29. julij 2010 | OKo | 1

29. julij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 55 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Pošt i Buče in Podsreda odslej premični pošt i

Končan odsek kolesarske steze Podčetrtek - Imeno

2 | OKo | 29. julij 2010

29. julij 2010 | OKo | 3

9 Kdo vse se bo potegoval za županski stolček?11 Nepozaben kopalni dan12 Mladinska izmenjava je neprecenljiva izkušnja15 Veliki povratek tabora Bolj živo16 V »študentu« 22 Pogled v preteklost

Na naslovnici: Dejan DrofenikFotografija: OKo

Družina – poseben vir učenostiMinula nedelja je bila zame kar malce posebna, saj mi je po dolgem času uspelo iti k maši. Pa to ni bila čisto navadna nedeljska maša, saj sem k maši na Ani-no nedeljo odšla v Kozje. Misli so mi odtavale nekaj let

nazaj, ko sem tam pri maši v klopi se-dela z obema. Na eni strani je sedela mami, na drugi stara mama. Iz spomi-nov me je prebudil glas župnika Nika, ki se je v svojih besedah dotaknil svete Ane – matere. Zdelo se mi je, kot bi bilo ob rojstvu moje mame že nekje v zvezdah zapi-sano, kakšno ime mora nositi. In bolj kot je župnik pripovedoval o vlogi ma-tere, bolj sem v vsaki njegovi besedi prepoznala svojo mamo. Zagotovo so ob njegovih besedah podobno čutili še mnogi. Na njegov tako prijeten način je za-gotovo v vseh prebudil zavedanje, da je vse od rojstva naprej mama tista najpomembnejša oseba sveta. In ta mama skupaj z očetom skrbi za druži-no, osnovno celico današnje družbe, ki jo vse prevečkrat postavljamo na stranski tir.V bistvu pa smo vsi mi nekakšen od-raz družine, katere del smo postali ob

rojstvu. Sama sem imela to srečo, da mi je bila po-darjena velika družina in ob tej moji veliki družini se je pojavila še večja, saj sta oba moja starša prihajala iz velikih družin. In ta moja velika družina je vedno zame predstavljala poseben vir učenosti. Prav vsako življenj-sko situacijo sem lahko našla v njej. Pa to vedno niso bile le lepe situacije, tudi tiste grenke zgodbe spozna-nja je kreirala ta moja velika družina.Še vedno me preseneti, včasih bolj, včasih manj ve-selo. Sem se pa naučila, da z veliko mero vedno zaja-mem tisto njeno veselo plat.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 29. julij 2010

AKTUALNO OKO

Turistični razgledi Obsotelja in KozjanskegaPod okriljem podjetja Fontus, organizacija potovanj, agen-cija in svetovanje, d.o.o. iz Rogaške Slatine, se zaključuje projekt TROK - TURISTIČNI RAZGLEDI OBSOTELJA IN KOZJAN-SKEGA. Kot nosilec projekta oblikovanja in trženja integralnih turi-stičnih produktov Obsotelja in Kozjanskega, je Fontus kan-didiral na 1. javnem pozivu »LAS Obsotelje in Kozjansko« za izbor projektov za izvajanje Lokalne razvojne strategije 2007-2013, in bil izbran za sofinanciranje s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v okviru Pro-grama razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (PRP RS) LEADER.

Glavni namen projekta je bila predstavitev območja Ob-sotelja in Kozjanskega kot zaokrožene turistične destinacije skozi vzpostavljeno trženje oziroma marketing integralnih tu-rističnih produktov, ki izpostavljajo posebnosti oziroma edin-stvene značilnosti območja.

Bogastvo naravnega okolja z izjemnim reliefom, številne zgodovinske zanimivosti, posebnosti kulturne dediščine ter ustvarjalnost in vztrajnost tu živečih ljudi, predstavljajo ne-izčrpen potencial Obsotelja in Kozjanskega, ki je že doslej pritegnil pozornost številnih obiskovalcev, jih navdahnil in mnogim ponudil učinke dobrega počutja ter nepozabnih doživetij.

V okviru aktivnosti v projektu so bili oblikovani integralni tu-ristični produkti - PROGRAMI DOŽIVETIJ, ki omogočajo spo-znavanje Obsotelja in Kozjanskega po tematskih sklopih. Programi »Obsotelje in Kozjansko na dlani«, »Dnevi na po-deželju«, »Bogastvo misli in duha«, »Narava napaja in zdra-vi«, »Pokukajte v lonec« ter »V gibanju« se šivajo po meri, glede na osnovne značilnosti zainteresiranih strank (število

oseb, struktura, idr.) ter njihove potovalne želje (dolžina bivanja, idr.). Fontus je za aktiviranje produktov vzpostavil sodelovanje s ključnimi partnerji, tj. ponudniki turističnih sto-ritev na območju, ki prispevajo k prepričljivi izvedbi progra-mov.

Za potrebe predstavitve in trženja produktov je bil izdelan elektronski katalog ter spletna stran www.trok.si, kjer so po-drobneje predstavljeni vsi produkti, omogočena pa je tudi neposredna komunikacija z zainteresiranimi strankami tako iz Slovenije kot tudi iz tujine.

S projektom je tako dodan kamenček v mozaiku celovitej-šega trženja turistične ponudbe Obsotelja in Kozjanskega. Morda najdete dobro idejo za posebne priložnosti in Vaše dobro počutje tudi Vi - obiščite www.trok.si.

Elektro Celje bo povrnilo razliko v ceni Družba Elektro Celje je sprejela odločitev, da bo vsem svojim gospodinjskim odjemalcem, ki jim je dobavljala električno energijo od 1. januarja 2008 do 28. februarja 2009, povrnila razliko v ceni, ki je nastala s podražitvijo 1. januarja 2008.

Do kasnitve pri izplačilu bo prišlo zaradi tega, ker se družba Ele-ktro Celje ni strinjala z odločitvijo Urada za varstvo konkuren-ce, da je s tem, ko je napovedala sočasni dvig cene z ostalimi distribucijskimi podjetji v pretežni lasti države, preprečevala oziroma izkrivljala konkurenco v Republiki Sloveniji. Podjetje je uporabilo razpoložljiva pravna sredstva, da bi dokazalo, da ni bil kršen Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in Po-godba o ustanovitvi Evropske skupnosti. 10. junija je podjetje prejelo še sklep zadnje instance Ustavnega sodišča, tako da bo zdaj pristopilo k reševanju t. i. »preplačil«.Na Elektro Celje so poudarili, da so elektriko gospodinjstvom kljub dvigu cen dobavljali po nižji ceni od nabavne in niso niko-gar »okradli«. Problematika nizke ravni cen v primerjavi s cena-mi v EU-27 je tudi povzeta v odločbi Urada za varstvo konkuren-ce, ki glede ekonomske upravičenosti podražitvi celo pritrjuje, vendar istočasno ugotavlja, da je »koncept« podražitve kot usklajeno delovanje bil v nasprotju s pravili konkurence. Zaradi tega je bila izrečena kazenska sankcija – denarna kazen za družbo in odgovorno osebo pravne osebe. Po zakonskih določ-bah imajo takšna ravnanja za posledico ničnost, kar pomeni, da je treba nasprotni stranki povrniti vse, kar je druga stranka s takšnim dejanjem prejela. Konkretno to pomeni razliko v ceni porabljene električne energije v predmetnem obdobju.Izračun za posameznika je odvisen od porabe in stopnje od-jema, ki jo ima. V nekaterih primerih po ocenah Elektra Celje vračilo posamezniku ne bo višje od 1 EUR, v povprečju pa se bodo posamezni zneski gibali v višini okoli 14 EUR po odje-

mnem mestu.Odločili so se, da bodo ustrezno vračilo zagotovili vsem gospo-dinjskim odjemalcem, ki so v predmetnem obdobju bili oskrbo-vani s strani Elektra Celje, d.d., brez razlike, zato menijo, da jim ni treba izpolnjevati kakršnihkoli obrazcev. Družba bo svojim odjemalcem povračilo obračunala na enem izmed letošnjih obrokov za plačilo električne energije (najverjetneje septem-brskem). Znesek bo utemeljen in transparenten. S pisnimi pozivi bodo poskrbeli tudi za tiste, ki so od njih odšli k drugim doba-viteljem. Menijo, da je poračun v obliki dobropisa najprimernejši in naj-hitrejši za odjemalce, saj ne razpolagajo z vsemi transakcijskimi računi odjemalcev in je po njihovi oceni tako tudi edini izvedljiv v tem trenutku za istočasno izplačilo.

Omrežnina in trošarina nista predmet povračila.Predmet vračila bo le razlika v ceni električne energije ter pri-padajočega dela DDV, medtem ko se z istim računom za ele-ktrično energijo poravnavajo še omrežnina, trošarina in ostali DDV. Podražitev pa se je nanašala zgolj na električno energijo! Zaradi navedenega bodo vračila v nasprotju z informacijami o višini vračil, ki se pojavljajo v javnosti in medijih, nižja, kar do-kazuje, da posamezniki, ki vodijo akcijo, napačno informirajo javnost in ne poznajo ali nočejo poznati sestave cene oz. raču-na za električno energijo. Družba se tudi obvezuje, da bo vse odjemalce obravnavala pošteno in korektno. (povzeto 27. 7. iz http://www.elektro-celje.si/index.php?t=news&id=124&l=sl)

Oglasno sporočilo

29. julij 2010 | OKo | 5

Zgrajeni otok bo pripomogel k umirjanju prometa na prehodu kolesarske steze.

AKTUALNO LOKALNO

S kolesi varno po kolesarski steziDela na odseku kolesarske povezave Podčetrtek - Ime-no v dolžini nekaj več kot kilometer so končana. Inve-sticija, ki se je začela lansko jesen, je vredna nekaj več kot milijon in pol in se je v ve-čini sofinancirala iz sredstev Evropskega sklada za regio-nalni razvoj.

Zaključena investicija je obsegala iz-gradnjo kolesarske steze v dolžini 1,567 km. Na obravnavanem odseku se je kolesarska povezava uredila kot eno-stranska dvosmerna kolesarska steza z zaščitnim pasom za kolesarje in varno-stno ograjo na območju izven naselja, na območju naselja Imeno pa kot dvo-stranska enosmerna kolesarska steza v kombinaciji s površinami za pešce.Izgradnja kolesarske steze tako zdaj omogoča večjo prometno varnost, saj se kolesarji ne bodo več nahajali na samem vozišču obravnavanih od-sekov državnih cest. Sama izgradnja kolesarske steze pa bo zagotovo vpli-vala tudi na kvaliteto življenja upo-rabnikov koles z izboljšanjem telesne pripravljenosti in zdravja kolesarjev kot tudi okoliških prebivalcev. Sočasno pa se zmanjšujejo še negativni vplivi mo-tornega prometa na okolje, saj bodo na račun nove kolesarske steze mnogi zagotovo raje sedli na kolo.Z gospodarskega vidika kolesarska ste-za zagotovo pomeni razvoj tovrstnega turizma. Ob izboljšanih pogojih kole-sarske infrastrukture in njeni povezavi z mednarodnim kolesarskim omrežjem se namreč predvideva povečanje povpraševanja domačih in tujih turi-stov po kolesarjenju. Vse to pa pomeni še kakovostnejšo turistično ponudbo in možnost mednarodne konkurenčnosti

Vodovod Škofja gora kmalu v uporabiDela na vodovodu Škofja gora prehajajo v zaključno fazo. Projekt obsega izgradnjo vodohrama, obnovo starega vo-dohrama in novo sekundarno napeljavo na vse dele ob-močja Škofje gore in Slak. Dela izvaja podjetje Nivo Celje in potekajo po začrtanem planu. Po zaključku del bodo imeli možnost priključka na vodovod vsi prebivalci omenjenih območij. (Z. I.) Izgradnja novega vodohrana.

Nova razsvetljava v zgornjem delu Imenega.

Slovenije na turističnem trgu. Obča-nom Podčetrtka in ostalim prebival-cem regije pa nova kolesarska steza ponuja novo možnost za vsakdanja potovanja na delo, v šolo in trgovino. Skupni stroški izgradnje kolesarske ste-ze znašajo okoli 1,5 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je predvideno sofinanciranje v višini 1,19 milijona EUR, ostala sredstva za-gotavljata Direkcija RS za ceste in Ob-čina Podčetrtek.V okviru omenjenega projekta pa se je

zgradila še prva faza kanalizacije Ime-no. V sklopu vseh potrebnih zemeljskih napeljav se je uredil še optični dvojček za optično napeljavo, zamenjala pa se je tudi razsvetljava v zgornjem delu naselja Imeno.Župan Peter Misja pa je povedal, da Občina Podčetrtek že zaključuje s pro-jektno dokumentacijo nadaljevanja kolesarskih stez in že kmalu pričakuje začetek izgradnje odseka kolesarske steze Pristava - Vonarje. (Zdenka Iva-čič)

6 | OKo | 29. julij 2010

Za potrebe razširitve ceste je bilo potrebno nekoliko poseči tudi v gozdne površine.

Nova, lepa in široka cesta, ki se sedaj vije proti Svetim goram.

Ob cesti so uredili tudi prostore za parkiranje.

AKTUALNO LOKALNO

Cesta Zagaj - Svete gore - Vrhovnice skoraj končanaV Občini Bistrica ob Sotli zaključujejo zelo po-memben triletni projekt, izgradnjo ceste Za-gaj - Svete gore - Vrhovnice, ki bo v celoti stala nekaj več kot pol milijona evrov. Pet ki-lometrski odsek predstavlja veliko pridobitev za uporabnike in povezavo Občine Bistrica ob Sotli z Občino Brežice.

Izgradnja ceste Zagaj - Svete gore - Vrhovnice je potekala v treh fazah. Prva faza se je začela in končala leta 2008. Drugo fazo, dvokilometrski odsek ceste od kamnitega križa do Vrhovnic, pa so dokončali v lanskem letu. Cesta se je tam najprej razširila, potem pa še preplastila. S tretjo fazo investicije, razširitvijo in preplastitvijo ceste od Sokola do Svetih gor, pa nadaljujejo letos. Ob celotnem cestišču je bilo potrebno najprej zagotoviti vse potrebno za razširitev ceste, kjer večina del poteka skozi gozd, potem pa so razšir-jeno cestišče pripravili za asfaltno podlago in cesto povsod tam, kjer je bilo to mogoče, tudi preplastili z novo asfaltno prevleko. Ob cesti so na mestih, kjer je bilo to mogoče, ure-

Pločnika v Čehovcu še ne bo, ker bodo prej zgradili novo kanalizacijsko omrežje.

Pred pločnikom se bo gradilo novo kanali-zacijsko omrežjeV Bistrici ob Sotli so prekinili z izgradnjo ploč-nika v Čehovcu. Vzrok za prekinitev je gra-dnja novega kanalizacijskega omrežja, ki se bo financirala z naslova komunalne takse.

Potem, ko so v Bistrici ob Sotli končali dela na pločniku v Zagaju, so le-ta začeli še v Čehovcu, kjer je ureditev ploč-nika več kot potrebna. Po začetku del je po besedah žu-pana Jožeta Pregrada prišlo do spremembe, saj se bo tam še letos urejal nov kanalizacijski sistem. Le-ta je prav tako nujno potreben, saj v Čehovcu gospodinjstva še niso priklo-pljena na skupno kanalizacijsko omrežje in z odpadki zelo onesnažujejo potok Čehovnica. Denar za izgradnjo kana-lizacijskega sistema bo Občina Bistrica ob Sotli pridobila z

naslova komunalne takse, ki jo po zakonu mora porabiti za urejanje komunalne infrastrukture. Načrtujejo, da bodo na novo omrežje priklopili 13 gospodinjstev in tako prispevali k čistejšemu potoku Čehovnica. Seveda bi bila sedaj izgra-dnja pločnika v Čehovcu nesmotrna, saj bi ga bilo potreb-no kasneje za potrebe izgradnje kanalizacijskega omrežja prekopati. Zato ga bodo gradili po končanih delih. (Z. I.)

dili še prostore za parkirišča, ki bodo zagotovo dobrodošla za vse romarje, ki še vedno predvsem ob velikih praznikih trumoma obiskujejo Svete gore. Dela ne celotni cesti je izvajalo podjetje IPI d.o.o. iz Rogaške Slatine, ki je bilo za izvajalca del celotne investicije izbrano na javnem razpisu.Tako Občina Bistrica ob Sotli ponovno pridobiva. Pet kilo-metrov asfaltne cestne povezave zagotovo predstavlja ve-liko pridobitev za vse uporabnike, hkrati pa Občino Bistrica ob Sotli povezujejo z občinama Brežice in Kozje. Celotna investicija je ocenjena na nekaj več kot pol milijona evrov, sredstva zanjo pa so bila zagotovljena z naslova regional-nih spodbud. (Z. I.)

29. julij 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Onesnaženje reke BistriceV prejšnji številki časopisa OKo smo poročali o pomenu in naravnih vrednotah, ki jih reka Bistrica nudi tudi v smislu poletnih športno-rekreativnih danosti, druženja in kopanja, o koriščenju kopališča na reki Bistrici v turistično ponudbo kraja v preteklosti in želji koriščenja za kopanje tudi v dana-šnjem času. Bistrico v Kozjem so pred kratkim očistili mulja in člani PGD Kozje so poskrbeli, da je bila ponovno čista in privlačna za kopanje. Nemalo zgražanja pa so kopalci doživeli minuli četrtek, ko se je voda nenadoma skalila in postala neznosno smrdeča. Takoj so bili ponovno aktivirani

člani Prostovoljnega gasilskega društva Kozje, ki so napihlji-vo balonsko pregrado ponovno spustili in opravili vnovič-no čiščenje dna in brežin Bistrice. Po pogovoru z županom Občine Kozje Dušanom Andrejem Kocmanom je do one-snaženja prišlo, ker so začeli urejati gostišče Ribnik. Zaradi zamašitve je bilo treba odmašiti kanalizacijski sistem. Ker del kanalizacije še vedno ni priključen na čistilno napravo, se torej še vedno steka v reko Bistrico. Župan je zagotovil, da se bo prihodnje leto tudi ta del kanalizacijskega sistema pri-ključil na čistilno napravo. (J. S.)

V Občini Kozje pridno delajoV Občini Kozje kljub poletnemu času pridno delajo, saj je na območju celotne občine odprtih kar nekaj manjših gradbišč tudi na cestnem področju.

V naselju Zagorje so v okviru rednega letnega vzdrževa-nja preplastili skoraj 700 metrov ceste iz smeri Lesičnega od Kostevca v vas in po vasi Zagorje. Cesta je bila že zelo dotrajana in je kar klicala po rekonstrukciji. V okviru del je bilo potrebno urediti izravnavo in jo v celoti prevleči z novo asfaltno prevleko. Skoraj enak del ceste so uredili tudi v Kra-jevni skupnosti Osredek, v tej najmanjši krajevni skupnosti trenutno poteka tudi gradnja novih skupnih prostorov.Največja investicija na cestnem področju pa je začetek rekonstrukcije ceste od križišča pri trgovini Kmetijske zadru-ge mimo osnovne šole skozi naselje KS4 (JP 681530, odsek 681531). Cesta se bo razširila na 4 metre, ob njej se bo uredil pločnik, prestavila pa se bo tudi javna razsvetljava. Dela izvaja podjetje HPG gradnje d.o.o. Brežice, končana pa naj bi bila do 1. septembra letos. Spomnimo naj, da je Občina Kozje za omenjeni projekt pridobila nepovratna sredstva za »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativne-ga programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij«.V Občini Kozje pa jim je v minulih dneh uspelo v kraju Kozje na novo čistilno napravo priklopiti še novi naselji KS4 in KS3. (Z. I.)

Rekonstrukcija ceste od križišča pri trgovini Kmetijske zadruge mimo osnovne šole skozi naselje KS4. Na čistilno napravo sta priklopljeni tudi že naselji KS3 in KS4.

Nova cesta v Zagorju.

8 | OKo | 29. julij 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Pošti Buče in Podsreda od 31. julija premični poštiKar nekaj časa se je govorilo, da se bosta pošti na Bučah in v Podsredi preoblikovali v premični pošti. Pred dnevi je v naše uredništvo s strani Pošte Slovenije prispelo tudi uradno obvestilo o preoblikovanju omenjenih pošt v premični pošti. Zanimalo pa nas je tudi, kaj o tem menijo uporabniki.

Govorice, da se zapirata pošti na Bučah in v Podsredi, ozi-roma, da se bosta preoblikovali v premični pošti, so se za-čele širiti v začetku letošnjega julija. Ker nas je zanimalo, kaj pomenijo, smo na Pošto Slovenije naslovili pisno vprašanje. Prejeli smo odgovor, da bodo v primeru, da bosta omenje-ni pošti preoblikovani, krajani o tem pravočasno in ustrezno obveščeni. Konec minulega tedna pa so nam iz službe za odnose z javnostmi Pošte Slovenije sporočili, da pošti Buče in Podsreda od 31. julija postajata premični pošti.

V svojem sporočilu za javnost so zapisali: »Po preoblikovanju 23 stacionarnih pošt v premične pošte bo Pošta Slovenije 31. julija letos v premični pošti preobliko-vala tudi pošti 3255 Buče in 3257 Podsreda. Ključna pred-nost premične pošte je z vidika uporabnikov poštnih stori-tev dostopnost in fleksibilnost ter kakovostnejša ponudba, s premično pošto pa bo opravljanje poštnih storitev mogoče tudi na domu. Z uvedbo obeh premičnih pošt nihče od za-poslenih ne bo izgubil zaposlitve, hkrati pa bo vsem pre-bivalcem Buč in Podsrede zagotovljena enaka kakovost storitev.Stacionarni pošti 3255 Buče in 3257 Podsreda bosta v pre-mični pošti preoblikovani v soboto, 31. julija letos. Ome-njeni pošti sta po obsegu dela in prometa med manjšimi poštami, pokrivata manjše število gospodinjstev ter imata manjše število dnevnih strank. Uvedba premične pošte ne pomeni, da se pošta iz omenjenih krajev umika, temveč v kraju ostaja, vendar z drugačno organizacijsko obliko. Značilnost premične pošte je, da pismonoša poštne storitve opravlja na terenu, z dostavnim vozilom, ki se ob vnaprej določeni uri ustavi na vnaprej določenem kraju in določen čas opravlja poštne storitve. Pismonoša gospodinjstvom dostavlja poštne pošiljke vsaj petkrat tedensko, izjema so gospodinjstva, ki uporabljajo t. i. izpostavljene predalčnike. Uporabniki poštnih storitev na območju, ki ga pokriva pre-mična pošta, imajo na voljo številko mobilnega telefona pismonoše, tako da se za poštne storitve lahko dogovori-jo predhodno. Premična pošta za uporabnike predstavlja zgolj manjšo spremembo, saj se naslovi in poštne številke ne spremenijo. Premična pošta je prijazna, hitra in učinkovita rešitev za opravljanje vseh storitev, ki smo jih bili doslej va-jeni opravljati na pošti. Na odločitev o uvedbi premičnih pošt, kot rečeno je Pošta

Slovenije doslej v premične pošte preoblikovala 23 pošt po Sloveniji, je vplivalo več dejavnikov. Prvi med njimi je učin-kovita priprava na prihajajočo popolno liberalizacijo oziro-ma popolno odprtje poštnega trga v Evropski uniji, kar nas v Sloveniji čaka 1. januarja 2011. Spremembe v poslovni mreži nam hkrati narekuje Strateški razvojni program Pošte Slovenije, ki ga je potrdil in sprejel nadzorni svet družbe in lastnik – država. V Sloveniji imamo namreč izredno gosto poštno omrežje, ki obsega eno enoto na 38,3 km2 oziroma na 3.853,5 prebivalcev. V Evropski uniji je ena enota priso-tna na 57,7 km2 oziroma na 4.534,6 prebivalcev. To pomeni, da gostota poštnih poslovalnic v Sloveniji presega povpre-čje Evropske unije.Pošta Slovenije bo, ker mora kot gospodarska družba rav-nati gospodarno in ker želi prebivalcem ponuditi dober servis na področju prenosa pošiljk, tudi v prihodnje skrbno spremljala organizacijo svoje mreže in ustrezno ukrepala.«

Kaj o odločitvi pošte menijo uporab-niki?Franc Kostanjšek: »Sam sem pošto uporabljal tako rekoč dnevno, in sicer sem na pošti opravljal vse finančno poslo-vanje, plačeval položnice in opravljal druge poštne storitve. Zaprtje pošte zame pomeni predvsem velika izguba za kraj sam, kajti pošta je delovalo tudi kot kraj srečanja za ljudi in je pomenila neko povezanost. Sam sem predvsem razoča-ran nad načinom Pošte Slovenije, ki je to odločitev sprejela zelo na hitro in projekta ni predstavila nam uporabnikom poštnih storitev na razumljiv način, temveč je dopis s strani Pošte Slovenije nerazumljiv. Prav tako me zanima, kaj se bo zgodilo s prostori pošte, v katere smo pred leti vlagali tudi mi krajani in bi jih bilo škoda pustiti v propadanje. Prav tako se mi ne zdi, da bo mobilna pošta bolj ugodna in cenejša od sedanje pošte.«

Jože Lihtenvalner: »Zame zaprtje oziroma preoblikovanje pošte v Podsredi ne predstavlja nobene spremembe, kajti sam uporabljam poštne storitve v Podsredi bolj poredko, saj V Podsredi je v tej hiši pošta delovala zadnjih 20 let.

Pošta na Bučah bo odslej samevala.

29. julij 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

le-te niso na nivoju. Sam uporabljam bankomat v Kozjem in tudi tam opravim ostale storitve. Se pa zavedam, da zapr-tje pošte pomeni težavo za tiste, ki nimajo avtomobila.«

Marko Kunej, predsednik KS Podsreda: »Sam sem od vse-ga začetka bil proti ideji, da se pošta v Podsredi ukine, saj menim, da Podsreda s tem čedalje bolj umira. Po sestanku na občini z županom gospodom Kocmanom in predstavni-ki Pošte Slovenije pa sem svoje mnenje spremenil, saj nam je bil projekt predstavljen bolj podrobno in po besedah drugih, ki so ta sistem že uvedli, je tudi bolj praktičen. Po besedah predstavnikov Pošte Slovenije pa smo za preobli-kovanje pošte krivi sami, saj smo premalo obiskovali pošto. Prav tako je treba poudariti, da se pošta ne zapira, temveč se zgolj preoblikuje v premično pošto, ki bo še naprej nudila vse storitve, ki so bile na voljo v poštnem uradu v Podsredi. Prostor, v katerem je pošta delovala zadnjih 20 let, pa je lahko namenjen mirni obrti in ga je pripravljena Krajevna skupnost tržiti. Poudarjam pa še, da, v kolikor se premična pošta ne bo obnesla, je Krajevna skupnost še vedno pripra-vljena odstopiti prostor pošti, če bi se le-ta želela vrniti nazaj v Podsredo.«

Milena Krajnc, predsednica KS Buče: »Krajevna skupnost Buče je v preteklosti pisno in ustno večkrat opozarjala Pošto Slovenije na nujnost ureditve prostorov pošte na Bučah. Ko pa se je tri leta nazaj začelo govoriti celo o zaprtju pošte, so vstopili v kontakt s strokovnimi službami in takratnim direktor-

Lokalne volitve bodo 10. oktobraPredsednik državnega zbora Pavel Gantar je za 10. oktober razpisal letošnje lokalne volitve, ki bodo zagotovo prinesle spet nekaj sprememb tudi v naših treh občinah. V nekaterih iz-med njih se že govori, kdo naj bi bili kandidati za župane. Govorice smo preverili tudi na te-renu in že dobili nekatere odgovore. Kandidaturo je že napovedal dosedanji župan Obči-ne Podčetrtek Peter Misja, k ponovni kandidaturi se nagiba tudi župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, Jožef Pregrad, župan Občine Bistrica ob Sotli, pa zagotavlja, da odhaja v pokoj, kar pa ne pomeni, da ne bi mogel ponovno kandidirati za župana.

Redne volitve v občinske svete in redne volitve županov je predsednik DZ dr. Pavel Gantar razpisal za 10. oktober. Ta-krat se bodo odvijale tudi volitve za svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti, ki pa jih bodo razpisali župani. Zakon namreč določa, da tudi volitve v svete ožjih delov občin potekajo sočasno kot redne volitve v občinske svete. Dr. Pavel Gantar je o datumu letošnjih volitev povedal, da se za zadnji možni rok, nedeljo, 17. oktobra, ni odločil zaradi drugega kroga volitev. Pri županskih volitvah namreč v pri-meru, da noben od kandidatov ne dobi večine glasov, o zmagovalcu odloča drugi krog in kot pojasnjuje Gantar je ta običajno 14 dni po prvem. Če bi bile volitve 17. oktobra, bi drugi krog padel na praznično nedeljo, 31. oktober, dan pred dnevom mrtvih, kar pa so ocenili kot "neprimeren ter-min". Zato je izbral drugi skrajni rok.Gantar je po objavi datuma letošnjih lokalnih volitev še de-jal: "Demokracija ne pomeni le volitev v DZ in državni svet, ampak se veliko tega, kar je pomembno za vsakodnevno življenje ljudi, dogaja na lokalnih ravneh, je v pristojnosti lokalnih skupnosti, predvsem občin, in tudi županov," ter poudaril, da pričakuje, da bo volilna kampanja živahna in raznovrstna v različnih lokalnih okoljih in bo v veliki meri vplivala tudi na "politično barvitost in podobo jesenskega časa".Že avgusta bo mogoče vlagati županske kandidaturePred lokalnimi volitvami bodo 9. avgusta začeli teči roki za volilna opravila. V avgustu bo tako že mogoče vlagati kan-didature za županske funkcije in mesta v občinskih svetih, rok za vlaganje kandidatur pa se bo iztekel 15. septembra.

Takrat bo tudi dokončno znano, koliko županskih kandida-tov bomo imeli tudi v naših treh občinah.Na lokalnih volitvah je mogoče nastopiti kot strankarski kandidat ali pa kandidirati s podporo volivk in volivcev. Kot pravočasno vložene pa se bodo štele vse kandidature, ki jih bodo občinske volilne komisije dobile od 9. avgusta do 15. septembra do 19. ure. Ostale bodo zavrnjene kot pre-pozne, ne glede na to ali bodo pravilne ali ne.Od 9. avgusta bo tako na upravnih enotah že mogoče podpisovati obrazce podpore kandidatom za župane in občinske svetnike, pa tudi za predstavnike pripadnikov romske, italijanske in madžarske narodne skupnosti v občin-skih svetih.Hkrati pa bodo stranke lahko začele formalizirati svoje pri-prave na volitve, saj morajo nekatera dejanja opraviti v roku po razpisu volitev; sklicati morajo svoje organe in kan-didate določiti s tajnim glasovanjem. Politične stranke na-mreč kandidate določajo prek svojih članov v posamezni lokalni skupnosti po postopkih, ki jih določajo njihova pravi-la, a obvezno s tajnim glasovanjem. Za neodvisne liste in posameznike, ki niso strankarsko vezani oz. želijo na volitvah nastopiti kot neodvisni kandidati, je tre-ba zbrati podpise podpore. Po zadnjih lokalnih volitvah se je zakon spremenil tako, da je zahtevano število podpisov podpore zdaj manjše in je vezano na število volivcev, ki so glasovali na predhodnih lokalnih volitvah.Da se bo nekdo lahko potegoval za sedež v občinskem svetu, ga bo moral (oz. listo, na kateri bo kandidiral) v nje-govi volilni enoti podpreti najmanj odstotek od števila volivk

jem PE Celje Štefanom Zidanškom. Ker niso dobili nobene-ga konkretnega odgovora, vezanega na zaprtje pošte, so v letu 2007 pripravili peticijo proti zaprtju pošte na Bučah, ki jo je podpisalo 345 uporabnikov in člani občinskega sveta Občine Kozje. Odgovor na peticijo je bila le sprememba delovnega časa, ničesar pa ni bilo zapisanega o zaprtju pošte.Pred časom pa smo bili obveščeni o preoblikovanju pošte Buče v premično pošto, nakar smo se v lokalni skupnosti in v svetu KS ostro odzvali in takoj vzpostavili kontakt z direktor-jem PE Celje mag. Andrejem Rihterjem in sklicali sestanek, na katerem bomo skušali doseči, da pošta ostaja v takšni obliki kot do zdaj in da prav tako tudi poštne storitve osta-nejo v tako kvalitetnem obsegu kot do zdaj.Pomen poslovalnice pošte na Bučah je namreč še toliko večji, ker se nahajamo na obmejnem, izrazito kmetijskem območju z malo delovnimi mesti, razmeroma slabo cestno infrastrukturo in visoko starostno strukturo prebivalstva, po-šta je poleg trgovine edini gospodarski utrip v kraju.«Z Mileno Krajnc smo se pogovarjali v torek, 27. julija, ko nam je povedala, da v sredo pripravljajo omenjeni sestanek na temo preoblikovanja pošte Buče, kamor so povabili pred-stavnike pošte Slovenije, člane sveta KS Buče, občinskega sveta Občine Kozje za območje KS Buče in župana Dušana Andreja Kocmana. O tem, kaj so se na sestanku dogovorili, bomo poročali v naslednji številki časopisa OKo, saj smo re-dakcijo zaključili v torek zvečer. Sestanek na isto temo je bil včeraj tudi v Podsredi. (Zdenka Ivačič, Jernej Šulc)

nadaljevanje na strani 10

10 | OKo | 29. julij 2010

KRAJEVNI MOZAIK

in volivcev, ki so v tej volilni enoti glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet (a ne manj kot 15 in za listo ne več kot 1.000).Pri županskih kandidatih je prag za vstop v volilno tekmo nekoliko višji: dva odstotka tistih, ki so na zadnjih volitvah v občini glasovali v prvem krogu županskih volitev. Tudi tu je določena spodnja meja 15 volivk in volivcev in zgornja 2.500.Tisti, ki bodo želeli kandidirati s podpisi podpore, bodo torej na občinski volilni komisiji morali najprej pridobiti podatek, koliko volivk in volivcev je v občini oz. volilni enoti, kjer želijo kandidirati, glasovalo na volitvah 22. oktobra 2006 in koliko obrazcev podpore potrebujejo.Ker so občine po velikosti zelo različne, je težko govoriti o povprečju, a po Golobičevih besedah je kar precej občin, kjer bo treba zbrati več kot 100 podpisov.Med županskimi volitvami in volitvami v občinski svet je še ena pomembna razlika, da pri volitvah županov odloča drugi krog, če v prvem noben od kandidatov ne dobi ve-čine glasov.Drugi krog razpiše DVK, zakon pa določa, da mora biti izve-den najpozneje v treh tednih po prvem krogu volitev. Ker se bo 21-dnevni rok iztekel 31. oktobra, na državni praznik, je verjetno, da bo drugi krog v roku 14 dni. Tako je danes napovedal tudi predsednik DZ. Sicer pa bodo imele politič-ne stranke od 9. avgusta dalje tudi pravico, da predlagajo člane volilnih odborov. Desetdnevni rok, v katerem bodo to lahko storile, se bo iztekel 18. avgusta. Tajnik DVK pri ime-novanju članov volilnih odborov opozarja na pomembno novost.Vsak predlagatelj bo namreč moral priskrbeti pisno izjavo kandidatov, da soglašajo z imenovanjem v volilni odbor, pa tudi njihovo pisno izjavo, da bodo najpozneje tri dni po javni objavi kandidatur oz. list kandidatov občinsko volilno komisijo obvestili, če je kateri od kandidatov z njim v sorod-stvenem razmerju, ki ga navaja zakon.Do 26. avgusta pa morajo v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji organizatorji volilne kampanje od-preti tudi posebne transakcijske račune za volilno kampa-njo.Že v avgustu bodo morale občine objaviti tudi pogoje za brezplačna plakatna mesta za čas volilne kampanje, ki bodo na voljo organizatorjem volilne kampanje za osnov-no predstavitev.Te pogoje morajo občine objaviti najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja, plakatna mesta morajo biti enakoprav-no zagotovljena vsem organizatorjem volilne kampanje, na posamezni občini pa je, kolikšno število mest bo določila. Ob tem lahko omogoči tudi plačljiva plakatna mesta.

Kdo vse se bo spustil v boj za županski stolček?

Govorice o tem, kdo naj bi bili kandidati za župane v posa-meznih občinah, so vse glasnejše. Kaj dejansko pomenijo, smo preverili tudi na terenu in nekateri kandidati so bili o svojih kandidaturah že pripravljeni spregovoriti, spet drugi pa so nam zaupali, da bomo o njihovih odločitvah pravo-časno obveščeni. Odgovore o kandidaturah na jesenskih lokalnih volitvah pa smo dobili od vseh treh aktualnih žu-panov.

Občina Podčetrtek

V Občini Podčetrtek je kandidaturo do zdaj napovedal le aktualni župan Peter Misja, za katerega zagotovo obstaja-jo velike možnosti, da bo tako kot na zadnjih volitvah ostal edini kandidat.

Peter Misja, župan Občine Podčetrtek je povedal, da bo kandidiral na letošnjih lokalnih volitvah. Tej odločitvi je za-gotovo botrovalo odobravanje in podpora njegove dru-

žine ter vsesplošna podpora občanov, ki so ga vseskozi vztrajno nagovarjali k ponovni kandidaturi. Prepričan je, da je v času svojega vodenja Občine Podčetrtek že večkrat dokazal, da zna in zmore. Seveda pa je pri njegovem delu pomembno tudi sodelovanje vseh in na vseh segmentih, česar pa se nadeja tudi v prihodnje.

Občina Bistrica ob Sotli

V Občini Bistrica ob Sotli se h kandidaturi nagibajo trije kan-didati, med njimi kar dve ženski. Zadnje besede pa ni rekel niti aktualni župan Jožef Pregrad, ki Občino Bistrica ob Sotli vodi vse od njene ustanovitve.

Župan Občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad je bil ob vpra-šanju, če se bo ponovno podal v lov na župansko funkcijo, še skrivnosten. Dejal je, da zagotovo odhaja v pokoj, o kan-didaturi pa ima še več kot mesec dni časa za razmislek.

Franjo Debelak, je bil v prejšnjem mandatu podžupan Ob-čine Bistrica ob Sotli in je za župana kandidiral že na zadnjih volitvah. Kar tri mandate je bil tudi svetnik občinskega sve-ta, 1 x v Podčetrtku in 2 x v Bistrici ob Sotli. Zmotili smo ga na morju, zaupal nam je, da bo kaj več o svoji kandidirati spre-govoril, ko se vrne domov. Povedal pa je, da še razmišlja, kako uskladiti sedanje delovno mesto, družinsko življenje in nove izzive, ki bi jih prinašala županska funkcija.

Prof. dr. Metka Hudina, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in aktualna podžupanja Občine Bistrica ob Sotli resno razmišlja o županski kandidaturi. Povedala je, da se je za kandidaturo skoraj že odločila, vendar mora do uradne napovedi in vloge nekatere stvari še doreči. Za kan-didaturo se Hudinatova odloča, ker ji Bistrica ob Sotli veliko pomeni in ji ni vseeno, kaj se v tej občini dogaja. Nekaj izku-šenj si je, kot sama pravi, pridobila že v zadnjem mandatu, ko je v občinskem svetu sedela kot svetnica in bila tudi pod-županja Občine Bistrica ob Sotli. Hudinatova bo kandidira-la kot neodvisna kandidatka in bo za potrebe kandidature zbirala podpise občanov.

Iva Zorenč je predsednica občinskega odbora stranke SDS v Bistrici ob Sotli in je povedala, da dokončne odločitve o kandidaturi za županjo Občine Bistrica ob Sotli še ni spreje-la. Zaveda pa se, da je to zelo pomembna odločitev, ne le zanjo, ampak posledično za vse občane Občine Bistrica ob Sotli.

Občina Kozje

V Občini Kozje naj bi bilo v igri kar nekaj županskih kandida-tov, vendar sta bila o kandidaturi pripravljen spregovoriti le dva, aktualni župan Dušan Andrej Kocman in Darko Čebu-lar. Vsi ostali nas bodo o svojih odločitvah še obveščali.

Dušan Andrej Kocman je povedal, da je sicer že izjavil, da bo kandidiral, vendar danes pravi, da je še vedno vse odvi-sno od njegovega zdravja in da še ima čas za temeljit pre-mislek. Nagiba se k ponovni kandidaturi, vendar dokončne odločitve še ni sprejel. Kocman je še dodal, da si je v dveh mandatih zagotovo pridobil veliko izkušenj, glede na dej-stvo, da pa je v občini na vidiku precej velikih projektov, ki jih je v veliki meri pomagal zastavljati, pa bi vsekakor želel biti kot župan zraven tudi, ko se bodo dokončno izpeljali.

V Občini Kozje pa je župansko kandidaturo napovedal tudi že Darko Čebular, član stranke SDS, katera njegovo kandi-daturo tudi podpira. Svojo odločitev je pospremil z beseda-mi, da je prepričan, da se da Občino Kozje voditi boljše. Kaj več o svoji kandidaturi pa bo Čebular predstavil potem, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila.

nadaljevanje s strani 9

29. julij 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Ni jih zmotilo niti deževno vremeNa Bučah so predvsem najmlajši tisti, ki na tamkajšnjih proslavah pod vodstvom starej-ših razveseljuje s svojimi nastopi. V zahvalo in spodbudo so zanje tudi letos organizirali kopalni dan.

Za organizacijo in izvedbo proslav so na Bučah zadolženi člani kulturnega društva, ki se lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah tudi veliko otrok. Le-ti z veseljem nastopajo in tako polepšajo praznovanja na Bučah. Čeprav jim je nastopanje v veselje, pa vsako leto komaj čakajo dan, ko se skupaj odpravijo na kopanje. Le-tega v društvu organizirajo kot neke vrste zahvalo, hkrati je za otroke to tudi dobra motivacija, da pridno sodelujejo tudi v prihodnje.Dan namenjen druženju in zabavi se je letos zgodil minulo soboto, ko so se odpravili na kopanje v Terme 3000. Da so zapolnili avtobus, so zraven povabili še odrasle člane dru-štva in ostale krajane. Po številnih vročih poletnih dneh pa je ravno sobotno jutro postreglo z dežjem, ki pa se mu Bučenarji niso pustili motiti in ob prihodu v Moravske Toplice jih je pozdravil celo son-ček. Ne ravno poletni dan se je na kraju samem izkazal za prav srečnega, saj je bila gneča na kopališču manjša, pa še sončne kreme niso potrebovali.Vzdušje je bilo vseskozi na vrhuncu, notranji bazeni in cela paleta možnosti za zabavo in uživanje v vodnih dogodivšči-nah so bili enkratni.Dan je v prijetni družbi med prijatelji vse prehitro minil in v večernih urah so se radostni in prijetno utrujeni vrnili na Buče, veseli, da so skupaj v prijetnem vzdušju preživeli poči-tniški dan. (Dragica Valenčak)

Nepremagljiva UrškaČlani Športnega društva Buče so svoje teni-ško znanje minulo nedeljo preizkusili na tenis igrišču v Olimju, kjer se je odvilo društveno pr-venstvo v tenisu. Slavila je Urška Plevnik.

Za tenis igrišče v Olimju skrbijo člani Športnega društva Buče, ki se tja večkrat odpravijo na igro tenisa. V nedeljo pa se je tam na društvenem prvenstvu v tenisu zbralo trideset čla-nov društva, kar 16 izmed njih pa se je odločilo, da bo tudi tekmovalo. Po končanih dvobojih je zmagala Urška Plev-nik, drugo mesto je zasedel Damjan Šket in tretjega Mati-ja Volavšek. Po besedah vodje teniške sekcije pri ŠD Buče Urške Plevnik je bila udeležba presenetljivo visoka, zato ni dvoma, da tovrstnih srečanj ne bi ponovili. Urška, ki se je v nedeljo ponovno izkazala, na igrišču v Olimju skrbi tudi za učenje tenisa, ki ima vedno več privržencev. Zagotovo bo tudi to doprineslo k temu, da se bo število tekmovalcev na podobnih turnirjih povečalo. Morda že 22. avgusta, ko bo v Olimju potekalo tudi odprto prvenstvo v tenisu. Člani ŠD Buče zato vse interesente vabijo, da se tekmovanja udele-žijo v čim večjem številu. (OKo)

Kopalni dan je bil za vse udeležence nepozaben.

Zmagovalka Urška z drugouvrščenim Damjanom in tretjeuvrščenim Matijem.

Bučki fantje znajo uživati na odru in tudi v bazenu.

12 | OKo | 29. julij 2010

SVET MLADIH

»Izkušnja, ki jo preprosto moraš doživeti!«Pet mladih »Šempetranov« je dober teden dni preživelo v italijanskem mestu Modena, kjer so se udeležili mednarodne mladinske izmenjave. Rdeča nit izmenjave, ki so jo mladi označili za neprecenljivo izkušnjo, je tokrat bila zdrava prehrana, ki so jo spoznavali preko različnih delavnic. Pri vsem skupaj pa je bilo seveda zelo pomembno tudi druženje in pa promocija krajev, iz katerih prihajajo.

Mladi iz Bistrice ob Sotli imajo že kar nekaj izkušenj z or-ganizacijo mednarodnih mladinskih izmenjav, saj so kar dve že gostili. Manj izkušenj pa imajo z udeležbo na tovr-stnih izmenjavah v tujini, saj so se je letos v polni postavi udeležili prvič. Odpravili so se v italijansko mesto Mode-na, ki so jo pred tem že spoznali preko tamkajšnjih mla-dih, ki so bili udeleženci dveh izmenjav v Bistrici ob Sotli, nekaj podatkov pa so dobili tudi od domačina Simona Černelča, ki je bil vodja odprave mladih, ki se je v Mode-no iz Slovenije opravila pred dvema letoma.Udeleženci letošnje izmenjave iz Bistrice ob Sotli so bili izbrani po načelu »Kdor prej pride, prej melje« in prvi, ki so se prijavili, so bili: Špela Drašler, Andrej Černelč, Luka Dragovan, Matic Fendre in Aleš Stadler. Vseh pet pa je tudi že aktivno sodelovalo takrat, ko so bili Šempetrani nosilci izmenjave.Na pot so krenili v četrtek, 15. julija, uro pred polnočjo. Izpred kluba Metulj so se z avtomobilom odpeljali do že-lezniške postaje v Sevnici, od koder so z vlakom poto-vali do Benetk. Tam so si povoščili pet urni ogled tega italijanskega mesta na vodi, potem pa so jih čakale še dobre tri ure vožnje z vlakom do mesta Modena. Tja so prispeli ob štirih popoldne in si hitro privoščili počitek v just hostlu, kamor so bili nameščeni. Ob šestih pa jih je že čakal zbor udeležencev izmenjave. Poleg domači-nov so tam bili še mladi iz Bolgarije, Poljske in Anglije ter

seveda Slovenije, katere barve so zastopali Šempetrani. Seznanili so se s temo izmenjave »Taste Europe Slowely« – »Okusi Evropo počasi«, katere poudarek je bil na zdra-vi in ekološko pridelani prehrani ter antipropagandi vse večji poplavi supermarketov. Organizatorji so jim pred-stavili še potek izmenjave, za lažje memoriziranje imen pa socialne igre.V naslednjih dneh so v različnih delavnicah obravnava-li zdravo in ekološko pridelano prehrano. Delavnice so bile zastavljene v stilu team buildinga, mladi pa so se znašli v popolnoma različnih skupinah in se spopadali z različnimi nalogami. Med delavnicami so imeli tudi nekaj prostega časa: Špela, Luka in Andrej so ga izkoristili za ogled prekrasne-ga mesta Bologna, Aleš in Matic pa sta se odločila, da bosta proti čas preživela z Angležinjami na bazenu.Dva večera sta bila namenjena predstavitvi držav ude-ležencev. Slovenci so imeli svoj večer z Bolgari. Slovenijo in Bistrico ob Sotli so predstavili s pomočjo power pointa in bili tako prepričljivi, da so po tem večeru vsi govorili le še o tem, kdaj pridejo na obisk v Bistrico ob Sotli. Da je temu res tako, dokazuje podatek, da prve obiskoval-ce v Bistrici ob Sotli pričakujejo že konec septembra, ko bodo naši udeleženci tudi predstavili celoten potek iz-menjave.Mladi Šempetrani so še povedali, da so bili večeri name-njeni druženje v parku v bližini just hostla, kjer so peli in se igrali družabne igre, med njimi tudi gnilo jajce.Po prihodu domov so povedali, da so se na izmenjavi spletle pristne prijateljske vezi, kar je zagotovo redko v tako kratkem času. Zagotavljajo, da bodo s prav vse-mi udeleženci izmenjave ohranjali prijateljske stike in se z njimi srečevali. Menijo, da so dobro predstavili svojo domovino in predvsem svoj domači kraj. Zagotovo je to svojevrstna promocija, ki je že in seveda še bo obrodila mnogo sadov, saj majhen obmejni kraj Bistrica ob Sotli v srcih mladih Evropejcev postaja vse večji in večji.Vsem mladim pa zares toplo priporočajo, da se udele-žijo podobnih izmenjav, saj je to izkušnja, ki jo mladi mo-rajo doživeti, zato naj le izkoristijo ponujene priložnosti. (Zdenka Ivačič)

Andrej kaže, kje je sLOVEnija.

Slovenski večer, slovenska zastava in grb Občine Bistrica ob Sotli.

29. julij 2010 | OKo | 13

SVET MLADIH

Po skupnem polivanju z vodo.

Vesela bistriška peterica.

Matic in Luka osvajata Angležinje.

Na izletu po Bologni.

Prihod v Benetke.

Delavnica »Kuhajmo skupaj«, kjer so Šempetrani delavnico predstavili s tipično slovensko jedjo – krvavico.

14 | OKo | 29. julij 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Planinski izlet na Debelo pečPlaninci Planinskega društva Atomske toplice - Podčetrtek so minulo nedeljo izkoristili za izlet v objemu gorske narave. Iz Pokljuke so se odpravili na južne obrobne gore Triglavske doline Krma.

S hojo so začeli s parkirišča Blejske koče in v eni uri dosegli Blejsko planinsko kočo. Po okrepčilu so s hojo nadaljevali na goro Debela peč, ki z vzhodne strani začenja južno skalov-no verigo Triglavske doline Krme. Z 2.015 metri je od daleč opazni vršac, ki je zaradi lahkega dostopa zelo oblegana planinska destinacija. Po okrepčilu, slikanju in obveznem krstu za tiste, ki so prvič premagali višino 2.000 metrov, so nadaljevali hojo po grebenu do Lipanskega vrha (1.976 m) in naprej do vrha Mrežce (1.956 m). Tu se planinska pot sprevrže v zahtevno planinsko pot, saj je del poti zaradi ne-prehodnosti in prepadnosti varovan z jeklenicami in klini. Iz te poti se odcepi zelo zahtevna planinska pot, pot v dolino Krme h Kovinarski planinski koči. V čudovitem vremenu in ob od dežja opranem nebu se je ponujal na vsakem koraku prečudovit pogled na Triglav in njegove okoliške vršace, od Rjavine v ospredju do Škrlatice v ozadju. Greben gora, ki zastirajo južno stran Triglavske doline Krme, so zapustili pred Viševnikom in Malim ter Velikim Draškim vrhom, saj so z gre-bena sestopili nazaj do Blejske koče in se po kratkem po-stanku napotili naprej do parkirišča in svojih avtomobilov. 15 članov Planinskega društva Atomske toplice je skupaj

hodilo 6 ur. Na povratku domov so se ustavili še v gostišču v Srednji vasi in ob maxi picah in maxi mesu na žaru naredili analizo izleta ter že razmišljali, kam se bodo še podali. (I. Š.)

Pogled z Lipanskega vrha na Triglav v ozadju.Krst na Debeli peči.

Južni greben vrhov nad Triglavsko dolino Krme.

Matija & Matija navdušilaPrisrčni duet Matija in Matija je prirasel k srcu marsikatere-mu zvestemu gledalcu šova Slovenija ima talent. Razlogov za to je veliko. 7-letni Matija igra na instrument, ki je večji od njega, in je tudi odličen pevec. Šarmantni Matija starejši je pravi zabavljač, ki ponosno in z nasmehom na obrazu razteguje svojo 130-letno harmoniko. Oba sta navdušena nad glasbo, predvsem slovensko ljudsko glasbo. Prihajata iz Kostela in izhajata iz glasbenih družin, v katerih že leta najrazličnejše priložnosti popestrijo in obogatijo z domačimi pesmimi, ki imajo 'dušo'. Matija starejši je Čez Šuštarski most igral svojemu dekletu in jo očaral do te mere, da je kasneje postala njegova žena. Prav s to pesmijo, ki sicer ni ljudska, sta nastopila tudi v polfinalu Slovenija ima talent. Matija sta-rejši je povedal, da sta v priredbo vložila veliko truda, kajti podvig je bil zahteven ravno zaradi instrumentov, na ka-tera igrata. Razumljivo je, da sta Matija in Matija po njunih predstavitvah v šovu Slovenija ima talent zelo zaželena na različnih odrih po Sloveniji. S svojimi nastopi sta navdušila ljudi najrazličnejših starosti. Njunemu nastopu smo bili priča tudi na trgu Vasi Lipa, kjer se je kar trlo obiskovalcev, ki bi ju radi videli, slišali in se konec koncev z njima tudi fotografira-li. Mlade dame je kar zanimalo, koliko je star mlajši Matija,

če že ima mogoče kakšno dekle, slišati pa je bilo mogo-če tudi komentarje, da so si takšno oblekico oblekle samo zanj. Obiskovalci so z zanimanjem spremljali njun nastop, jima pomagali prepevati različne pesmi in jima dali vedeti, da so nad njima navdušeni in da sta po šovu res postala prepoznavna. (Karmen Cvirn)

Matija & Matija sta navdušila tako mlado kot tudi manj mlado občinstvo.

29. julij 2010 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI

Planinski počitniški dnevi Mladi iz Podčetrtka so nekaj dni preživeli v planinskem zavetišču Slatna, blizu Krajnske Gore, od koder so se odpravljali na planinske pohode in uživali v objemu slovenskih gora.

Z namenom čim bolj aktivno preživeti počitniški čas so se v društvu Lepe strune že tri leta nazaj odločili za organizacijo planinskega tabora Bolj živo v planinskem zavetišču Slatna, ki je bivša karavla pod Poncami in je le 2 kilometra oddalje-na od Rateč. Hkrati pa se lahko od tam odpravi na pot po številnih bolj ali manj zahtevnih planinskih poteh. Po enoletnem premoru je tabor Bolj živo ponovno zaživel in devet članov društva Lepe strune se je minuli teden od-pravilo novim planinskim dogodivščinam na proti. Vodja le-tošnjega tabora je bil David Počivalšek, ki je poskrbel za tri razgibane planinske pohode. Na prvega so se od zavetišča Slatna odpravili do Planice in se povzpeli na tamkajšnjo ve-likanko. Naslednji pohod je bil že malce bolj zahteven. Od-pravili so se do Kranjske Gore, poskusili kako mrzlo je jezero Jasna ter se povzpeli do Vršiča in od tam zadovoljni nazaj v dolino. Tretja planinska tura jih je vodila od Planice do Tamarja, kjer so se povzpeli do izvira Nadiže. Popoldneve so preživljali ob igranju družabnih iger in košarke. Tudi za hrano so skrbeli sami. Kot kuhar se je najbolj izkazal Blaž Šelekar, ki je kar dvakrat skuhal kosilo.Štirje zares vroči in poletni dnevi so prehitro minili. Glavni organizator tabora Bolj živo 2010 z imenom Veliki povratek David Počivalšek pa je povedal, da si želijo, da se nasle-dnje leto tabora udeleži še več mladih, saj je tovrstno preži-vljanje poletnih dni zares lepa izkušnja. (Z. I.)

Grrrrrrrrrrrr...

Vzpon na Vršič.

Pohod v Tamar.

16 | OKo | 29. julij 2010

PREDSTAVLJAMO

V »študentu« Približuje se rok, do katerega je potrebno oddati prvo pro-šnjo za študentski dom, kot tudi za podaljšanje bivanja. Študentski domovi v Maribo-ru so do zdaj ponujali 2.420 ležišč, z novim študentskim domom jih bodo oktobra pri-dobili še 276. Iz naših krajev prihaja študent, predsednik Študentskega sveta stano-valcev študentskih domov (ŠSSŠD), s katerim smo na kratko poklepetali in izvede-li marsikaj zanimivega. Jože Vuk je študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, prihaja iz Bi-strice ob Sotli, natančneje iz Trebč.

Pogovor pripravila: Monika Horvat

Jože, študentske domove najbrž zelo dobro poznaš, katero študent-sko naselje oz. dom bi priporočal brucem, ki oktobra prihajajo v Ma-ribor? »Študentski dom študentje navadno izbirajo glede na bližino fakultete, glede na želje posameznika po, recimo, športnih aktivnostih ali tipu nastanitve (apartma, enoposteljna soba ipd.) in tudi glede na ceno. Cene bivanja v študentskem domu so v primerjavi z zasebniki bistveno ugodnejše, saj se gibajo od 60 do 120 evrov in v to so všteti vsi stroški. Bivanje v novem študentskem domu bo stalo približno 125 evrov in ima najvišji standard med domovi v Slo-veniji. Vsako naselje je opremljeno tudi s fitnes sobo, pralnico, kjer lahko brezplačno perejo perilo, in skupni prostor za druženje.«

Kakšne prednosti, poleg tega, da je najugodneje, prinaša bivanje v štu-dentskem domu?»Bivanje v »študentu« je prav poseb-na izkušnja, saj študentje preizkusijo sami sebe, kako so sposobni sodelo-vati s sostanovalci, ki so na začetku popolni tujci, imajo tudi določeno odgovornost ter skrb za red in čisto-čo, največji pomen pa seveda ima-jo prijateljske vezi in nepozabne do-godivščine, ki jih v prostem času ne manjka. Velika prednost je tudi to,

da študentje niso prepuščeni sami sebi, ampak jih povezujemo mi, Štu-dentski svet stanovalcev študentskih domov, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih domov. Tako se stano-valci v primeru težav in neprijetnega počutja lahko obrnejo na nas. Želel bi poudariti, da se name lahko, s kakršnimi koli vprašanji, obrnejo tudi sedanji in bodoči študentje iz naših krajev.«

Ima bivanje v »študentu« morda ka-kšne slabosti, predvsem za tiste, ki potrebujejo popolni mir?»Menim, da bivanje v »študentu« nima slabosti, saj je za študente zares dobro poskrbljeno in to tudi za tiste, ki potrebujejo mir, saj so jim na voljo študijske sobe. Popolno zasebnost in mir pa zagotavljajo tudi apartmajski tipi nastanitve in enoposteljne sobe. Za razliko od preteklih let, domski red ne dovoljuje več hrupnih »fešt«, saj

za varnost in red skrbi varnostna služ-ba.«

Sam si predsednik Študentskega sveta stanovalcev ŠD. Ali ob nude-nju pomoči stanovalcem počnete še kaj?»Prvovrstno smo tu zato, da zasto-pamo interese stanovalcev in po-skušamo doseči razumevanje upra-ve Študentskih domov za njihove potrebe. Skozi vse študijsko leto pa tudi skrbimo, da je obštudijski čas študentov maksimalno izkoriščen. Zanje pripravljamo športne, kultur-ne in zabavne prireditve. Omenil bi recimo Pomladne igre, kjer cel dan potekajo turnirji v nogometu, odboj-ki in košarki ter Študentovanje, ki po-teka vsak ponedeljek v obliki spro-ščenega druženja ob turnirjih pokra, igrah Človek ne jezi se in potopisnih predavanjih. Vse nove stanovalce pa pozdravimo z brucovanjem – To-

Jože Vuk je predsednik Študentskega sveta stanovalcev študentskih domov (ŠSSŠD). (foto: osebni arhiv)

29. julij 2010 | OKo | 17

PREDSTAVLJAMO

Eden izmed študentskih domov v Mariboru. (foto: Uroš Zupan)

Za študente je v študentskih domovih zares dobro poskrbljeno. (foto: Uroš Zupan)

oti Bruc. Potem pa so tu še razni spo-znavni in stand up večeri ter druge družabne prireditve, a o tem kdaj drugič. Izdajamo tudi glasilo »Tu sem doma«, pri katerem se vključijo štu-dentje, ki imajo veselje pisati.«

Bliža se rok za oddajo prošnje za štu-dentski dom. Kje študentje najdejo te vloge in kaj je pomembno pri tem upoštevati?»Obrazec za sprejem v študentski dom kot tudi obrazec za podalj-šanje je možno najti na naši spletni strani www.stanovalci.net, dosegljiv je tudi v papirnicah. Ob tem je po-membno, da se držijo datumov: do 10. avgusta morajo obrazec oddati tisti, ki naprošajo prvič, ostali pa do 20. avgusta. Dobro je, da se obra-zec čim bolj natančno izpolni in se dodajo vsa potrebna dokazila, saj le to pripomore k številu prednostnih točk.«

Se morda dogaja tudi to, da nekdo, ki ima sobo v študentskem domu, sploh ni tam in je v sobi nekdo drug, ki sploh ni zaprosil za sobo? Kako preprečujete take zlorabe?»Verjetno se tu in tam najde kak pri-mer, vendar se je zelo težko izogniti kontrolam, ki jih redno opravljajo re-ferenti, pa tudi varnostniki ob vhodu v dom preverjajo domske izkazni-ce.«

Kako je s čistočo v študentskem domu? So študentje odgovorni, po-čistijo za sabo?»Študentje, ki živijo skupaj, znajo poskrbeti, da je njihova študentska sobica čista. Za čistočo skupnih pro-storov pa redno skrbijo tudi čistilke. Kot sem omenil, referenti ob kontro-lah prav tako hitro opazijo »nečisto-čo«. V ŠSSŠD se ravno tako trudimo, da bi jih navadili na skrb za okolje, tako da zdaj na večjih prireditvah, ki jih organiziramo, pripravimo vrečke za ločevanje odpadkov, ki so tudi v večini domov.«

Vloga predsednika ŠSSŠD s sabo prinaša veliko odgovornosti. Kdaj in zakaj si se podal v te vode, ki so obarvane s študentsko politiko? »Za to se nisem odločil, ampak me je nekako pritegnilo, ko sem pred leti pomagal na enem izmed pro-jektov. Veseli me, ko lahko nekomu pomagam priti do rešitve iz zagate ali pa, ko vidim množico zadovoljnih študentov na katerem izmed kon-certov in vem, da smo jim omogočili nepozabno izkušnjo več. Velik izziv pa predstavlja tudi zastopanje sta-

novalcev, ko se jim kršijo pravice.«

Sam vodiš organizacijo tudi zelo velikih prireditev, kar je mnogokrat zelo odgovorno delo. Kakšne spo-sobnosti, ki ti pozneje pridejo prav, si ob tem kot študent lahko pridobiš?»Ob organizaciji prireditev kot tudi ob vodenju ŠSSŠD sem si pridobil ve-liko vodstvenih sposobnosti ali bolje rečeno izkušenj, saj je treba voditi skupino študentov, ki deluje enotno, in morajo biti motivirani. Organiza-cija prireditve za več kot 2.000 štu-dentov mora namreč biti zelo dobro načrtovana. Naučiš se timskega so-delovanja, srečaš se z marketingom, saj je treba poskrbeti za finančno podporo, obenem povečaš svojo

mrežo poznanstev.«

Še kakšen nasvet študentom, ki se odločajo za bivanje v študentskem domu in se ne znajo odločiti?»Naj se odločijo glede na to, kakšne stvari jih veselijo, s tem mislim bližino športnih dvoran, plavalnega baze-na, centra mesta ipd., seveda pa naj upoštevajo tudi razdaljo do svo-je fakultete. Če si želijo veliko druže-nja in spoznavanja različnih narečij, potem naj izberejo sobe z etažnimi kuhinjami. Če pa jim bolj ugaja ob-čutek svojega stanovanja, pa naj izberejo apartmaje. Vse informacije in lastnosti študentskih naselij pa naj-dejo na spletni strani www.stanoval-ci.net.«

18 | OKo | 29. julij 2010

KOZJANSKI PARK

SKORŠI – drevesa za poletno vročinoOb letošnji julijski vročini smo si pogosto zaželeli pobeg v hlad in senco, ki bi ublažila in pre-stregla vsaj del sončevega sevanja.

Morda smo med tistimi srečneži, ki so s šestim čutom predvideli, da je naj-bolje za kraj dopusta v prvi polovici letošnjega julija izbrati kraje na višjih nadmorskih legah ali tiste v zavetju gozdov in osvežujočih rek. Ali pa živi-mo v mestih ali krajih, ki premorejo par-ke ali predele, kjer se lahko vsaj malo ohladimo tudi v najtoplejših dneh leta. Če smo bili v vročih dneh delovni, pa smo morda imeli srečo, da je bilo v bli-žini našega delovnega mesta kakšno ogromno drevo, pod katerim smo si lahko vsaj malo odpočili od najhujše vročine. Marsikdaj si prav poleti zasta-vljamo vprašanje, zakaj parkirišča niso bolj zasenčena z drevesi, ulice, po ka-terih hitimo, bolj zasajene z drevoredi ali pa, zakaj našega hišnega drevesa nismo posadili kakšno leto prej, da bi bilo letos že takšno, pod katerim bi se lahko vsaj malo ohladili. Tudi drevesa so le živa bitja, ki rastejo z različnimi hi-trostmi, med njimi pa so razlike tudi v tem, kako občutljiva so na visoke po-letne temperature.Med tistimi drevesnimi vrstami, ki do-bro prenašajo poletno vročino in sušo je skorš (Sorbus domestica). Gre za svetloljubno drevo, ki najbolje uspeva v zračnih in rodovitnih tleh, odlikuje pa ga tudi odpornost proti raznim škodljiv-cem in celo proti onesnaženemu zra-ku, kar pride do izraza zlasti v mestih. Skorš je predvsem drevo južne in delo-ma srednje Evrope. Na Kozjanskem ga srečamo predvsem na kmečkih dvo-riščih, kjer ponekod dosega izjemne dimenzije. Skorš je sorodnik jerebike, mokovca in breka, s katerimi si deli isti rod – Sorbus. Listi skorša so značilno li-hopernato sestavljeni, rob lističev je v zgornjem delu nazobčan. Cveti v zani-mivih latastih socvetjih v mesecu maju in juniju. Plodovi so najpogosteje hru-škaste oblike, redkeje okroglasti, dolgi ca. 5 cm, uporabni v prehrani na več načinov, kar so vedeli že pred več kot 2.000 leti. Če je les vrhunske kakovosti, dosega izredno visoko ceno. V okviru rednega terenskega dela smo v prvi polovici letošnjega leta po-pisovali skorše na območju Kozjanske-ga parka, predvsem tiste, ki dosegajo večje dimenzije. Obseg debla na prsni višini se je pogosto približal 200 cm ali ga presegel, višina nekaterih dreves pa je bila tudi preko 20 m. Med po-pisanimi skorši je tudi nekaj takšnih, ki zaradi svojih dimenzij lahko v prihodnje postanejo naravne vrednote. Na fo-tografijah si nekatere med njimi lah-ko tudi ogledate. Če pa poznate še kakšen primerek skorša, ki bi dosegal

Centrihov skorš v Zagorju.

omenjene dimenzije in se nahaja na območju Kozjanskega parka, bomo veseli vašega sporočila.

Želim vam prijetno poletje, ko pritisne ponovna vročina pa poiščite hlad v senci kakšnega mogočnega drevesa.

Nada Vreže

Skorš Kotnikovih na Gubnem.

Kostajnškov skorš iz Virštanja.

Skorš na območju Drenskega rebra.

29. julij 2010 | OKo | 19

DUHOVNO OKO

Nedelje med letomOdpri srce, odpri roke! Ta bo bogat v bogu in bo svoj zaklad ohranil za večno življenje.Jezus nam naroča, naj skrbimo, da bomo bogati v Bogu.Ali moraš, če hočeš po-stati bogat v Bogu, živeti v pomanjkanju zemeljskih dobrin? Nikakor. Reven človek more biti prav tako daleč od Boga ka-kor bogataš, saj človeka ne bliža Bogu revščina sama po sebi in ga ne oddaljuje od Boga bo-gastvo samo po sebi. Nekdo more biti bogat, a na bogastvo prav nič na-vezan: če je navezan na Boga, je bogat v Bogu. Nekdo more biti reven, a je zaradi tega zagrenjen, hlepi po bogastvu, zavi-da vsem, ki imajo več od njega, vidi vso svojo sre-čo v zemeljskih dobrinah – ta gotovo ni bogat v Bogu. Jezus v evangeliju pogosto svari pred bo-gastvom. Tega ne dela, ker bi bilo bogastvo zlo

samo po sebi, temveč ker ve, da je človek, ki je bogat, v neprestani nevarnosti, da ga sla po imetju popolnoma pre-vzame. Kakor alkoholik s ponovnim pitjem žeje ne pogasi, temveč le še po-veča, kakor si pohotnež z ugajanjem počutnosti strasti ne pomiri, temveč jo spodbuja, tako tudi ko-pičenje imetja bogataša ne zadovolji, temveč le podžiga njegov pohlep. Bolj temu pohlepu po-pušča, manj je bogat v Bogu.Živel je bogataš, ki je spravil v svojo last skoraj vso obsežno dolino. Imel je oskrbnika, katerega je cenil zaradi njegove poštenosti, a se je rogal njegovi dobrosrčnosti in globoki veri.

Nekega jutra je ta oskrb-nik boječe potrkal na bogataševa vrata: »Go-spodar, ne bodite hudi, da vas motim. Povedati vam moram, kar se mi je zgodilo v snu: glas, ki je bil zelo razločen, mi je rekel, da bo to noč umrl najbo-gatejši človek v tej dolini. Ko sem se zbudil, sem po-mislil na vas, saj razumete …« »Prav, prav, a vedi, da na sanje nič ne dam. Le pojdi na delo.« – Čez dan je bogataš za vsak primer poklical prijatelja zdravnika. Ta ga je skrb-no pregledal in ugotovil, da je njegovo zdravje odlično. Kljub temu sta do pozne večerne ure ostala skupaj, saj človek nikoli ne ve … Ko se je okrog polnoči zdravnik poslavljal, je oskrbnikova hči vsa objokana prihite-la naznanit, da je prav-kar nepričakovano umrl oče. Bogataš se je obrnil k zdravniku: »Če je boga-stvo v tem, da človek živi po veri, je danes zares

umrl najbogatejši človek v naši dolini.«

Duhovno globoko doži-veto nedeljo, gospodov dan, vam želim Franci Strašek.

Piše: Franci Strašek, župnik pri Sv. Emi.

OBVESTILOŽupnija Zagorje vabi 8. avgusta, na »Leskovško nedeljo«, na romarje k Zagorski Materi božji. Maše bodo ob 8. , 9. in ob 10. uri.Romarska maša bo tudi v soboto zvečer, 7. avgusta 2010, ob 19. uri.

Najlepši dan Silve in SlavkaPred štirimi leti se je začela plesti ljubezen med Silvo Božiček in Slavkom Božičnikom. Leto in pol sta se videvala le ob vikendih, saj je on delal in živel na Gorenjskem. Potem pa je bila razdalja za ljubezen mladega para prevelika. Slavko je prišel nazaj v domače kraje in skupaj sta zaživela pri Silvi doma. Zadnji dan minulega leta, na Silvestrovo, ko je Silva prazno-vala tudi svoj god, jo je Slavko zaprosil za roko. Določila sta datum poroke in se 10. julija letos poročila. Silvi je kot priča ob strani stal kar oče Franc, Slavkova priča pa je bil svak Peter Žuraj. Nevesto in ženina so na poti od doma proti gradu Podsreda, kjer je potekal civilni del poroke, ustavili sosedje in jima pripravili presenečenje v obliki pogostitve, ki so jo pospremili še z lepimi besedami. Cerkvene zaobljube sta si izrekla na Svetih gorah, potem pa sta skupaj s svati svoj najlepši dan proslavljala vse do jutra. Na svatbi pa ni-komur ni uspelo ukrasti ne neveste in ne njenega šopka, saj se ženin vse do polnoči ni ločil od nje. Na poročno potova-nje v Egipt pa se mladoporočenca odpravljata v soboto. (Andreja Vuk) Zaljubljena mladoporočenca na svoj poročni dan.

20 | OKo | 29. julij 2010

Oidij vinske trtePiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.

Oidij vinske trte (Uncinula necator) je za peronosporo naj-bolj razširjena in pogosto najbolj nevarna bolezen vinske trte. Povzroča jo gliva, ki je leta 1845 prišla iz Amerike v Evro-po. Najprej so jo pri nas opazili na obalnih predelih. Včasih je bila značilna bolezen primorskih vinogradov, kasneje se je razširila po vseh vinorodnih območjih. Njena značilnost je, da zahteva tople in sušne razmere. Bolezen je poimeno-vana po značilni pepelasti prevleki, ki lahko napade liste, kabrnike, mladice in jagode. Večina vinogradnikov in stro-kovnjakov jo poimenuje oidij, kar izhaja iz prvega poimeno-vanja glive Oidium tuckeri.Bolezen za svoj razvoj ne potrebuje veliko vlage, zato se pojavi že zgodaj spomladi. Na obeh straneh listne ploskve povzroča sivo pepelasto prevleko. Ta prevleka je zelo tan-ka in nežna, tako da zgleda, kot bi bila posuta s pepelom. Plesen je tako tanka, da jo lahko s prsti obrišemo. Ob moč-nejšem napadu se začnejo listi zvijati ali celo odpadejo. Bo-lezen je mnogo nevarnejša na grozdju. Če so jagode ob napadu še drobne, porjavijo in se posušijo, če pa so večje, se obdajo s sivkasto pepelasto plesnivo prevleko. Prevleče-

NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

na jagodna kožica preneha z rastjo in počrni, medtem ko notranjost jagode še naprej raste. Jagode kasneje počijo, tako da pečke postanejo vidne. Gliva napade tudi cele poganjke in povzroča njihovo sušenje ali pa slabo odebeli-tev in olesenitev. Na že olesenelih rozgah opazimo značilne rdečkasto rjavkasto nepravilno razporejene pege. Napa-deni so lahko tudi grozdni peclji, kar nam lahko povzroči težave pri trgatvi. Ob močnejšem napadu lahko gliva uniči velik del pridelka. Značilno za oidij je, da bolne mladike, listi in grozdi poleti dišijo po plesni in gobah.Oidij je nevaren v bolj sušnih in toplih letih z visoko relativno zračno vlago. Še posebno mu ustrezajo lege, kjer se ozračje zelo segreje in kjer se zračna vlaga dolgo zadržuje. V veliki nevarnosti so vinogradi, v katerih se zadržuje jutranja rosa. Na močnejši pojav oidija vplivajo tudi nekatere vzgojne oblike, neopleti trsi in gosti nasadi.V primeru izredno močnega napada na grozdju in listju škropimo s sredstvom Karathane gold v koncentraciji 0,6 % ali 0,6 dl na 400 trsov. Za učinkovito zatiranje so potrebna vsaj dva do tri tretiranja v razmikih 4–6 dni. Učinkovita sred-stva so še: Folicur, Falcon, Nativo in Orius. Navedenim pri-pravkom je smiselno dodajati sredstva na osnovi močlive-ga žvepla, kot so Pepelin, Kumulus, Cosan ... v koncentraciji 0,3–0,6 %.

Anikinih osemdeset letNa Gubnem je osemdeseti rojstni dan praznovala Anika Majerle, ki je priklenjena na posteljo in živi sama. Njena skrbnica je pred sedmimi leti postala Marta Škoberne, ki je poskrbela, da je Anikina skromna hiška postala urejena in primerna za življenje. Pri skrbi za Aniko Marti že nekaj let po-maga soseda Jožica Užmah, saj Marta zaradi težav s hrbte-nico ni več zmogla sama negovati na posteljo priklenjene bolnice. Marta in Jožica Aniko obiščeta trikrat dnevno, dru-gače pa je Anika sama. Povedali sta, da mora vedno imeti urejeno frizuro, pa tudi veliko kreme rada uporablja.Ob njenem osemdesetem rojstnem dnevu sta se vsako-dnevnima obiskovalkama pridružila še predsednica KORK-a Lesično Marta Bostner in njen sin Gašper. Prinesli so ji darilo in rože, manjkala pa ni niti torta, na kateri je prvi kos odreza-la prav slavljenka in ga tudi pojedla. Za rojstni dan ji je pisal tudi sin Marjan ter nekdanja soseda. Vsi skupaj so ji seveda

ZahvalaVsem skupaj bi se še enkrat rada zahvalila za prisrčno dobrodošlico, prečudovito darilo in vašo udeležbo na mojem praznovanju ABRAHAMA, ki mi bo tudi zaradi vas, dragi moji GOLOBINCI, ostalo v nepozabnem spominu.Še enkrat vsem velika HVALA!

Tatjana NAROBE – »Golobinjek ob Gozdu«

Oidij na Virštanju.

zaželeli zdravja, Anika pa se je z nasmehom na ustih zahva-lila za vsako lepo izrečeno besedo in darila. (Z. I.)

Anika skupaj z obema Martama, Jožico in Gašperjem.

29. julij 2010 | OKo | 21

KRAJEVNI MOZAIK, ČESTITAMO

S pesmijo proslavil 80. rojstni dan Jožef Moškon iz Gorjan, ki so tudi njegov rojstni kraj, z ženo in sinom živi na kmetiji. Rad se pohvali, da, čeprav šteje že osem-deset let, vsa dela v hlevu opravi sam. V veliko veselje pa sta Jožefu vnuka Jože in Eva, ki sta njegova redna obiskovalca, saj si je drugi Jožefov sin hišo, kjer živi s svojo družino, zgradil le nekaj metrov stran. Velikega navdušenja pa slavljenec kar ni mogel skriti, ko so ga ob jubileju obiskali župan Dušan Andrej Kocman, predsednik KS Marko Kunej, predstavnici KORK-a Podsreda in muzikant Bojan Dobravc. Jožef je hitel pripovedovati, da se, kot bi bilo včeraj, spominja mame župana Kocmana, ki je kot partizanka sedela na njihovi peči. Spominja se celo datuma tega dogodka, če-prav je bilo to pred 66 leti. Poleg vsega vsakodnevnega dela pa Jožef zelo rad prepeva. Pozna tako rekoč vse stare pesmi, da pa mu ni nikoli bil tuj niti ples, je dokazal tudi na večer obi-ska, saj se je z Olgo Simončič vrtel, kakor bi imel dvajset let. Z veseljem v srcu ob tako veselem slavljencu in ob pesmi so se obiskovalci poslovili in Jožefu zaželeli še trdnega zdravja ter obljubili, da se kmalu spet vidijo. (O. S.) Veseli slavljenec Jože z obiskovalci.

Še vedno rad pomaga pri kmečkih delihOsemdesetletni Janez Bračun iz Gradišč pri Podsredi na svoji domačiji živi skupaj s sinom Janijem in njegovo družino, ga pa velikokrat obišče tudi hčerka Mia. Ponosen je, da lahko kljub letom še marsikaj postori, čeprav mu malce na-gaja noga. Ob svojem jubileju se je Janez na svoji domačiji razveselil ne ravno vsakdanjih gostov. Voščit so mu namreč prišli župan Dušan Andrej Kocman, predsednik KS Podsre-da Marko Kunej, predstavnice RK Podsreda ter muzikanta Ivan Krošelj in mlada Tea Kolar, ki je kot velika raztegnila meh svoje harmonike. Janez je obiskovalcem povedal, da je bilo življenje včasih težko, vendar tudi zdaj ni veliko boljše. Še vedno rad pomaga pri kmečkih delih in urejanju okolice. Ob klepetu, dobri pogostitvi in prijetnih melodijah harmoni-ke je čas hitro minil. Obiskovalci so slavljencu zaželeli trdne-ga zdravja in se v vročem popoldnevu poslovili z obljubo, da se kmalu spet oglasijo. (O. S.) Janez z domačimi in obiskovalci.

Skromno življenje Franca Ferlina Na Veterniku je osemdeseti rojstni dan praznoval Franc Fer-lin, ki živi skupaj s sestro in mlajšim sinom. Skoraj vsakdanji gost pa je tudi njegov starejši sin, ki sicer z družino živi na Senovem, vendar skupaj redno prihajajo na obisk na Ve-ternik, kjer poprimejo tudi za vsako delo. Franc je bil edini sin v družini in je odraščal skupaj s petimi sestrami. Le-te so

Franc se je na svoj rojstni dan iskreno razveselil vseh obiskovalcev.

se na njegov praznik zbrale in mu prišle voščit, kar je Franca zelo razveselilo. Po prvem obisku presenečenja pa je sledilo še eno. V spremstvu predstavnic KORK-a Kozje mu je prišel voščit tudi župan Dušan Andrej Kocman, ki je slavljencu celo zapel. Izročili so mu darilo, ki ga je bil zelo vesel, vendar je poudaril, da je pa še bolj vesel njihovega obiska. Pripove-doval je razne dogodke iz svojega življenja, predvsem o tež-kih vojnih in povojnih časih, ko so bili brez strehe nad glavo, saj so med vojno pogoreli. Mladi Franc je zato takoj pljunil v roke in pomagal, da so spet dobili streho nad glavo. Vse-skozi je živel skromno, opisovalcem pa je zagotovil, da tega lepega dne, ko je praznoval 80. rojstni dan, ne bo nikoli po-zabil. (OKo)

Iskrene čestitke Anici Božiček za dvoj-ni praznik v objemu rožic, katere sama zalivaš in neguješ mnogo let, saj rek pravi, da katera ljubi rože ima rada tudi moža, in tako naj ostane! Kličem ti še na mnoga zdrava leta, mož Slavko in ostali.

Čestitamo!

22 | OKo | 29. julij 2010

POGLED V PRETEKLOST

Zagreb je bil nekoč mesto sanj, želja in zaslužkaObmočje Kozjanskega se je še v prvi polovici 20. stoletja obravnavalo kot agrarno prenase-ljeno območje. Zaradi odročnosti se prebivalstvo v preteklosti ni v večji meri odseljevalo. Po-sledice zgostitve prebivalstva so se kazale v kultiviranju neprimernih in cenenih tal in velikem številu kočarjev in najemnikov. Po podatkih Leksikona Dravske banovine je bilo na območju tedanje občine Kozje 251 posestnikov, 128 kočarjev in 76 najemnikov. Za vse območje je bila značilna relativno nizka socialno posestna struktura, v kmetijstvu težki obdelovalni po-goji in velika oddaljenost od zaposlitvenih centrov.Kljub težkim socialnim razmeram pa se prebivalci Kozjanskega niso radi selili. Do tujine so čutili plahost in odpor (glej Žagar, 1967; 110–114). Zaradi odročnosti, oddaljenosti in slabih prometnih povezav z ostalim svetom so se navezali na domačo pokrajino in le izredne raz-mere so prebivalce silile v iskanje zaslužka drugje.

Zapisala: mag. Jasna Sok

Nove meje, predvsem pa razvoj mest, industrije in me-stnega prebivalstva v stari Jugoslaviji so omogočili selitve in iskanje zaslužka tudi znotraj tedanje države. Najbolj pri-vlačen center je v obdobju med obema vojnama postal Zagreb. Za to dejstvo je bilo več razlogov, med njimi pa tudi geografski položaj. Jugovzhodni del Kozjanskega že po naravi teži proti Sotli in ob njej navzdol proti tedaj edinemu večjemu gospodarskemu centru, ki je bil sposoben spreje-ti številno nekvalificirano delovno silo. Moške zaposlitve so bile predvsem delo v tovarnah, zaposlovali pa so se tudi kot pomožni delavci pri raznih večjih obrtnikih in tudi kot vrtnarji. Ženske so se zaposlovale predvsem kot kuharice, sobarice in varuhinje otrok pri zagrebških meščanskih druži-nah. In prav te zaposlitve sem pred časom vzela pod svoj raziskovalni drobnogled.Dejanske podatke, koliko posameznikov in posameznic je v obdobju prvih 40. let 20. stoletja iskalo zaposlitev v Zagre-bu, je težko dobiti. Iz pregleda statusa animaruma pa lahko razberemo število tistih posameznikov, ki so se v Zagreb od-selili in se tam poročili. Iz krajev Ješovec, Zdole in Veternik se je v tem obdobju v Zagreb iz 39 družin poročilo kar 72 mladih. Iz posameznih družin se je v nekaterih primerih kar več kot polovica otrok poročila v Zagreb. Tako se je npr. iz družine v Gruski od 12 otrok 7 poročilo v Zagreb, iz družine v Ješovcu se je od 9 otrok 5 poročilo v Zagreb, na Zdolah, kjer se je v družini ro-dilo 8 deklic, se jih je kar 6 poročilo v Zagreb. Podobnih pri-merov je še kar nekaj, saj številčni podatki govorijo, da se je iz 12 družin v Ješovcu izselilo v Zagreb 28 posameznikov, na Zdolah se je iz 17 družin izselilo 29 posameznikov in na Vetrniku iz 10 družin 15 posameznikov.

Vzroki za služenje v ZagrebuSlojevitost kmečke družbe se je v obravnavanem obdobju kazala v malem številu velikih kmetov in velikem številu ma-lih kmetov bajtarjev in najemnikov. Izboljšati svoj socialni položaj ali pa zadržati vsaj obstoječe-ga je bila želja slehernega mladega človeka. Tudi posame-zniki, ki so sicer izhajali iz velikih kmetij, so si zaradi težkega dela, ki so ga opravljali doma, pogosto želeli zapustiti dom in si za opravljeno delo prislužiti tudi denar. Zato služenje v Zagrebu ni bilo ravno socialno pogojeno, saj so pripovedo-valci omenjali, da so hodili v Zagreb služit tudi otroci velikih in srednjih kmetov. Predvsem dekleta, so bila pri iskanju sti-kov za zaposlitev v Zagrebu posebej iznajdljiva.

»Doma je bilo veliko otrok in veliko dela. Bila sem najstarejša

in zato sem že zelo zgodaj morala poprijeti za vsako delo. V Zagrebu smo imeli sorodnike in tako smo se nekako zme-nili, da bi mene v Zagreb dali. Jaz sem pa bila vsa srečna, da bi šla v Zagreb.« (Pripovedovalka, roj. 1916, Gradišče pri Podsredi)

»Bila sem najstarejša od otrok. Nismo bili tako mali kmetje, kar veliko zemlje smo imeli. Pa veliko je bilo potrebno delati doma, toda bil si brez dinarja. Ni bilo od kod dinarja dobiti. Prodajali smo vino, pa živino, drugod pa ni bilo zaslužka. Zato sem si že zgodaj iskala delo. Oče mi je umrl, doma pa je bilo še pet otrok in zato sem jaz šla od doma, ker doma ni bilo več za živeti.« (Pripovedovalka, roj. 1913, Kozje)

Služenje v Zagrebu je po ustnih virih sodilo kar nekako v okvir družinske tradicije. Z gotovostjo lahko sklepamo, da so v Za-greb hodili služit na osnovi predhodnega poznanstva in na osnovi družinskih ali pa prijateljskih vezi, ki so jih posamezniki oziroma njihovi starši že imeli vzpostavljene. Posamezniki, ki so že živeli in delali v Zagrebu, so s pošto ali pa ob obiskih doma posredovali potrebe po delovni sili, ki so jo zaznali v okolju, kamor so tudi sami odšli na delo.

»Ja, mama je imela mende ene štiri sestre tam dol, pa so mi zrihtali, de sem šla služit k eni fini družini. Pa je tudi že moja mama služila v Zagrebu. Delala je pr enih fabrikantih, je otroke čuvala.« (Pripovedovalka, roj. 1908, Gradišče pri Podsredi)

»Od doma so me do Sotle spremljali na hrvaško mejo na Za-plavič. Do tja me je spremljala sestra. V Kumrovec sem mo-gla iti na avtobus, no tam na Zaplaviču je bila avtobusna postaja. Naprej sem pa šla sama. Imela sem listek, na njem je bilo napisano, na kateri številki stoji avtobus in v katero uli-co naj potem grem, pa sem hitro našla.« (Pripovedovalka, roj. 1913, Kozje)

Starši, posebej pa matere, po pripovedovanju, niso bile naj-bolj navdušene, da njihove hčere odhajajo delat v Zagreb. Zagreb je kljub morebitnim sorodstvenim vezem bil za njih tuj in neznan svet. In ker so bila to v večini zelo mlada dekle-ta, so jim odhode branile. Svarile so jih pred neznanim, pred delovnimi obveznostmi, ki jih tam čakajo in katerim morda ne bodo kos. Hkrati pa so se seveda za hčere bale, da se v Zagrebu ne bi izpridile in zgubile dobro ime ter se zato nato težko poročile ali pa, da bi celo prišle iz Zagreba noseče. Poleg tega so matere z njihovim odhodom izgubile tudi ne-plačano delovno pomoč. Tako so nekatere pripovedoval-

29. julij 2010 | OKo | 23

POGLED V PRETEKLOST

ke pripovedovale, da so odšle od doma povsem na lastno željo, brez privoljenja staršev, s katerimi so se pred tem celo skregale. Šele ko so hčere prihajale domov na obiske lepo oblečene in ko so prinašale domačim darila, so se nekatere matere sprijaznile z njihovim odhodom.

»Je rekla mama: 'Teku boš lačna v Zagrebi, de boš čez par dni nazaj doma. Ja, kaj si ti misliš, de je tako kot doma!' Sn si mislila, bom že vidla, če bom. Ne bom šla nazaj domu, pa magar dobim samo enkrat na dan za jest …« (Pripovedo-valka, roj. 1916, Gradišče pri Podsredi)

»Moja mama ni bila zadovoljna, ker sem šla. Je rekla: 'Kaj greš v Zagreb po mleko?' Ja, to je pomenilo, de se bom spridla tam dol in prinesla domov otroka. Ja doma je bilo veliko dela, zato so mi mama branli iti tja dol. Tako da smo šle kar skregane narazen. No saj pol, ko sem prišla domov na obiske, so videli, de mi gre kar dobro, pa niso bili več jezni. No tak je potem še sestra šla v Zagreb, sem ji zrihtala, samo ona ni bila za takšno delo, je šla rajši nazaj domov.« (Pripovedovalka, roj. 1913, Kozje)

Delo in razporeditev delaDekleta, ki so se zaposlila kot služkinje, so večina dneva delale v hiši. Opravljale so razna gospodinjska opravila, od pospravljanja sob, do kuhanja, nabave hrane, čuva-nja otrok, ponekod so skrbele tudi za higieno in vodile na sprehod hišne ljubljenčke. Mnogim dekletom od začetka ni bilo lahko, saj so se nekatera prvič v življenju srečala z opravili, ki jim prej niso bila poznana. Bilo je potrebno pre-cej iznajdljivosti, vztrajnosti, volje in pridnosti, da so obvla-dala nova delovna opravila. Tu pa so bili tudi novi delovni odnosi, ki jih je bilo treba sprejeti.Toda nad svojim položajem se niso pritoževale, s ponosom so pripovedovale o svojih delovnih opravilih in o zaupanju, ki so ga bile deležne s strani svojih nadrejenih. Delovni urnik je bil vezan na različna opravila, ki so jih de-kleta opravljala. Tistim, ki so bile varuhinje, se je delovni urnik prilagajal otroškemu dnevnemu ritmu. Sobarice pa so bile pretežni del dneva zaposlene s čiščenjem, pra-njem, likanjem in brisanjem prahu. Kuharicam pa je med delovna opravila pripravljanje hrane sodila tudi nabava prehrambnih artiklov in pa seveda tudi strežba hrane, ki se je marsikateri močno vtisnila v spomin. Za strežbo ko-sila v družini se je moralo dekle preobleči, si nadeti bele rokavice, na glavo pa natakniti posebno belo čepico. Po pripovedih je moralo biti vse delo vestno in natančno opravljeno. Pri čemer so seveda vsaj od začetka nekatera dekleta imela kar precejšnje težave.Vsa dekleta, ki so odšla v Zagreb, vsaj na začetku, novim delovnim opravilom in omikam meščanske družbe niso bila kos. Spretnejša in prilagodljivejša so se hitro znašla, se je pa tudi zgodilo, da so se nekatera raje vrnila domov in naprej opravljala težka kmečka opravila.

»Ob petih sem vstala, sem malo stanovanje porihtala, pol so se že otroci zbudili, sem jim zajtrk naštimala, gris na mleki skuhala. Pol sem se do devete ure z njimi igrala, pol sem jih pa oblekla, da smo odšli na dopoldanski sprehod. Tam za Botaničkim vrtom smo se navadno špancirali. Ja, je bila briga s temi otroci, sam blo je pa lepo.« (Pripovedovalka, roj 1908, Gradišče pri Podsredi)

»Vilo so imeli tako veliko, pa dva velika otroka že v šoli, on je delal na carini, je bil zelo strog. Ona je pa zmiraj s tistim prstom hodila okoli, pa tipala, kje bi kakšen prahec našla, de bi me kregala. To je blo treba vse od kraja dati dol: slike s sten vse pobrati, pa tepihe vse ven znositi, pa vse sklofta-ti, pa vse pomesti, pa vse pobrisati, pa vse pomiti. Pa psa so imeli in tistega sem mogla štriglati in česati. To je blo

vse tako strogo, pa tak pedantno, de je blo joj. Eno srajco sem oprala, pa mi jo je trikrat nazaj namočla, de sem jo mogla trikrat likati, ko se ni nikak dala speglati tak, kak bi ona htela. Pa stalno je pregovarjala. Bla je žleht. Ličanka!« (Pripovedovalka, roj. 1916, Gradišče pri Podsredi)

»Večino dela je bilo v hiši. Pospravljala sem sobe. Čuvala sem enega fanteka.Pa kuhala pa pospravljala sem, pa z otrokom sem šla ven.Ja vse sorte smo delale. Pr eni družini so imeli psa. Bilo ga je potrebno redno kopati in krtačiti. Ko je bil tako lepo ure-jen, sem ga spustila v sobo h gospej, ona pa mu je dala v gobček denar in ga je prinesel k meni.Ja, ko sem skuhala kosilo, se je bilo potrebno preoblečti, da sem potem postregla. Da nisem v tisti obleki postregla, ko sem tudi kuhala, bilo se je potrebno ekstra preobleči. Na roke sem si dala bele rokavice, na lase pa privezala poseben bel trak. Tri četrt na dvanajst sem se šla preo-blečt, de nisem smrdela po tistem čebuli in vsem tistem, ko pripravljaš hrano.Ja, to je bilo različno. Nekatere gospe so imeli tudi dojiljo. Ena je bila nekje blizu Kumrovca, doma je pustila svojega otroka pri kravjem mleku, sama pa je šla v Zagreb, samo da je služla. Ja, tam se je bilo potrebno vsega navaditi. Jaz sem že imela izkušnje, kako se streže gospodi, ker sem že delala prej pri Pakiševih v Kozjem. Bila sem stara 16 let, ko sem pri-šla služit v Kozje. V Zagreb pa sem odšla, ko sem bila stara 19 let.« (Pripovedovalka, roj. 1913, Kozje)

Se nadaljuje…

Jožefa s prijateljico v delovnih oblačilih. (Foto: arhiv Jasna Sok.)

24 | OKo | 29. julij 2010

GOSPODARSTVO

Ali res razumemo zakon o minimalni plači in njeno izplačilo?Februarja se je z novim zakonom o minimalni plači ta dvignila na 734,15 evra bruto, kar je do zdaj pri nas najvišje povišanje (22,9 %), zato se je veliko podjetij tudi prvič srečalo z obra-čunavanjem nastale razlike. Ker zakoni dopuščajo različno razlago in od naslovnikov terjajo poznavanje drugih zakonov, se ob navedenem porajajo številna vprašanja o izplačilu in obračunu minimalne plače. V podjetjih končno mnenje o tem podajajo revizorji. Kako torej razumeti zakon o minimalni plači?

Pripravila: Marjetka Hostnik

Argumentov za zvišanje minimalne plače ali proti njemu je bilo ogromno. Kaj pomeni to povišanje dolgoročno, so že napovedali ekonomisti in svoje razlage potrdili s števil-kami. Podjetja, ki so zaposlenim izplačevala nižje plače od povišane, delavcem že izplačujejo nastalo razliko, če-prav so mnoga v dvomih, ali to počnejo tako, kot nare-kuje zakon. Zakon o minimalni plači (v nadaljevanju: ZMinP) namreč zelo skopo opredeljuje pravice do minimalne plače in če jih delodajalec želi razumeti, mora poznati še kopico z njim povezanih zakonov. Prebiranje enega zakona vodi k temu, da je treba poznati še drugega, pogosto pa na koncu še vedno nismo prepričani, da smo razumeli prav. Nekateri delodajalci se ob prebiranju zakona sprašujejo,kaj je vključeno v znesek razlike do minimalne plače, ali jo je treba izplačati ali plačati le prispevke, kako minimalno plačo obračunati v primeru boleznin, in-validnosti, kakšna je osnova za prispevke delavca z boleznino, ki ne dosega minimalne plače, in kakšna je osnova za prispevke delavca, če se je podjetje odločilo za postopen prehod na minimalno plačo …

Zakonske osnove za obračun in izplačilo razlike do mini-malne plačeDrugi člen ZMinP opredeljuje pravice do minimalne pla-če in pravi (UL RS, št. 13/2010):1. Delavka oziroma delavec (v nadaljevanju besedila: delavec), ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom. 2. Minimalna plača je mesečna plača za delo opravlje-no v polnem delovnem času. 3. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do so-razmernega dela minimalne plače.Ključni pojmi za razumevanje tega člena zakona so pra-vica do plačila za opravljeno delo v polnem delovnem času ter pravica do sorazmernega dela minimalne pla-če, če delavec dela skrajšani delovni čas.Glede na definicijo minimalna plača vsebuje vse ele-mente plače, kot jih določa 2. odstavek 126. člena Za-kona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) (UL RS, št. 42/2002, 103/2007), torej osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, dodatke, del plače za poslovno uspešnost. Če delavec dela prek polnega delovnega časa, mora poleg minimalne plače prejeti še plačilo in dodatek za delo prek polnega delovnega časa.

Primer 1: Obračun razlike do minimalne plače z nadu-rami (delo prek polnega delovnega časa). Delavec je v podjetju XY zaposlen na delovnem mestu hišnika. Njego-

va bruto osnovna plača znaša 600 €. Delavec ima 10 let delovne dobe, za vsako dopolnjeno leto delovne dobe dobi 0,5 % dodatka na osnovni bruto (10 * 0.5 = 5). V apri-lu, ki je imel 22 delovnih dni (22 * 8 = 176 ur), je bil prisoten ves mesec. Ima 16 nadur, prejel je 20 € za uspešnost. De-lavec nima otrok, ima pa poleg splošne olajšave 258,34 (3.100,17/12) še dodatno olajšavo 251,65 (808,44 * 12 = 9701,28, torej pade v prvi razred za dodatno olajšavo -> 3.019,83/12) v skladu z Zakonom o spremembi zakona o dohodnini (Zdoh2-F).

Primer obračuna:Naziv postavke % Ure Bruto NetoOsnova za obračun 600,00 0,00Redno delo 176 600,00 453,17Delo prek polnega delovnega časa 16 74,29 56,13

Uspešnost 20,00 15,11Dodatek za delovno dobo 5,0 30,00 22,66Razlika do minimalne plače 84,15 63,56Osebni dohodek 176 808,44 610,63

Primer Plačilne liste delavca

Po zakonu moramo delavcu izplačati plačo za delo, opravljeno v polnem delovnem času, vsaj v višini mini-malne plače in ne le obračunati prispevkov. Kot polni delovni čas pa se po 142. členu ZDR lahko določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur tedensko, vendar ne manj kot 36 ur tedensko, če je tako dogovorjeno z zakonom ali s kolektivno pogodbo. Če je delavec torej opravil delo od prvega do zadnjega delovnega dne v mesecu in je v podjetju zaposlen poln delovni čas, mu po zakonu pri-pada najmanj izplačilo v višini minimalne plače. Do so-razmernega dela minimalne plače pa so upravičeni vsi tisti delavci, ki iz kakršnih koli razlogov niso na delovnem mestu poln delovni čas. To velja tudi za delavce, ki dela-jo krajši delovni čas v posebnih primerih, ki jih navaja 66. člen ZDR (krajši delovni čas v skladu s predpisi pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja, predpisi o zdravstve-

29. julij 2010 | OKo | 25

GOSPODARSTVO, OGLASI

nem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu). Če ima delavec boleznino, je upravičen le do sorazmernega dela minimalne plače, in sicer za opravljeno delo v tem mesecu.Ker pa je po tretjem odstavku 208. člena Zakona o pokoj-ninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4) najnižja osnova za obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje minimalna pla-ča, mora delodajalec delavcu, ki se mu je zaradi odso-tnosti z dela (npr. boleznina) obračunala nižja plača, kot znaša minimalna plača (734,15 evra), do zneska minimal-ne plače obračunati in plačati še prispevka za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje ter starševsko varstvo.

Primer 2: Obračun plače z bolezninami: Delavec ima 16 ur boleznin do 30 dni in 160 ur rednega dela, nima nadur in uspešnosti.Primer obračuna: Naziv postavke % Ure Bruto NetoOsnova za obračun 600,00 0,00Redno delo 160 545,40 423,63

Boleznine do 30 dni – 80 % 16 42,12 32,71

Dodatek za delovno dobo 5,0 30,00 23,30

Razlika do minimalne plače 49,83 38,70

Razlika do minimalne plače – prispevki 66,74 -0,07

Osebni dohodek 176 667,41 518,27

Obrazložitev izplačila in obračuna razlike do minimalne plače: Delavec je bil na delu prisoten le 160 ur od 176, zato je upravičen do sorazmerne razlike do minimalne plače 667,41 € (714,15/176 * 160). Njegov končni bruto

znaša 617,58 € (545,46 + 42,12 + 30), zato mu je treba do 667,41 € izplačati še razliko do minimalne plače! To-rej znaša bruto vrednost razlike do minimalne plače de-lavca 49,83 €, njegov končni bruto pa 667,41 € (617,58 + 49,83).Ker pa mu moramo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter starševsko varstvo po ZPIZ-1 plačati od minimalne plače, mu je treba do minimalne plače ob-računati še omenjene prispevke, in sicer v višini 66,74 € (667,41 + 66,74 = 734,15). Ta razlika ne poveča delavčeve bruto plače, prav tako ne njegovega izplačila!

Seveda se poraja vprašanje, kaj je s plačilom prispevkov v primeru postopnega prehoda na minimalno plačo. Mini-strstvo za delo, družino in socialne razmere, ki je snovalec ZMinP, je posredovalo mnenje, da je treba pri določitvi najnižje osnove upoštevati najnižje zneske, dogovorjene v sporazumu z delodajalcem, in je zato pri postopnem prehodu na minimalno plačo osnova za plačilo prispev-kov minimalna plača, dogovorjena v sporazumu.Na zgoraj razloženi način si ZMinP in nanj navezujoče za-kone interpretira veliko podjetij, zato takšen način izraču-na in izplačila že uporabljajo, ostali pa so si očitno ustvarili druge razlage. Kaj pa je prav? Očitno bodo revizorji imeli zadnjo besedo in res upam, da bodo vsaj njihova mne-nja usklajena.

Viri:Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS št. 42/2002 in 103/2007.Zakon o minimalni plači, Uradni list RS št. 13/2010.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-ZPIZ-1, Uradni list RS št. 109/2006-UPB4.Zakon o spremembi Zakona o dohodnini, Uradni list RS št. 13/2010.

PRESTAVLJENI 2. TURNIR – SOBOTA 31. 7.

9.00 TENIŠKA TURNIRJA

U-12 (MIDI TENIS) IN U-18

17.00 TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI

19.30 TURNIR TROJK V KOŠARKI

3. TURNIR – SOBOTA 7. 8.

9.00 TENIŠKA TURNIRJA

U-9 (MINI TENIS) IN U-15

17.00 TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI

19.30 TURNIR TROJK V KOŠARKI

VE O TURNIRJIH

https://sites.google.com/site/spzvko/

VLJUDNO VABLJENI

26 | OKo | 29. julij 2010

ZA ZDRAVJE

Zobozdravstvena preventiva šolarjev Ob vstopu v šolo se za otroka konča brezskrbno otroštvo, star-šem pa prinese nove obveznosti. Poleg vseh drugih sprememb v otrokovem življenju se začnejo velike spremembe dogajati v ustih, saj začnejo izpadati mlečni zobje in na njihovo mesto izrastejo stalni. Le-ti pa ne bodo več izpadali in miške zanje ne bodo nosile darilc. Ti zobje bi naj bili prisotni vsaj do "penzije" in še čez, zato je treba za njih res zelo dobro skrbeti. Starši ne smejo otroku samemu prepustiti umivanja zob. Vsaj do 8. leta starosti naj starši otroku pomagajo, ga nadzirajo in ga učijo. Ne-kateri otroci so zelo spretni in kar hitro osvojijo pravilno tehniko umivanja, drugi pa za to potrebujejo veliko več časa. Nikakor ni dovolj, da otrok s ščetko malo "pomete" po sprednjih zobeh sem ter tja. Ščetka mora iti vsepovsod, spredaj in zadaj, spodaj in zgoraj, z zunanje in notranje strani. In to večkrat po enem zobu oz. ploskvi zoba. Polkrožne gibe naj izvaja od dlesni proti zobu. Za to je potrebno veliko redne vaje. Ščetka naj bo čim manjša, z mehkimi, gostimi ščetinami in s čim bolj enostavnim držalom. Paste zadostuje samo za grahovo zrno.Večji bo otrok, več stalnih zob bo imel prisotnih, bolj bo skrb za nego prepuščena otroku samemu. Vendar pa starši morajo otroka redno kontrolirati, ga spodbujati in mu predvsem dajati vzgled. Če bo otrok doma videl, da je skrb za zdravje zob priso-tna pri starših, potem tudi z njim ne bo večjih težav.Zelo pomemben je tudi reden obisk pri zobozdravniku dvakrat na leto oz. po navodilu izbranega zobozdravnika. Le-ta bo ob kontrolnem pregledu ugotovil, če so zobje zdravi, če se pravil-no razvija čeljust, če bodo imeli stalni zobje dovolj prostora za izraščanje itd. Skratka – zobozdravnik naj spremlja otroka in on bo staršem tudi svetoval kako in kaj. Nikakor naj ne čakajo, da otroka začne zob boleti, saj je takrat za zob že pozno, pa še

zelo negativna izkušnja je za otroka.Po sistematskem zobozdravniškem pregledu naj starši vpraša-jo otroka ali je dobil kakšno obvestilo pri zobozdravniku, saj to ponavadi pomeni, da je potreben ponoven obisk oz. želi zo-bozdravnik staršem nekaj sporočiti. Včasih teh obvestil otroci doma ne pokažejo, zato bi bilo dobro, da bi se starši po pregle-dih pozanimali v ambulanti ali je z zobmi njihovega otroka vse v redu. To ne velja samo za tiste majhne šolarje, ki ponavadi doma še vse povedo in pokažejo. Tisti "veliki" znajo včasih malo stvari prikriti in sebi prikrojiti, čeprav se ne zavedajo, da pred-vsem sebi v škodo. In velikokrat se ta škoda popravlja, ko je že prepozno. Zato je kontrola staršev več kot potrebna.O pravilni prehrani in pomenu pitja navadne vode čivkajo že vrabci na strehi, pa vendar je skoraj vse zaman. Hitra hrana, sladka in lepljiva ter gazirane pijače so za šolarje zakon. Po-sledice pa trpijo predvsem zobje in pa postava. Tudi tu imajo starši odločilno vlogo. Če bo doma na jedilniku zdrava prehra-na, če se ne bo kupovalo gaziranih pijač, čipsov in smokijev, sladkarij, če bodo tudi starši za žejo pili navadno vodo, bodo zelo veliko naredili tako za sebe kot za otroka. Saj ne, da bi bili ti kulinarični užitki popolnoma prepovedani, vendar pa zaužiti zares v zelo omejeni količini in nadzorovani.Da, na prvi pogled zelo preproste zadeve, vendar za starše zelo zahtevne in kapo dol pred tistimi starši, ki jim to uspeva. Upam, da jih bo čim več in upravičeno bodo lahko ponosni na sebe in svoje otroke. (Majda Kramberger) Naslednjič: Zobozdravstvena preventiva otrok in odraslih s po-sebnimi potrebami.

Poleti jejmo čimbolj lahko hranoPoletni meseci nam ponudijo veliko izbiro svežega sadja in zelenjave. Zato moramo to do-bro izkoristiti. V vročih dneh ponavadi izgubimo tudi apetit, zato naj bo hrana čimbolj osve-žilna in lahka. Sveže sadje in zelenjavo dopolnimo z nemastnim mesom. Najbolj nam prijajo solate, zelenjavne juhe in hladne sladice.

Poletni jedilnik:

Zelenjavna kremna juha z zelišči500 g mešane sezonske zelenjave• 1 srednje velik krompir• 125 g sladke smetane• 2 žlici olja• 7,5 dl zelenjavne osnove• sol• beli poper v zrnu• zeliščni šopek •

Priprava:Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem. Zelenjavo očistimo, operemo, po potre-bi olupimo ter narežemo na manjše koščke. Krom-pir operemo, olupimo in narežemo na velike kocke. V posodi segrejemo olje, na katerem med občasnim me-šanjem prepražimo narezano zelenjavo. Zalijemo jo s po-lovico vroče zelenjavne osnove. Dodamo zeliščni šopek (del zelišč prihranimo), posolimo, zavremo, pokrijemo in počasi kuhamo slabih 20 minut oziroma do mehkega. Posodo z zelenjavo odstavimo. Zeliščni šopek odstranimo, preostale sestavine pa gladko razmešamo s paličnim me-šalnikom. Tekočino pretlačimo skozi fino cedilo, nato pa jo znova pristavimo. Zalijemo s preostalo vročo zelenjavno osnovo in s sladko smetano. Začinimo s sveže mletim be-lim poprom, po potrebi dosolimo, zavremo in odstavimo. Juho ponudimo v segretem jušniku, jušnih krožnikih ali sko-

delicah. Garniramo jo s prihranjenimi celimi zelišči ali pa jo potresemo z drobno sesekljanimi.

Breskove rezine z jogurtom600 g breskev• 2 jogurtova lončka pirine moke (ali koruzne)• 1/2 lončka ekstra deviškega olja• 1 lonček jogurta• 1/2 lončka rjavega trsnega sladkorja• 1 jajce• 1 zavitek pecilnega praška• košček limonine lupine• ščep soli• 1/2 žličke vanilje v prahu •

Priprava:Breskve očistimo, razpolovimo, izkoščičimo in zrežemo na tanjše krhlje. Manjši pekač namažemo z oljem in potresemo z moko. Pečico segrejemo na 180 °C. V skledi premešamo moko, pecilni prašek, sol in vaniljo v prahu. V mešalni skle-di razžvrkljamo olje, sladkor in jajce, potem pa gladko pri-mešamo vse ostale sestavine. Gosto tekoče testo nalijemo v pripravljen pekač, potem pa ga obložimo z narezanimi breskvami. Pekač za 40 minut postavimo v segreto pečico. Pečen sadni kolač vzamemo iz pečice in ohladimo. Ohla-jenega narežemo na rezine.

Recepte pripravila Andreja Vuk, povzeti po: http://www.gurman.eu/

29. julij 2010 | OKo | 27

ŠPORT

V streljanju najboljši BučenarjiDruge poletne vaške igre v Polju ob Sotli so se minuli petek nadaljevale s športno disciplino streljanje z zračno puško. Le-to se je odvijalo na Bučah in ga je za poletne vaške igre Polje ob Sotli organiziralo Športno društvo Buče. Člani le-te-ga so dodobra izkoristili prednost domačega terena in pa seveda tudi vsem znane strelske spretnosti. V petek, 30. julija, z začetkom ob 20.00 uri, bo na sporedu

ena izmed najlepših športnih disciplin, tek na 2.400 metrov. Teka se lahko udeleži vsakdo, tudi tisti, ki ne sodelujejo na športnih igrah, zato organizatorji vabijo vse ljubitelje teka, da se jim pridružijo. (OKo)

Ime ekipeŠt.

zadetih krogov

Uvrstitev Število točk

Buče 344 1 25Lastnič 280 2 20Sedlarjevo 1 Center 259 3 15Polje ob Sotli 231 4 12Sedlarjevo 2 Sever 223 5 11Brezovec - Reberca 102 6 10

Vmesni rezultati po štirih disciplinah.

EKIPA NAMIZNI TENIS ŠNOPS KOŠARKA STRELJANJE SKUPAJ TOČKE MESTO

SEDLARJEVO 1 CENTER 25 15 20 15 75 1.LASTNIČ 12 25 15 20 72 2.BUČE 20 0 25 25 70 3.BREZOVEC – REBERCA 11 20 12 10 53 4.SEDLARJEVO 2 SEVER 15 11 10 11 47 5.POLJE OB SOTLI 10 12 11 12 45 6.

Pregled tarč po končanem streljanju.

Poletna liga v odbojki na mivki Bistrica ob Sotli, 2010Minuli petek sta se odigrala peto in šesto kolo lige v odbojki na mivki, ki poteka na igrišču v Polju pri Bistrici. Sočasno se je odigrala še preložena tekma četrtega kola med ekipama Bistrica mladi in Bacom. Slednja se je z zmago povzpela na drugo mesto lestvice, kjer po šestih odigranih kolih na vrhu ostaja ekipa Tomi beton 1.

Rezultati 5. kola 1. F1-PULSKI RACMANI - VAG TONI 2:0 2. KAVA BAR FENDRE - DAVJEK 2:0 3. BACOM - MRHOVINAR 2:0 4. BAR KRANER - BISTRICA MLADI preloženo 5. RAČUNALNIŠTVO ZIP - BISTRICA 2:0 6. TOMI BETON 2 - TOMI BETON 1 2:1

LESTVICA

MESTO

E K I P A

TEKME

ZMA

GE

PORA

ZI

DOBLJEN

I SETI

IZGUBLJ.

SETI

TOČ

KE

1 TOMI BETON 1 6 5 1 11 2 162 BACOM 6 5 1 10 2 152 KAVA BAR FENDRE 6 5 1 10 3 154 F1-PULSKI RACMANI 6 5 1 10 5 155 TOMI BETON 2 4 4 0 8 1 126 VAG TONI 5 3 2 6 5 97 HRIBRE 5 2 3 5 6 78 DAVJEK 5 1 4 3 8 49 BAR KRANER 3 1 2 2 4 39 RAČUNALNIŠTVO ZIP 3 1 2 2 4 3

11 MRHOVINAR 5 0 5 2 10 212 BISTRICA MLADI 4 0 4 1 8 113 BISTRICA 5 0 5 0 10 0

HRIBRE proste

Rezultati 6. kola

1. HRIBRE - F1-PULSKI RACMANI 1:2 2. VAG TONI - KAVA BAR FENDRE 0:2 3. DAVJEK - BACOM 0:2 4. MRHOVINAR - BAR KRANER preloženo 5. BISTRICA MLADI - TOMI BETON 2 0:2 6. TOMI BETON 1 - RAČUNALNIŠTVO ZIP 2:0 BISTRICA prosta

Preložena tekma 4. kola BISTRICA MLADI - BACOM 0:2

28 | OKo | 29. julij 2010

MALI OGLASI, OGLASI, POLICIJA

Mali oglasiRAZNOProdam male pujske za nadaljnjo rejo ali zakol, od 40 kg do 60 kg. Telefon 03 810 91 83.Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754.Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na tele-fon: 070 826 324.Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740.Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Telefon: 031 834 403.Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro ohranjeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 col z vso opre-mo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. Telefon: 031 834 403.Prodam žrebico staro eno leto, primerna za nadaljnjo rejo ali zakol. Cena po dogovoru. Telefon: 041/371-364.Prodam devet bal detelje in seno po simbolični ceni. Tele-fon. 031/611-945 ali 03/5805-157.Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501-710Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730.Prodam kosilnico SIP TWIST 170 D, cena po dogovoru. Tele-fon: 041/237-813.Prodam dvosobno stanovanje v Podčetrtku,Trška cesta 23, v bloku nad pošto, prvo nadstropje.Telefon:031/762 – 362.Ugodno prodam dva nogometna gola ( 3x2m – rokomet,nogomet ), nova komplet z mrežo ali brez. Lahko kupite tudi samo en gol, po naročilu vam pa naredim tudi večje ali manjše. Ta športni pripomoček lahko uporabite tudi za darilo otrokom in mladini ( Najboljša droga je žoga ). Telefon: 040/796-148.Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Telefon:031/866-509.Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593.Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760.Prodam teličko, težko 150 kg simentalka, cena po dogovo-ru. Telefon. 041/265-622.Prodam čistokrvne mladiče pasme: labradorec, bernski planšar, zlati prinašalec, nemški ovčar. Telefon 031/571-469.Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130.Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z doma-čo hrano. Telefon: 041/377-889.Prodam tehtnica AGRO 200kg Libela, nerabljena, samosto-ječa na vzvod. Telefon 040/335-107.Prodam molzni stroj Virovitica. Telefon: 040/335-107.Prodam rabljeno otroško opremo ( postelja, gugalnik,…..). Telefon: 040/335-107.

Kršitve javnega reda in miru19. julija so policisti PP Šmarje pri Jelšah v kraju Bistrica ob Sotli zaradi kršitve določil Zakona o javnem redu in miru intervenirali v zasebnem prostoru. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je kršitelj v vinjenem stanju kršil dolo-čila omenjenega zakona, s strani policistov pa mu je bil izdan plačilni nalog.

25. julija so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah s strani ob-čana obveščeni, da ga je na cesti kot voznika oseb-nega avtomobila ustavil neznani voznik in ga na kraju oklofutal. Kršitelja so policisti izsledili in mu zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru izdali plačilni nalog.

Ilegalni prestop državne meje21. julija so policisti PP Šmarje pri Jelšah v večernih urah po obvestilu občana na območju Bistrice ob So-tli izsledili državljana Rusije, ki je ilegalno vstopil v RS. Omenjeni je bil po postopku odpeljan v azilni dom.

Požar na ŽP Imeno21. julija so policisti PP Šmarje pri Jelšah v Imenem na železniški postaji opravili ogled požara. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je prišlo zaradi visokih temperatur do samovžiga starih že dotrajanih lesenih tramov, prepo-jenih s katranom. Požar so pogasili gasilci. Tuja krivda je bila izključena, o dogodku bo s poročilom obve-ščeno pristojno državno tožilstvo.

Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanj-skem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557.Prodam poravnalko za les s cirkolarjem in enofaznim elektro motorjem. Telefon: 041/ 431-646.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lah-ko pošljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od pone-deljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

29. julij 2010 | OKo | 29

PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: POČITNICE, DOPUSTManj ko smo spočiti, bolj drug drugega 1. dodatno utrujamo. So časi, ko počivamo drug z drugim in so časi, 2. ko se želimo spočiti drug od drugega.

Zanemariti dopust je za mnoge vedno bolj 3. nedopustno.

Testiral sem vpliv brezdelja na lenobo. Deluje! 4.

Letos verjetno ne bom šel na morje. A to še ni 5. razlog, da postanem zamorjen.

Koče (Bistrica ob Sotli), 26. julija 2010

Tonči Babič

Petek, 30. julij 2010KOZJANSKI PARK»MISTIČNE KRAJINE« Ob 18.00 na gradu Podsreda.Odprtje slikarske razstave Erne Ferjanič.

TERME OLIMIAPOLETNI VEČER V GOSTIŠČU LIPAOb 20.00 na terasi gostišča Lipa.Nastop plesne skupine Term Olimia animation Team – ABBA mania.

Sobota, 31. julij 2010KONJENICA VIRŠTANJ - OBSOTELJEKONJSKE DIRKEOd 12.00 dalje na hipodromu v Imenem:- mednarodna galopska dirka polnokrvnih konj,- galopska dirka kmečkih in križanih konj,- razstava konj,- dirka s poniji,- dirka z dvovpregami.Zabava z ansamblom Slovenski zvoki.

TERME OLIMIAAFRODITIN DAN V AQUALUNIOd 12.00 do 17.00.POLETNI VEČER V GOSTIŠČU LIPAOb 20.00 na terasi gostišča Lipa.Nastop Barbare Masnec.

30 | OKo | 29. julij 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

POLETNA NEGA LAS.Izžrebani so bili: Valentin Jereb, Pristava 26 E, 3253 Pristava pri MestinjuSilva Tominšek, Hrastje 13, 3256 Bistrica ob SotliŠtefka Gubenšek, Imeno 43, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja FRIZERSTVO SIMONA iz Imenega.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: urednistvo@casopisoko.siTelefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886E-mail: oglasevanje@casopisoko.si

Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

OKo 55

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 2. 8. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

-50% RAZPRODAJATržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev

mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

29. julij 2010 | OKo | 31

Naročnino bom poravnal/a 2x letno.Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

18. marec 2010 | OKo | 1

18. marec 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 36 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS

OBČIN

BISTRICA OB SOTLI

KOZJE

PODČETRTEK

Shujšal 62 ki logramov

Lovci ogorčeni nad nizkimi cenami

divjačinskega mesa16. julij 2009 | OKo | 1

16. julij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 12 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Olimje navduši lo evropske sodnikePrangerjada v PodsrediPoletje v znamenju športnih akt ivnost

24. junij 2010 | OKo | 1

24. junij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 50 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČIN

BISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Poletna muzejska noč na gradu Podsreda

Vaški nogometni turnir osvoj i l i Golobinci

Od črke do besede v kozjanskem vrtcu

32 | OKo | 29. julij 2010

Ob visokih temperaturah se lahko kopate v Termalnem praku Aqualuna, ki je z velikim številom vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami ter pestrim animacijskim programom, zanimiv za vse generacije. Aqua Jungle pa je posebno doživetje za najmlajše goste. Otroci se lahko povzpnejo na valovito kača, zajahajo krokodila ali želvo, se spustijo po majhnem toboganu, zaplavajo do otoka opic, se postavijo pod palmo s špricajočimi kokosi in bananami in še bi lahko naštevali.2 odrasla + 1,2,3 otroci + hrana + osvežilna pijača + plavanje +  nori tobogani + sonce +  zabava ….že od 43 EUR dalje.

Napovedujemo… Sobota, 31.7.2010 - Športni dan: mini odbojkarski turnir, igre na poligonu, hitrostno plavanje z morskimi psi, tekmovanje na slacklin-u, mini nogomet, zabava z DJ-em ter otroški kotiček: izdelajmo si svojo žogico za žongliranje.Nedelja, 1.8.2010 - Dan balonov: obmetavanje z balonskimi vodnimi bombami, “pok balonov”, hitrostno plavanje z baloni, naučimo se plesne koreogra� je (Še daleč je do Portoroža), zabava z DJ-em ter otroški kotiček: naredimo si masko iz balona, risanje na balone.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 70 00, www.terme-olimia.com, info@terme-olimia.com

Družinski počitniški dan v Aqualuni!Družinski počitniški dan v Aqualuni!