozarku domaih borovnik.

Rt Ponte de Piedade je poln zanimivih klifov in lukenj

11. sreda, 17.6.2015 Ilho de Passequeiro, Porto Cova, Sines, Almada, Lizbona 183 km Ponoi se je zunaj ohladilo kar na 12 stopinj, vendar se je kmalu zaelo ogrevati, tako da je bilo ob najinem odhodu e 28 stopinj. Po zajtrku, ponovnem sprehodu po plai in tuiranju z mrzlo vodo v sanitarnem objektu, sva nadaljevala do plae Porto Cova, kjer je bilo e kar nekaj kopalcev. Od tu se lepo vidi samo mesto, ki je veliko, ob njem pa precej industrijskih objektov. Potem sva la mimo vejega mesta Sines, kjer imajo velik in zelo obiskan glasbeni festival. Baje v tistem asu ni dobro biti tam, ker je prevelika gnea na cestah in povsod po mestu in njegovi okolici. Vozila sva se po magistralnih cestah vse do Almade N38 40.585' W9 10.261', kjer stoji velika cerkev in kip Cristo Rei, ki je visok kar 28 metrov, stoji pa na 82 metrov velikem piedestalu. Od tu je tudi udovit razgled na Lizbono, mesto na sedmih griih, reko Tejo in poltretji kilometer dolg most 27. aprila, ki povezuje severni in juni del Portugalske in je bil zgrajen leta 1966. Imajo pa seveda e enega daljega, najdalji visei most v Evropi, most Vasco da Gama, ki je dolg kar 17,2 km in je bil zgrajen 1998. Po krajem mostu, kjer zauda ni bilo veje gnee, sva nadaljevala do PZA N38 41.735' W9 11.890' v Lizboni, blizu Betlehemskega stolpa oziroma Torre de Belem, ob reki Tejo oziroma ob elektrarnikem muzeju, kot sva kasneje ugotovila in povsem ob postaji, kjer pristajajo potnike ladjice. Po poitku v senci, ker je bilo zunaj zelo vroe, sva odla na kraji sprehod, tako sva vsaj mislila, do stolpa Belem. Pred tem sva mladeniu, ki nama je pomagal pri iskanju prostega parkiria, dala e pet evrov, eprav sva vedela, da je parkirie brezplano. Ko sem mu to omenil, je rekel, da mora tudi on kaj jesti. Najprej sva prila do spomenika portugalskih raziskovalcev, ki so v 15. in 16. stoletju osvajali svet, in ni jih bilo malo. V njem je tudi muzej. Nadaljevala sva do stolpa Belem, ki je visok 56 metrov in predstavlja nekakna vstopna vrata v Lizbono preko morja. Stolp je seveda uvren na Unescov seznam kulturne dediine. Ob njem je tudi vojaki muzej, kjer

Cristo Rei v Almadi

Betlehemski stolp v Lizboni Portal na Rua Augusta v Lizboni paradirata dva vojaka. Sreala sva tudi policiste na kolesih, pa tudi z Yamahinim tirikolesnikom. Potem sva prekala brazilsko in indijsko avenijo in se po drugi strani v zelo vroem in soparnem vremenu vraala proti AD. la sva mimo Kulturnega centra Belem, kjer je tudi muzej moderne umetnosti, planetarija, samostana Jernimos, v katerem je prav tako muzej, bil pa je tudi sede kraljevine, zdaj pa slui tudi kot sede predsednika drave. Nedale stran je tudi muzej predsednika republike. Malo sva posedla e v parku, se shladila z vodo iz pitnikov, potem pa neuspeno skuala poiskati kaken nakupovalni center. Po sedmi uri zveer sva se v mesto odpravila e s tirikolesnikom. Prometa ni bilo veliko, kljub temu sva se malo zgubljala, a vseeno z motorjem obredla kar nekaj starega dela mesta mestno trnico, muzej fada, tevilne cerkve, e en vojaki muzej, le na grad se nisva povzpela, ker se mi je zdelo, da na njem ni kaj dosti za videt. Potem sva parkirala v samem centru, blizu postaje Rossio in Narodnega gledalia in se malo sprehodila po mestu polnem turistov. Na razgledni stolp Santa Justa se nisva povzpela, ker je bila spet vrsta, la sva do trga Komercial in slavoloka, po ulicah polnih lokalov, razlinih stavb, fontan, spomenikov. Potem sva se vrnila na parkirie, od koder sva pred spanjem naredila e kraji sprehod ob reki Tejo do elektrarnikega muzeja.

Elektrarniki muzej v Lizboni ponoi Znamenita portugalska slaica Pastel de Nata

12. etrtek, 18.6.2015 Lizbona, Cascais, Quincho, Cabo da Roca, Sintra, Mafra, Obidos 157 km Zjutraj sva spet malo dlje spala, potem pa le odrinila naprej, ez Estoril, Cascais do nama e znane plae Quincho, kjer je veje parkirie N38 43.699' W9 28.491', ki je plaljivo in ni za AD, zato sva najinega pustila kar ob glavni cesti. Je pa bilo tu polno surferjev na valovih, predvsem so bili to mladi zaetniki iz tevilnih surferskih ol. Naredil sem obilo fotografij, ker pa valovi niso bili veliki, seveda bolj malo pravih - akcijskih. Ti valovi so baje ele v jeseni. Nekje v bliini je menda tudi kamp, vendar

Ena od restavracij na plai Quincho Nadebudni surferji na valovih se nisva odpravila tja, ampak sva raje nadaljevala do najbolj zahodne toke Portugalske - rta Cabo da Roca N38 46.881' W9 29.810', kjer sva parkirala na parkiriu, kjer za AD sicer ni dovoljeno, k srei pa ni bilo nobene gnee. Tu je seveda svetilnik in nekaken obelisk ter strma skalnata obala, po kateri verjetno skorajda ni normalnega dostopa do morja. Midva sva la dalje do Sintre, neko poletne rezidence portugalskih monarhov. Ta je na hribu, po katerem sva se kar trikrat peljala, a nisva nala prostega parkiria, ki so seveda plaljivi. Potem pa sva zgolj sluajno odkrila pravi PZA N38 47.032' W9 22.473', ki je na postajaliu za avtobuse, nedale od centra. Tu razen table, da je dovoljeno parkirati, za AD seveda ni niesar. Ker je bilo spet vroe, sva se hitro spravila na tirikolesnik in se z njim zapeljala po mestu. Potem sva parkirala pri osrednjem turistinem biroju, si ogledalo sosednjo cerkev, Narodno palao, ki je bila neko grad Mouros, poskusila ginjo (vinjev liker) v okoladni skodelici in se potem z motorjem odpravila mimo tevilnih vil do parka, ki vodi do slikovite palae Pena. Seveda do tja nisva mogla s motorjem, zato sva hotela do blinjega gradu, vendar spet nisva nala, ker je zelo slabo oznaeno.

Najbolj zahodna toka - rt Cabo da Roca Palaa Pena v Sintri Potem sva napolnila rezervoar motorja in se vrnila do AD. Z njim sva la naprej do Mafre, kjer sva nala povsem novo in brezplano parkirie N38 56.103' W9 19.604'. Sprehodila sva se po manjem mestu in si predvsem od zunaj pogledala velikanski Marijin samostan, v katerem je kar 800 razlinih soban, saj meri kar 40 tiso kvadratnih metrov. Graditi so ga zaeli 1711, v njem pa so materiali celo iz Italije in Brazilije. Po manjih nakupih in obveznem sladoledu sva nadaljevala v mesto Obidos, kjer sva zlahka nala PZA N39 21.367' W9 09.400'. Zanj sva zveer plaala le 6 evrov, imel pa je tudi oskrbo z vodo, to naj bi doplaala e 2 evra, ter odtok za WC in odpadno vodo. ez dan je parkiranje na njem baje celo brezplano.

Ko se je malo ohladilo, sva naredila en krog z motorjem, potem pa la v mesto, ki je obdano z obzidjem. Tu sva videla, da bi lahko la tudi pe, saj je isto blizu PZA-ja. Mesto je sicer zanimivo, delno obnovljeno, grad iz 12. stoletja je spremenjen v hotel, mono pa je hoditi tudi po obzidju, za kar se nisva odloila, saj je bil e mrak. Obiskala sva tudi zanimiv antikvariat, poln knjig in tudi drugih predmetov, v njem pa so imeli tudi domae sadje in celo kruh. Obredla sva e nekaj ozkih ulic, opazila nekaj lesenih objektov, ki bodo oitno v uporabi ob razlinih poletnih prireditvah v mestu, pospremila sonce, da je zalo, potem pa sva se e posladkala v slaiarni. Nato sva opravila e eno nono vonjo do blinje kapele Santuario do Senhor Jesus da Pedra, ki vidno propada, da bi se malo ohladila in odla spat v PZA.

Velik Marijin samostan v Mafri Mestece Obidos je obdano z obzidjem

13. petek, 19.6.2015 Obidos, Peniche, Fatima, Coimbra, Figuera da Foz, Aveiro 382 km Potem, ko sva napolnila rezervoar z vodo za umivanje in tuiranje ter spraznila WC, sva se odloila, da greva do nekdaj ribikega mesta Peniche, ki je zdaj bolj namenjen turistom. Lei na rtu, zato je okoli njega polno pla. Te so bile bolj prazne, na eni od njih pa so imeli celo surferski in kajtarski center. Ker ni bilo pravih valov in vetra, seveda ni bilo nikogar v morju in ob njem. Zato sva se odpravila v stari del mesta, kjer sva nala veliko parkirie N39 21.273' W9 22.797'. To je blizu trdnjave, v kateri so po mojem imeli pedvsem zapore. Ogledala sva si e marino, ribia, ki je suil ribe in delal bakalar, poslikal sem obnovljen mlin na veter, potem sva nadaljevala do romarskega svetia Fatima, kjer sva se utaborila na lepo urejenem in brezplanem PZA-ju N39 38.040' W8 40.279'. al je bila cerkev zaprta, ker jo obnavljajo, ljudi je bilo bolj malo, eprav so imeli sredi dneva zunaj mao. Presenetilo me je tudi, da imajo zgolj eno trgovino, kjer prodajajo vse ivo, povezano seveda s tem romarskim krajem in ire, ni pa bilo videti kioskov in drugih kramarjev.

Trdnjava v ribikem mestu Peniche Romarsko sredie Fatima

Midva sva od tam kmalu odla naprej do univerzitetnega mesta Coimbra, kjer sva le s teavo nala vhod do PZA N40 11.985' W8 25.758'. Od tu sva pri ve kot 40 stopinjah na soncu odla z motorjem na letei ogled razgretega mesta, ki je bilo napol prazno in v katerem je bilo e bolj vroe kot ob reki Mondego. Coimbra je bila prvo glavno mesto portugalskega kraljestva in je zdaj tretje mesto po velikosti v dravi. V njem je najbolj znana univerza, ki je ena najstarejih v Evropi. Ker je bila vroina neznosna, sva raje odla naprej do obalnega turistinega mesta Figuera da Foz. Tu sva na zaetku mesta v bliini kampa nala parkirie za AD N40 08.872' W8 52.094', vendar z njim nisva bila zadovoljna, ker je bil zraven luna parka in manje mestne plae, ki pa je bila zaradi vroine povsem obljudena. Zato sva se zapeljala v mesto polno velikih hotelov in lokalov, se ustavila v Lidlu, potem pa skuala poiskati blinjo plao, kjer bi lahko v miru prenoila.

Univerzitetno mesto Coimbra Turistino mesto Figuera da Foz Garmin naju je vodil po ozkih poteh, gozdu, makadamu, zato sva obupala, saj bi morala kar nekaj kilometrov po ozki cestici do plae, kjer pa itak nisva vedela, kaj naju aka. Zato je na vrhu hriba Boa Viagem, kjer je tudi manja restavracija s udovitim razgledom, Damjana v monem vetru naredila kosilo, potem pa sva nadaljevala do e ene plae. In ta je bila na drugi strani mesta, kjer sva bila e prej s sicer lepim razgledom na mesto, ampak preve na samem. Zato sva se odloila, da greva dalje do Aveira in to po lokalnih cestah. Spet sva se vozila po gozdu, hribih, kjer so bile tevilne vetrnice, po cestah, ki si sploh ne zasluijo tega imena, vendar sem vztrajal in po dolgotrajni vonji sva le prispela na magistralno cesto, ki vodi do portugalskih Benetk. Vmes sem e napolnil rezervoar AD, s teavo popravil e tlak v gumah in tako sva zveer le prila do PZA v Aveiru N40 38.639' W8 39.515'. Ta je pod mostom avtoceste in kanalu in je bil zveer e kar poln, saj je bil petek in so domaini z avtodomi odli iz svojih domov. Je pa brezplaen. Tu sva seveda precej utrujena takoj zaspala.

14. sobota, 20.6.2015 Aveiro, Costa Nova, Vagos 18 km Spet sva se zbudila bolj pozno in ob enajstih prestavila AD pod most, saj je sonce e neusmiljeno pripekalo. Potem sva naredila en krog s tirikolesnikom po lepo urejenem mestu, kjer je bilo tisti dan polno mladih in starih, ki so tekmovali v Aveiro portugalske Benetke

nekaknem iskanju zaklada oziroma orientaciji. Nato sva se odloila, da si mesto ogledava e iz gondole, ki vozi po tamkajnjih kanalih. Zato tudi pravijo, da so to portugalske Benetke, sicer precej manje kot ta prave. Vonja je bila mirna, imeli smo prijetnega vodia in tako je as hitro minil. Meni je bilo mesto ve, saj so bili ljudje prijazni, polno je bilo turistov in sploh se mi je zdelo idilino. Potem sva se po njem e sprehodila, nakupila nekaj spominkov, poskusila njihov sladoled, si ogledala ribjo trnico, zanimiv nakupovalni center in celo pokopalie. Iz mesta sva kar po avtocesti, ki tam ni ve plaljiva, krenila do Costa Nove do Prado, kjer je udovito naselje progastih hi. Te so bile verjetno najprej ribike, oziroma od domainov, zdaj pa so namenjene zgolj turistom. Jih je res veliko, najbr pa nista dve povsem enaki, so pa v glavnem v rdei, modri, zeleni, vijolini in rumeni barvi ob obvezni beli. Sprva so bile najbr lesene, potem obloene z enobarvnimi ploicami, zdaj pa uporabljajo tudi druge materiale. V mestu sva odkrila dva PZA-ja, enega ob glavni cesti ob kanalu N40 36.758' W8 44.958', drugega pa v bliini plae N40 36.859' W8 45.146'. Malo ven iz mesta je tudi velik kamp N40 35.993' W8 45.088', ki pa naju ni preprial. Zato sva la naprej do plae da Vagueira, kjer sva odkrila zanimiv PZA N40 33.923' W8 46.020' blizu mesta Vagos, skoraj na sami povsem na novo urejeni plai. Po sprehodu po mivkasti plai in osveitvi v blinjem bifeju sem jaz z motorjem odel nazaj v Aveiro po AD, Damjana pa je ostala na plai. Seveda sem el po drugi cesti, si ogledal e luko, soline in se potem vrnil na PZA Vagueira. Ta je bil e poln, AD pa so e kar prihajali in so zasedli e blinje parkirie. Zveer sva se sprehodila po nasipu ob plai, ki so ga e urejali, obiskala prostor, kjer so imeli nekaken mestni sejem s prikazom razlinih domaih izdelkov. Vendar sva midva najprej odla z Grizlijem e enkrat v Costa Novo in si jo podrobneje ogledala, tudi njen notranji del, se potem vrnila v Vagueiro, ulovila sonni zahod in si ogledala ponudbo na sejmu. al so nekateri e zaprli svoje stojnice, tako da sva poskusila le nekaj vin, tudi portovec, eno penino, likerje in medico, pa tudi vodo, namaze ter prut. Bilo je zanimivo in pouno, vsi pa so se udili, kako od dale sva prila.

Naselje progastih hi Costa Nove do Prado Zelo lepo urejena plaa Vagueira

15. nedelja, 21.6.2015 Vagos, Porto, Vila do Conde 129 km V nedeljo so ljudje e zgodaj zaeli hoditi na plao, zato sva se tudi midva odloila, da imprej odideva do Porta. Malo pred dvanajsto nama je tudi uspelo oditi, v veliko veselje tistih, ki so e prihajali. In teh je bilo v koloni proti morju res veliko, medtem ko je bila avtocesta proti notranjosti prazna. Tako sva kmalu prispela do PZA ob reki Douro nasproti Porta N41 08.597' W8 37.917'. Tu sva ugotovila, da imava do blinjih vinskih kleti ve kot dva kilometra, zato sva z avtodomom odla proti mestu,

Znailna veduta Porta Tudi po Portu sva se vozila s tirikolesnikom da bi nala kaken parkirni prostor, saj so Porto nekateri opisovali kot zelo kaosno mesto. Seveda primernega parkiria nisva nala, zato sva se vrnila na PZA in kar s tirikolesnikom odla v mesto. Najprej do prve rpalke, nato po njegovem starem delu, ki je seveda na hribu, naredila par krogov in se potem utaborila pri mostu Luis I. Od tu sva peaila ob obali polni stojnic do trga Ribeira. Nato sva se prestavila na drugo stran reke, kjer je bilo pred tem veliko motoristov. Tu sem poslikal veduto Porta z mostom, olne naloenimi s sodi portovca in seveda nekatere kleti, kjer hranijo to znamenito vino. al si teh kleti, ki jih je res veliko, nisva podrobneje ogledala od znotraj. Za Damjano je bilo za poskuanje vina e prezgodaj, saj e nisva imela kosilo, sam pa tudi nisem elel tega poeti. V nekatere kleti kot so Calem, Sandeman sva le vstopila, vendar se nisva odloila za ogled, niti za degustacijo. Ker tudi v blinjih lokalih nisva nala kaj primernega za na hitro pojest in ker je bilo spet zelo vroe, sva kupila steklenico portosa za domov in odla do PZA-ja, od tam pa takoj naprej do naslednjega cilja - kampa v Vila do Conde N41 20.165' W8 44.097'. Tu sva se najprej utaborila, si ogledala kamp poln domaih turistov s prikolicami, potem pa odla na plao, kjer je bilo seveda prevroe. Zato sem jaz raje poleaval pred AD, Damjana pa je po obisku trgovine pripravila e veerjo. Zveer sva hotela do plae, saj je zaelo sonce zahajati, vendar so vrata do plae e zaklenili, zato sva morala naokrog. Se je splaalo, saj je bil res spet eden od udovitih sonnih zahodov, ko se je sonce potopilo v ocean, dale tam zadaj nekje v Ameriki. Domaini morju seveda pravijo ocean, saj njegovega konca ni mogoe videti in ga tudi zelo spotujejo. V mesto Vila do Conde, ki lei ob reki Ave, pa se nama zaradi utrujenosti ni dalo.

Vinska klet Sandeman v Portu Sonni zahod v Vila do Conde

16. ponedeljek, 22.6.2015 Vila do Conde, Braga, Bom Jezus, Baiona, Santiago de Compostela 290 km Ponoi je rahlo deevalo, vendar niti toliko, da bi mi spralo umazanijo z avtodoma. Zato sem se zjutraj lotil njegovega pranja in napolnil e rezervoar z vodo. Ta dan se je rahlo ohladilo in naoblailo, zato sva kamp, za katerega sva plaala le 20 evrov, zapustila ele ob enih. Vreme je bilo res primerno za potovanje, manj za fotografiranje. Tako sva kmalu prispela v Brago, ki sva si jo v rahlem deju ogledala kar med vonjo. Spet eno zelo veliko mesto, polno znamenitosti. Midva sva raje odla do svetia na blinjem hribu Bom Jezus. Najprej sva se ustavila na spodnjem parkiriu N41 33.163' W8 22.883', kjer se nisva odloila za hojo po 641 stopnicah in sva se raje zapeljala na vrh, kjer je tudi veliko parkirie N41 33.374' W8 22.526'. Potem sva se le spustila po tevilnih stopnicah, mimo devetih fontan in kapel, ki pa so jih tako kot stopnice obnavljali. Na vrhu sva stopila v cerkev Nae gospe s Pova, si ogledala blinji park in umetno jamo ter malo jezero, po katerem se da celo zapeljati s olnom.

Svetie Bom Jezus ima devet fontan Nad njim je celo jezerce s olni Nato pa sva krenila proti paniji, kjer sva si najprej ogledala malo obmorsko mesto Baiona. To nama je svetovala ena Angleinja, ki sva jo sreala v Valenciji. Mesto je sicer zanimivo, saj nima peene ampak skalnato plao, sicer pa ni videti nikaj posebno. Zato sva po krajem postanku nadaljevala do naslednje romarske toke Santiago de Compostela. Tu sva precej asa iskala primeren prostor za parkiranje in

Sveti Jakob v Santiagu de Compostela V mestu je bilo polno pohodnikov ga potem le nala, ko se je zveer mesto zaelo prazniti. To je bilo v bliini portnega parka s tenikimi igrii in blizu observatorija N42 52.666' W8 33.179'. Tu sva za eno no in vse do 11. ure dopoldan plaala za parkiranje zgolj 40 centov. Seveda

sva takoj odla v mesto, polno pohodnikov, ki so prehodili Camino oziroma Jakobovo pot, ali vsaj kaken njen del. Vzduje je bilo prijetno, sproeno, polno veselih ljudi, pa tudi zanimivosti, od velikanske katedrale Svetega Jakoba, ki so jo seveda del obnavljali, do drugih cerkva in stavb. Damjani seveda ni uspelo videti mae, po obhodu mesta pa sva si privoila e obilno veerjo v eni od restavracij. Hrane je bilo toliko, da je nisva mogla pojesti.

17. torek, 23.6.2015 Santiago de Compostela, Gijon, Santander, Bilbao 562 km Ta dan naju je akala kar dolga pot, pa sva kljub temu nanjo krenila ele nekaj pred 11. uro, ko se nama je iztekel as za parkiranje. Micka (Garmin) naju je vodila po magistralni cesti proti Gijonu, ne vem, ali na karti e ni avtoceste, ali pa ta e ni zgrajena. Na cesti je bilo kar nekaj tovornjakov, sem pa komaj nael rpalko, da sem napolnil rezervoar kombija in to po ugodni ceni (1,24 ). Potem sva se vozila po brezplanih avtocestah, mimo tevilnih krajev. Pokrajina je bolj spominjala na vico ali Slovenijo, kot pa na panijo, saj je bilo polno hribov, z leve strani pa seveda hladen Atlantski ocean. Po 562 prevoenih kilometrih sva ob pol sedmih zveer, tokrat e po naem asu, le prispela v Bilbao, kjer sva se utaborila na novem, lepo urejenem PZA-ju N43 15.574' W2 57.833'. Ta ima udovit razgled na mesto, ob njem vozi mestni avtobus, zraven pa so tudi urejene rekreativne povrine z velikim parkiriem. PZA ima elektriko in vodo na parcelah, seveda tudi sanitarni blok ter recepcijo z nekaj najnujneje hrane. Tako so meni ob 11. uri zveer celo spekli sve kruh. Kljub mestnemu avtobusu, sva se midva raje odloila za ogled mesta s tirikolesnikom, saj sva vedela, da bova tako v kratkem asu videla najve. In res sva se vozila po zelo urejenem, sodobnem mestu, polnem parkov, kolesarskih in tekakih poti ter nadvse zanimivih zgradb. Vsi so se rekreirali, prometa je bilo bolj malo, e ta je bil zelo umirjen, kljub temu pa sem le s teavo nael prosto parkirie za svoj tirikolesnik, saj sem hotel parkirati zraven znamenitega muzeja Guggenheim. To mi je potem le uspelo, sprehodila sva se ob njem, si ogledala park, knjinico in e vrsto drugih znamenitih stavb, mostov, stadionov, spomenikov in fontan ter druge arhitekture. Potem sem akal, da se bo zmrailo, da bi naredil e kakno nono fotografijo, vendar je bilo zelo jasno in je bilo e ob desetih zelo svetlo. Zato sem obupal in sva se ob iskanju kakne e odprte trgovine in s pomojo Garmina odpeljala do PZA-ja. Od tam sem naredil e nekaj lepih nonih posnetkov, popil kozarec portugalskega radlerja iz zaloge, nato sva si privoila zasluen poitek v res prijetnem okolju, za kar sva plaala 15 evrov. koda, da nisva ostala dlje, saj bi imela e kaj za videt.

Cvetlina skulptura v Bilbau Znameniti muzej Guggenheim

18. sreda, 24.6.2015 Bilbao, San Sebastian, Lurd 299 km Tokrat sva vstala nekoliko prej kot obiajno, pozdravili so naju osliki in konji, pa tudi sve zrak. Po obilnem zajtrku in polnjenju in praznjenju rezervoarjev z vodo sva okoli 11. ure le krenila proti San Sebastijanu, ki se uradno imenuje Donostia San Sebastian. V dobri uri in pol sva prispela do parkiria pri stadionu, kjer prirejajo bikoborbe N43 17.818' W1 58.167'. Tu sem opazil, da je z mojim AD nekaj narobe, saj je ob zaviranju postal zelo glasen, saj so se mi izrabile zavorne ploice, kot sem kasneje ugotovil. Kljub temu sva z motorjem odla v to veliko turistino mesto, kjer sva se najprej vozila po obali vse do akvarija, nato pa si ogledala e res zanimivo in zelo isto turistino mesto od blizu. Na eni od pla, ki so bile za ta as kar lepo obiskane, sva si privoila celo malico. Potem sva naredila e en diro, se odpeljala e na drug konec mesta in po obisku trgovine in rpalke prispela do AD. Ta je seveda e vedno bil glasen, vendar razen tega, ni bilo videti, da je kaj narobe. Zato sem sklenil, da grem dalje in da bom Peugeota raje popravljal v Franciji.

Donostia San Sebastian bo leta 2016 evropska prestolnica kulture Tako sva odla naprej, kmalu prestopila francosko mejo in prispela v Lurd. Tu PZA-ja, ki sva ga imela vnesenega v Garmin, ni bilo ve, sva pa blizu nala parkirie, kjer je e bilo parkiranih nekaj avtodomarjev N43 05.246' W0 03.048'. Od tu sva krenila pe v mesto, v katerem je neteto hotelov in apartmajev, ki zelo dobro ivijo na raun verskega turizma. Seveda ne manjka trgovin, ki ponujajo vse od sve do velikih in malih bojih podob in kipcev. Samo svetie Nae gospe je res ogromno, eprav se je sama bazilika meni zdela manja, kot bazilika Marije Lurke v nai Brestanici. Seveda sva veliko prehodila, si ogledala procesijo in mao na prostem, potem pa odla v avtodom. Tu pa ni bilo miru, saj so se na parkiriu zbrali domai mladci, ki so se po njem podili z motorji in avtomobili, potem pa e nekaj asa nabijali ogo.

Romarsko svetie v Lurdu Vsak dan se tam vrstijo tevilne procesije

19. etrtek, 25.6.2015 Lurd, Narbonne, Cap de Agde, Arles 554 km Zjutraj sva se odloila, da greva najprej na najbliji avtomobilski servis. In res sem nael celo uradni servis Peugeot, kjer so me takoj sprejeli in ugotovili, kaj je narobe z mojim kombijem - potrebno bi bilo menjati zavorne diske na prednjih in zavorne ploice na vseh kolesih. To bi stalo kar 759 evrov, zato sem poklical, prijatelja Andreja Janca, sicer avtodomarja in mehanika, ki mi je svetoval, da obiem kaken drug nepooblaen servis, kjer bo zagotovo ceneje. Seveda ga v Lurdu nisem nael, zato sem krenil proti mediteranski obali. Tam sva se ustavila v kraju Cap de Agde, kjer nama PZA N43 28.584' E3 51.746' ni bil ve, zato sva zapeljala do blinjega nakupovalnega centra, potem e do dveh serviserjev, kjer pa niso imeli teh delov in bi jih lahko dobavili ele ez nekaj oziroma teden dni. Zato sem sklenil, da nadaljujem z vonjo proti domu in spremenil prvotni nart, da poslikam e njive s sivko v Provansi. Tako sva se odpeljala v Arles, kjer sva ob reki Roni nala PZA N43 40.999' E4 37.819', ki je kar na avtobusnem postajaliu. Od tu sva pe odla v mesto, kjer imajo pravi rimski amfiteater, kjer prirejajo bikoborbe oziroma igre s konji, prav tako pa tudi rimsko gledalie in nekropolo. V mestu je polno galerij in nekako ivi s kulturo in za kulturo. Midva sva bila pria otvoritve kar dveh razstav, bila sva ena prvih gostov v novi slaiarni, kjer so imeli ve kot 30 vrst sladoleda. Po bluzenju po ulicah sva se celo izgubila, potem pa le nala svoj AD, ob katerem je bilo parkiranih e nekaj drugih.

Francoski Arles je mesto kulture Pogled na Monako

20. petek, 26.6.2015 Arles, Aix en Provance, Genova, Cremona 607 km Iz Arlesa sva krenila po magistralnih cestah, kar zaradi mojih glasnih zavor, ni bila najbolja odloitev, proti Aix en Provance, da bi se preprial, ali smo v tem kraju leta 2007, ko smo se vraali iz balonarskega festivala v paniji, e bili. Ker nisem imel nobenih koordinat za kakno parkirie blizu centra, kaj ele, da bi ga nael, sem potem obupal in se odloil, da greva imprej proti domu in to po AC. Tako sva se nad Monte Carlom ustavila na zadnjem parkiriu v Franciji blizu kraja Beausoleil N43 45.194' E7 25.185', kjer je lep razgled na kneevino Monako in Sredozemsko morje. Tu bi se dalo tudi prespati, imajo iste sanitarije in kar precej borove sence. Po krajem postanku in kosilu sva midva nadaljevala skozi tevilne predore in mostove mimo Genove do Cremone. Tu sva se utaborila na PZA-ju N45 08.291' E10 02.150', ki je blizu centra mesta. Kljub teavam z zavorami, sva si mesto, ki ima velikansko katedralo in e vrsto drugih znamenitosti, tudi temeljito ogledala. V tem mestu je ustvarjal tudi Antonio Stradivari, najslavneji izdelovalec godalnih instrumentov vseh asov, znan predvsem po znamenitih violinah stradivarkah.

Zato je v mestu e vedno precej delavnic, v katerih nadaljujejo z izdelovanjem instrumentov. Midva sva bila tudi na koncertu domaega pihalnega orkestra, ki je izvajal sodobne pop skladbe.

21. sobota, 27.6.2015 Cremona, Benetke, Nova Gorica, Ljubljana, Krko 535 km Zjutraj sva e okoli devete ure najprej poiskala najblijo bencinsko rpalko, kjer sem dobil nafto za 1,40 evra, kar je bilo bistveno ceneje kot na AC. Potem sva na eni od rpalk spraznila e odpadno vodo in mimo Benetk oddrvela proti domu. V Slovenijo sva prispela nekaj pred eno uro. Nato sva se sreala e s sinom Nikom v Ljubljani in po kosilu odla domov, kamor sva sreno prispela ob pol petih.

Tudi v italijanski Cremoni je kaj videti Nastop Cremonskega pihalnega orkestra

Za nama je bilo tako 21 dni potovanja, 7080 kilometrov z avtodomom in e blizu 500 kilometrov s tirikolesnikom. Dejanska poraba kombija je bila 12 litrov nafte na 100 kilometrov, povprena cena le te pa 1,30 evra. Za gorivo sva porabila nekaj manj kot 1200 evrov (nafta + bencin), za cestnino ve kot 400 evrov, za kampe in PZA-je 96 evrov, za oglede in vstopnine pa e 164 evrov. Hrane in pijae seveda nisem raunal. Bilo je naporno, a vredno, tako da bo to zagotovo ena dragocena in lepa izkunja. Upam, da bo ta potopis koristil e komu, tako kot so tudi drugi pomagali nama, da sva to potovanje tako lepo izpeljala. Vsem se lepo zahvaljujem, e posebej pa Loakom in njihovemu potopisu, kateremu sva tudi midva delno sledila.

Goran Rovan

Stroki: 850 litrov diesel 1109 Bencin tirikolesnik - 52 cestnina - 439 PZA, kampi - 96 vstopnine ipd. 164 skupaj 1860 (brez hrane, pijae in spominkov) Koordinate: parkirie pri Albengi (I) N44 06.047' E8 13.475' parkirie Antibes (F) N43 34.252' E7 07.683' muzej sivke (lavande) Coustellet (F) N4388.2297' E517.937' samostan Notre Dame de Snanque (F) N43 55.873' E5 11.338' parkirie Gordes (F) N43 54.474' E5 11.873' PZA Gordes (F) N43 54.070' E5 11.570' vinska klet + muzej Domaine Des Peyre Robion (F) N43 52.247' E5 07.263' kamp Bagatelle Avignon (F) N43 57.215' E4 47.917' PZA Saintes Maries de la Mer Camarcgue (F) N43 27.255' E4 26.309' parkirie pri Gironi (F) N41 54.305' E2 46.308' parkirie Tarragona (E) N41 07.897' E1 18.743' PZA Marina El Saler Valencia (E) N40 33.923' W8 46.020' PZA Sevilla (E) N37 22.914' W5 59.596' Portugalska: PZA Castro Marim N37 13.186' W7 26.670' PZA Vila Real de Santo Antnio N37 11.918' W7 24.886' parkirie Faro N37 00.706' W7 55.958' PZA Falesia Albufeira N37 05.608' W8 09.708' PZA Silves N37 11.099' W8 26.742' kamp Albufeira N37 10275' W8 24953' parkirie Zoomarine Guia N37 07.582' W8 18.770' Fiesa Sand Land Guia N37 07.731' W8 19.927' PZA KM 64 Guia N3707'26" W819'33" parkirie Sao Vincente N37 01.415' W8 59.724' parkirie Ponte de Piedade N37 04.912' W8 40.184' parkirie ob plai Ilho de Passequeiro N37 49.787' W8 47.461' kamp Ilho de Passequeiro N37 84032' W8 7879496' Cristo Rei Almada N38 40.585' W9 10.261' PZA v Lizboni N38 41.735' W9 11.890' parkirie plae Quincho N38 43.699' W9 28.491' parkirie Cabo da Roca N38 46.881' W9 29.810' PZA Sintra N38 47.032' W9 22.473' parkirie Mafra N38 56.103' W9 19.604' PZA Obidos N39 21.367' W9 09.400' parkirie Peniche N39 21.273' W9 22.797' PZA Fatima N39 38.040' W8 40.279' PZA Coimbra N40 11.985' W8 25.758' PZA Figuera da Foz N40 08.872' W8 52.094' PZA Aveiro N40 38.639' W8 39.515' PZA Costa Nova do Prado N40 36.758' W8 44.958'

PZA Costa Nova do Prado N40 36.859' W8 45.146' kamp Costa Nova N40 35.993' W8 45.088' PZA Vagueira Vagos N40 33.923' W8 46.020' PZA Porto ob reki Douro N41 08.597' W8 37.917' kamp Vila do Conde N41 20.165' W8 44.097' spodnje parkirie Bom Jezus Braga N41 33.163' W8 22.883' zgornje parkirie Bom Jezus Braga N41 33.374' W8 22.526' parkirie Santiago de Compostela (E) N42 52.666' W8 33.179'. PZA Bilbao (E) N43 15.574' W2 57.833' parkirie San Sebastian (E) N43 17.818' W1 58.167'. PZA Lurd (F) N43 05.246' W0 03.048' PZA Cap de Agde (F) N43 28.584' E3 51.746' PZA Arles (F) N43 40.999' E4 37.819' Parkirie Beausoleil (F) N43 45.194' E7 25.185' PZA Cremona (I) N45 08.291' E10 02.150'