glasilo skupine cm celje

1/10

Številka 1, februar 2010

Interni časopis družbe CM Celje

Novice

Za enake rezultate bo treba vložitiveč energije

Upravni odbor je sprejel ukrepeza zmanjšanje vplivov krize na poslovanje

Pomembnejši objekti, dokončaniv letu 2009

2

1

Vsebina

Vsebina

Za enake rezultate bo treba vložiti več energije

Upravni odbor je sprejel ukrepe za zmanjšanje vplivov krize na poslovanje

Novi informacijski sistem kmalu uspešno implementiran

Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009

Predstavitev družbe LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o.

Leto 2010 v znamenju nadgradnje standardov kakovosti in spodbujanja izboljšav

Analiza zdravja zaposlenih za obdobje od leta 2004 do 2008

Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje odslej pri Zavarovalnici Triglav, d. d.

Uspešni pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur za leto 2010

CM Celje smo ljudje

Aktivnosti sindikata

38. Zimske športne igre cestarjev na Mariborskem Pohorju

Čez dan odlična smuka, zvečer pa zabava do jutranjih ur

OJLA, Gvatemala!

3

4

5

6

10

11

12

15

16

17

18

20

23

24

26

CM Celje NoviceInterni časopis družbe CM CeljeLetnik 3, številka 1, februar 2010

Izdal: CM Celje, d. d.Zanj: Marjan Vengust, predsednik upravnega odboraUrednica: Urška PernovšekProdukcija, prelom in priprava za tisk: Celuks, Podoba

Tisk: Grafika GracerJezikovni pregled: Breda MundaNaklada: 1400Fotografije: arhiv CM Celje, osebni arhiv zaposlenih

stran

3

2 UvodnikZA ENAKE REZULTATE BO TREBA VLOŽITI VEČ ENERGIJE

Ko prebirate prvo številko našega glasila v letošnjem letu, smo vanj že polno zakorakali. Stopamo v novo desetletje tega tisočletja, kar za nas pomeni nove izzive. Torej ni prav nič nenavadnega, če v teh razburkanih časih vlagamo veliko znanja in energije za ohranjanje konkurenčnosti na trgu, pridobivanje del doma in v tujini ter ohranjanje delovnih mest in socialne varnosti zaposlenih.

Za leto 2009 smo predvidevali, da bo težko in da bo imela socialna varnost zaposlenih prednost pred razvojem, in vesel sem, da smo skupaj zmogli ustvariti vse začrtane cilje, tudi zaradi pravočasnih ukrepov za zmanjšanje stroškov in seveda dobro opravljenega dela vseh zaposlenih v delniški družbi ter celotni skupini.

Žal težki časi za našo panogo in celotno gospodarstvo z letom 2009 niso odšli, ampak se bodo nadaljevali in celo stopnjevali v letu 2010. Imamo trdne temelje in dobre možnosti, da s spretnim krmarjenjem in hitrim prilagajanjem uspešno gospodarimo tudi v letu 2010.

Nenehno si moramo prizadevati za dosego kakovosti v skladu s standardoma ISO 9001 in 14001 ter s tem krepiti konkurenčno prednost. Na področju uvajanja standardov si v tem letu prizadevamo uvesti standard ISO 9001:2008, ki terja temeljit procesni pristop na vseh segmentih delovanja delniške družbe. V CM Celje, d. d., in VOC Celje, d. d., si bomo prizadevali uvesti standard vodenja varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001.

Za hitre, učinkovite, predvsem pa pravilne ukrepe so potrebne tudi pravočasne in kakovostne informacije. Predolgo se že trudimo z uvedbo novega učinkovitejšega informacijskega sistema, zato je naša dokončna naloga, da ga v tem letu v popolnosti uvedemo v celoten integriran proces delovanja delniške družbe in druge članice skupine. Od te namere vodstvo ne bo odstopilo in toleriralo kakršno koli odstopanje od zastavljenih ciljev.

Leto 2010 bo pomembno tudi zato, ker moramo vsi odgovorni (upravni odbor, izvršni direktorji, vodje projektnih in funkcionalnih enot, direktorji družb v skupini in mnogi drugi) pripraviti nove razvojne usmeritve do leta 2015. Menim, da moramo vsi skupaj največjo pozornost nameniti pridobivanju del, zmanjševanju stroškov in zaposlitvi lastnih kapacitet ter krepiti prisotnost na tujih trgih, ki so vedno večja realnost za dosego dolgoročnih poslovnih načrtov.

V teh zaostrenih pogojih gospodarjenja moramo dati priložnost mladim prodornim kadrom, ki so si v preteklih konjunkturnih letih pridobili veliko izkušenj. Zaradi obilice operativnega dela so se premalo vključevali v zahtevnejše vodstvene funkcije. Ta čas je primeren izziv za njih, projektno vodenje pa primerna organiziranost, da trdneje stopijo na pot menedžmenta. Kot predsednik upravnega odbora jim bom pri teh korakih stal ob strani.

Delniška družba in celotna skupina potrebujeta veliko pozitivne energije, da se soočita z izzivom časa. Kljub črnim napovedim strokovnjakov za slovensko gradbeništvo sem prepričan, da nam bo uspelo.

Žal se stroka premalo zaveda, da je gradbeništvo gibalo razvoja, ker integrira ogromno drugih panog, in je ena redkih vej, ki generira gospodarsko rast.

Naj nam bodo nove razvojne usmeritve, ki jih bomo pripravili v negotovem letu 2010, dobra popotnica vse tja do leta 2015!

Marjan Vengust,predsednik upravnega odbora

Za enake rezultate bo treba vložiti več energije

4

3 Poslovanje v letu 2009



Poslovanje v letu 2009 so spremljale zaostrene tržne razmere in nekateri splošni dejavniki, na katere družbe niso imele vpliva, in sicer nepremičninska in finančna kriza, kar se je odražalo zlasti v zmanjšani prodaji nepremičnin ter kreditov za financiranje projektov.

Realizacija 2008

Plan 2009

Realizacija 2009

Indeks R/P

Indeks 2009/2008

Kamniti agregati (t) 1.568.780 1.000.000 979.225 97,92 62,42

Betoni (m3) 50.099 40.000 21.862 54,66 43,64

Asfaltne mešanice (t) 258.514 180.000 235.493 130,83 91,09

Leto Celotni prihodki (EUR)

2003 55.761.093

2004 57.418.790

2005 60.179.973

2006 78.183.191

2007 96.329.401

2008 107.183.510

2009 85.000.000

Pomembni ukrepi so zmanjšanje obsega investicijskih virov, racionalizacija procesov in stroškov poslovanja ter preložitev neka-terih večjih nepremičninskih projektov na prihodnja obdobja. Na področju komerciale smo iskali tržne priložnosti tudi na projektih javno-zasebnega partnerstva, prve projekte pa smo v letu 2009 tudi realizirali. Tržne pri-ložnosti smo realizirali s pridobitvijo del na železniškem programu in v tujini.

Gradbeništvo je panoga, ki je v času krize še posebno izpostavljena zmanjšanemu ob-segu investicijskih vlaganj v infrastrukturo, kar posledično pomeni manjšo realizacijo. Pri pripravi poslovnega načrta za leto 2009 smo izhajali iz vseh naštetih predpostavk in si zastavili cilj doseči realizacijo v višini 85,5 milijona evrov za CM Celje, d. d, kar je po-menilo enako plansko izhodišče kot v letu 2008.

V letu 2009 smo kljub recesijskemu obdobju utrdili ugled pri poslovnih partnerjih in ban-kah, kar predstavlja konkurenčno prednost pred drugimi gradbenimi družbami.

Kljub navedenim dejavnikom je bilo poslo-vanje družb v letu 2009 uspešno, saj smo dosegli planske cilje. Družba CM Celje, d. d., je ustvarila 85 milijona evrov eksterne realizacije brez učinkov spremembe zalog. V primerjavi z letom 2008 se je realizacija zmanjšala za 20 %, enako tudi realizacija celotne skupine.

V letu 2009 smo proizvedli 979.225 t kamni-tih agregatov, 235.493 t asfaltnih mešanic in 21.862 m3 betonov.

V tabeli so prikazani podatki o planiranih in dejanskih količinah za leti 2008 in 2009 ter primerjava podatkov.

Vir: Interni podatki PAK

Vir: AJPESVir 2009: Interni podatek

Iz desne preglednice je razvidno gibanje ce-lotnih prihodkov družbe CM Celje, d. d., od leta 2003 do 2009. Največja rast je bila v letu 2008, v letu 2009 pa se je celotni prihodek v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 15 %.

Kljub zaostrenim tržnim razmeram, vse ve-čji konkurenci in padanju prodajnih cen smo uspeli doseči pričakovani rezultat. Upravni odbor ocenjuje, da je bilo poslovanje v letu 2009 uspešno.

Vida Oberžan, članica upravnega odbora

5

4 Informacijski sistemNovi informacijski sistem kmalu uspešno implementiran

Nenehne spremembe v gospodarstvu zahtevajo hitro odzivnost in prilagodljivost, za kar pa so potrebne ustrezne informacije, ki jih omogoča le dober informacijski sistem. V Skupini CM Celje smo v sklepni fazi uvajanja novega informacijskega sistema.

Nenehne spremembe v gospodarstvu zah-tevajo od podjetij hitro odzivnost in prila-godljivost na dogajanje na trgu. Sodoben koncept organizacije odlikuje optimalen potek dela v dobro organiziranih ključnih procesih, ki so čim bolj enostavni in pripra-vljeni za spremembe. Za ustrezno odločanje pa vodstvo potrebuje točne, pravočasne in pregledne informacije. S tem v mislih se je družba CM Celje, d. d., v začetku leta 2007 lotila prenove informacijskega sistema.

Ena bistvenih pomanjkljivosti obstoječe informacijske podpore je razdrobljenost po posameznih poslovnih področjih. V uporabi imamo več programskih rešitev, ki ne nudi-jo enotnega izhodišča za celovito obdelavo podatkov, hkrati pa v nekaterih primerih privedejo do nesmotrnih delovnih aktivno-sti. Vpeljava integriranega poslovnega in-formacijskega sistema tako odpravlja dvoj-no vnašanje podatkov, vsi podatki pa bodo zapisani v centralni bazi podatkov in takoj na voljo vsem uporabnikom sistema.

Z vpeljavo nove programske rešitve »MIT Orkester« bo družbam v Skupini CM Ce-lje zagotovljen izboljšan pretok informacij med poslovnimi funkcijami in posamezni-mi družbami. S tem pa se tudi vzpostavlja temelj za poslovno obveščanje vodstva, ki dnevno potrebuje ažurne informacije o po-slovanju tako posameznih družb kot tudi Skupine CM Celje. Poslovodstvo mora biti celovito informirano o poslovanju, celostne informacije pa mora pridobiti na preprost, zgoščen in pregleden način.

Novega informacijskega sistema ne more-mo preprosto kupiti, uvesti in pričakovati, da bo rešil vse naše težave. Kot velja za vsako organizacijo, so tudi družbe v Sku-

pini CM Celje unikatne, imajo svoje potre-be, ključne konkurenčne prednosti in tudi svoje pomanjkljivosti. Učinkovita uvedba poslovno-informacijskega sistema mora to še kako upoštevati. Učinki uvedbe primer-ne informacijske podpore so običajno vidni šele čez nekaj let. Informacijski sistem ni-koli ne ustvari nove vrednosti sam, temveč le skupaj s človeškim kapitalom, torej z za-poslenimi in njihovim znanjem. Obenem pa zaposleni ne morejo biti produktivni brez podpore sodobnih informacijskih orodij.

Novi informacijski sistem kmalu uspešno implementiran

Zaradi kompleksnosti in obsežnosti pro-jekta prenove informacijskega sistema se je celoten proces zavlekel v letošnje leto. V preteklih letih smo nekajkrat naleteli na ovi-re, ki smo jih morali zaobiti, nekatere tudi razbiti. Nekaj takih nas verjetno še čaka. Verjamemo in pričakujemo, da bomo s so-delovanjem vseh uporabnikov v prihodnjih mesecih projekt pripeljali v sklepno fazo in ga sčasoma uspešno zaključili.

Upravni odbor CM Celje, d. d.

6

5 Dosežki 2009Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009

Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009

I. PODROČJE NIZKE GRADNJE

Ime objekta Mesec dokončanja

CESTE

Modernizacija ceste R3-680 odsek 1224 Jurklošter–Dežno od km 1+485 do km 2+240; gradbena dela

april

Obnova LC 406 230 Belo Stranje Pristava, 2. faza

maj

AC Lenart–Beltinci, pododsek Cogetinci–Vučja vas, etapa II. od km 0+450 do km 3+400, sklop I – izgradnja trase AC od km 0+450 do km 3+400

junij

Odsek AC Slivnica Draženci, sklop C od km 14+850 do km 19+850, izvedba trase od km 16,900 do km 17,940

junij

AC Pesnica–Slivnica, pododsek Ptujska cesta–Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847 in priključna cesta Nova Zrkovska cesta, II. etapa od km 1+905 do km 3+685, trasa AC od km 9+740 do km 10+847, AC priključek Zrkovci: kraki A, B, C, D in deviacije Stara Zrkovska cesta, Cesta k Dravi

junij

Sanacija vozišča na odseku AC A1/0038 Slovenske Konjice–Dramlje od km 3,500 do km 5,300 in zamenjava dilatacij na objektu VA 0089 Most Grapa

junij

Obnova voziščne konstrukcije na avtocesti AC A1/0638 Slovenske Konjice–Dramlje od km 10,430 do km 10,926 in na A1/0639 od km 0,000 do km 1,771

junij

Rekonstrukcija ceste med turističnimi ponudniki (odsek Brlogi–Špička, odsek Tevč– Brlogi)

julij

Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline – gradnja, obnova lokalnih cest v občinah Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec

julij

Severno-zahodna obvoznica Slovenj Gradec avgust

Sanacija vozišča na A1/0038 Slovenske Konjice–Dramlje od km 6,030 do km 6,390

september

Obnova voziščne konstrukcije na A1/0639 Dramlje–Celje od km 5,754 do km 8,409

oktober

Preplastitev ceste R2-447/0291 Ločica–Trojane od km 1,082 do km 1,861

oktober

Preplastitev regionalne ceste R3-701/1430 Pesek–Rogla od km 1+806 do km 3+000

oktober

Rekonstrukcija lokalne ceste LC 396050 Slatina–Lutrje–Ponkvica

oktober

7Pomembnejši objekti, dokončani v letu 2009

Modernizacija RT-926, odsek 5501 Solčava–Podolševa od km 1+350 do km 2+430; gradbena dela

oktober

Ureditev ceste Kasaze–Liboje november

Rekonstrukcija priključka v naselju Dobletina na regionalni cesti R3-697/5514 Nazarje–Gornji Grad od km 1+650 do km 1+969

november

Ureditev ceste skozi Radeče, R3-668/1191 od km 25+606 do km 27+692

november

Obnova LC 406 230 Belo Pristava – III. etapa november

Modernizacija Loke Ledinščica, od km 2+350 do km 2+800 in od km 8+200 do km 10+080

november

Preplastitev ceste R3-695/1458 Mozirje–Gorenje od km 1,858 do km 2,670

november

Ureditev ceste R2-447/0286 Medlog – Petrovče skozi Levec

december

KRIŽIŠČA IN KROŽIŠČA

Izgradnja cest in križišča v OPC Arclin za sklop I.

marec

Ureditev Šaleške ceste s krožiščem v Velenju maj

Ureditev križišča na cesti Slovenske Konjice–Poljčane v kraju Žiče

junij

Križišče za Pirešico na cesti G1-4/1261 avgust

Izgradnja LC OBVOZNICA–CENTER s krožnim križiščem v Rogaški Slatini

september

Ureditev križišča Čeplje na cesti R2 november

Ureditev križišča Vransko (pri črpalki) december

KOMUNALNI VODI

Komunalna infrastruktura poslovne cone Gaberje – jug

avgust

Gradnja infrastrukturnega omrežja v indu-strijsko-obrtni coni Prihova–Nazarje, I. faza

oktober

Izvedba zunanje ureditve in priključkov po-slovnega objekta TEHNOLOŠKI PARK CELJE II. – STOLPNICA

april

Ureditev površine med Malgajevo in Trubarjevo ulico pred I. gimnazijo v Celju

junij

ŠPORTNO-REKREACIJSKI OBJEKTI

Izvedba gradbeno, obrtniških in instalacijskih del za rekonstrukcijo Športnega parka pri OŠ Ob Dravinji, 1. faza

april

Gradnja poti okoli Šmartinskega jezera za projekt turistično območje Šmartinsko jezero, izvedba tematskih poti okoli jezera s premostitvijo jezera

julij

Izgradnja atletskega stadiona Podčetrtek, III. faza

september

DRUGO

Sanacija plazu JEZERCE na cesti r2-424/1225 v km 4,580

maj

Sanacija plazu na cesti Frankolovo–Črešnjice, lokacija 3, 4

junij

Sanacija usadov ŽEGAR Črnolica–Lesično v km 11,06 11,223 in 11,118

junij

Sanacija zdrsa – Zima na AC odseku 0639 Dramlje–Celje

julij

Sanacija plazu na cesti Frankolovo–Črešnjice, lokacija 5

oktober

ZUNANJE UREDITVE


Projektiranje in izvedba gradbenih del za projekt "CELOSTNO UREJANJE ODVODNJAVANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VODA IN VAROVANJE VODNIH VIROV NA POVODJU SAVINJE - PROJEKT CELJE"

september

Izgradnja čistilne naprave Šentjur, betonska in tesarska dela

september

Izvedba zapolnitve zaledne površine veza 7A/2 v bazenu I. v Luki Koper

december

STANOVANJSKI OBJEKTI

Trije večstanovanjski objekti z zunanjo uredi-tvijo "Na Novinah" v Latkovi vasi

februar

POSLOVNI OBJEKTI

Prenova dvorane z ureditvijo sanitarij in dograditev posebnega vhoda k obstoječi dvorani naročnika ZSSS, Gregorčičeva 5/a v Celju

oktober

Gradnja, upravljanje in vzdrževanje Mestne tržnice Celje

december

STAVBE ZA RAZVEDRILO ALI IZOBRAŽEVANJE

Prizidava, nadzidava in prenova OŠ Poljčane november

Izvedba investicijsko-vzdrževalnih del, rekonstrukcija in dograditev OŠ Dobrna s kulturnim domom in knjižnico, vključno z ureditvijo okolja in opremo

november

II. PODROČJE MOSTOVI, VIADUKTIIN VISOKE GRADNJE

Ime objekta Mesec dokončanja

MOSTOVI – VIADUKTI

Gradnja nadomestnega mostu čez Sevnično v Stari Žagi na R2-424/1166 v km 17,800

april

Izgradnja trase AC od km 11,616-13,500 z opornimi zidovi OZ 1-OZ4 ter viadukti 10-3, 6-4: Vodole III, 10-3,6-5: Vodole IV in 10-3,6-6: Vodole V na odseku AC Slivnica–Pesnica, pododsek Zrkovska cesta-Pesnica od km 10+847 do 17+150

april

Gradnja nadomestnega mostu čez Bolsko v Taboru na R3-732/8215 v km 0,733

maj

AC Pesnica–Slivnica, pododsek Ptujska cesta–Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847 in priključna cesta Nova Zrkovska cesta, II. etapa od km 1+905 do km 3+685, objekt PODVOZ 10-3,3-2 v km 10+768

junij

Odsek AC Slivnica Draženci, sklop C od km 14+850 do km 19+850, objekti: nadvoz 4-2, nadvoz 4-4, nadvoz 4-5, podhod 3-1

julij

Ureditev podhoda na Šaleški cesti v Velenju september

Ureditev križišča in podhoda Zreče, Terme oktober

Sanacija dilatacij na viaduktu Moste oktober

Zamenjava dilatacij na mostu čez Savo v Krškem na R1-220/1334 V KM 0,000

november

VODNI OBJEKTI

Zapolnitev zaledne površine kontejnerske obale veza 7B v Luki Koper

maj


INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA

Izvedba zemeljskih, betonskih, tesarskih in zidarskih del in zunanje ureditve za izgradnjo prizidka k proizvodni hali (HALA I) z aneksom v Preboldu

januar

Rušitvena, prestavitvena, montažna, gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na objektu HALA VZDRŽEVANJA JEKLARNA – Acroni Jesenice

maj

Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela na objektu PREMOSTITVENI ENERGETSKI KANAL – Acroni Jesenice

maj

Izdelava temeljev predgrevne peči v obratu PDP – Acroni Jesenice

maj

Gradbena, obrtniška in inštalacijska dela za PROJEKT LINIJA ZA RAZREZ DEBELE PLOČEVINE – Acroni Jesenice

julij

Rado Pasarič,strokovni sodelavec

Pomembni dogodki 2009

JANUARudeležba na 37. zimskih športnih igrah cestarjev v Kranjski •Gori

FEBRUARizvedba letnih Strateških poslovnih konferenc za vse druž-•be v Skupini CM Celjeprejetje priznanja Luke Koper »Naj dobavitelj« na podro-•čju pristaniških naložb

MAJ7. seja skupščine Derma, d. o. o., 29. 5. 2009•

JUNIJorganizacija poletnih iger cestarjev rekreacijskem centru •Golovec v Celju 8. seja skupščine Derma, d. o. o., 30. 6. 2009•

JULIJ10. seja skupščine VOC Celje, d. d., 2. 7. 2009•16. seja skupščine CM Celje, d. d., 8. 7. 2009•uvedba v delo pri razširitvi ceste Priština – Miloševo na •Kosovem8. seja skupščine Projektiva – inženiring Celje, d. d., 2. 7. •2009

SEPTEMBERudeležba na 42. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od •9. do 16. septembra 200911. seja skupščine VOC Celje, d. d., 29. 9. 2009•podpis pogodbe za modernizacijo železniške proge •Divača–Koper

OKTOBER2. seja skupščine družbe Koroške gradnje, d. o. o., 7. 10. •20093. seja skupščine družbe LID, d. o. o., 8. 10 . 2009•9. seja skupščine Ceste–mostovi–asfalt, d. o. o., 8. 10. •2009recertifikacijska presoja po standardu ISO 9001:2000; v •jeseni 2010 prehajamo v sklopu kontrolne presoje na novo izdajo standarda, tj. ISO 9001:2008

DECEMBERodprtje nove Mestne tržnice Celje•prejetje priznanja za izjemne zasluge pri delovanju Nogo-•metnega kluba Celje, katerega glavni sponzorji oziroma pokrovitelji smo že skoraj 20 let novoletni zaključek zaposlenih in upokojencev Skupine •CM Celje

Novoletni zaključek zaposlenih

Novoletni zaključek upokojencev

10Predstavitev družbe LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o.

6 Skupina CM CeljePredstavitev družbe LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o.

Dne 5. 12. 2006 se je Skupini CM Celje pridružila novoustanovljena in kapitalsko povezana družba, imenova-na LID, svetovanje in kadrovski inženiring, d. o. o. (ljudje in delo). Zaradi deficita gradbene delovne sile v letu 2006, ko na slovenskem trgu ni bilo ustreznega kadra, smo se gradbeniki ozirali po tujini in bili primorani delovno silo uvoziti iz tujine. Takrat se je vodstvo skupine odločilo, da ustanovimo kadrovski inženiring in tujo delovno silo zaposlimo v tej družbi za potrebe operativnih enot Skupine CM Celje.

Prvi delavci so se v družbi LID, d. o. o., za-poslili februarja 2007. Le-ti niso bili samo tuji državljani, ampak tudi slovenski, ki so se vključili v delovno razmerje za določen čas. Vizija LID-a se je nenehno dopolnje-vala, saj smo ugotovili, da bi v tej družbi lahko usposabljali tudi mlade kadre in jih pripravljali za delovna mesta delavcev, ki se bodo upokojevali. Ugotovili smo, da imamo v družbi CM Celje, d. d., kar polovico starej-ših delavcev in da je treba misliti na mlajše, ki jih bodo nadomestili. Izračunali smo, da se bo do konca leta 2014 samo v CM Celje, d. d., upokojilo približno 120 zaposlenih, zato smo predvsem za ključna delovna mesta začeli kadrovati mlade perspektivne ka-dre, ki so se zaposlovali kot pripravniki pod nadzorom mentorstva. Tako smo usposobili veliko mladih sodelavcev, ki že prevzemajo delovne obveznosti po upokojitvah.

Družba LID, d. o. o., zaposluje delavce v skla-du z naročili družb v skupini in potrebami organizacijskih enot. Predvsem so to zaposlitve za določen čas, ko je treba ob-

vladovati začasno povečan obseg dela, na-domeščati delavce v času odsotnosti zaradi bolezni ali nege, sezonski značaj dela ipd. Nekaj pa že imamo zaposlenih za nedoločen čas, ki so prevzeli dela in naloge naših sode-lavcev, ki so se upokojili.

Delavci, zaposleni v LID, d. o. o., delajo pod enakimi pogoji kot drugi zaposleni v Skupini CM Celje. Plača se obračunava za vso sku-pino enotno, prav tako sta sistemizacija in cenik delovnih mest postavljena za vse ka-pitalsko povezane družbe enako, in sicer v skladu s Podjetniško in Kolektivno pogodbo za cestno gospodarstvo.

Delavci, ki so zaposleni za določen čas, se ocenjujejo najmanj dvakrat letno in tisti, ki dobijo dobre ocene dela (to pomeni, da so zanesljivi, vestni, strokovni in prijazni), ostajajo pri nas in se v skladu s potrebami premeščajo na enote, kjer jih potrebujejo. Za zaposlene v LID-u je značilno, da obvladajo več delovnih mest, ne glede na to, ali so to visoke, nizke gradnje ali vzdrževanje. Zain-teresirani smo, da dobrih delavcev ne odpu-ščamo, ampak se potrudimo in jim iščemo primerno delo v Skupini CM Celje.

Smo v fazi pridobivanja koncesije (čakamo na odgovor Ministrstva RS za delo in social-ne zadeve), ki nam bo omogočala, da bomo lahko delavce prezaposlovali tudi drugim organizacijam, seveda, če pri nas ne bo do-volj dela.

Zaposlitve v LID, d. o. o.,po letih na dan 31. 12.2009:

Delavci delajo v naslednjih enotah:

CM Celje, d. d.:Uprava: 11PFR: 1KOM: 3PAK: 9PNG: 59PMVVG: 48ASP: 31Mestna tržnica Celje: 2

VOC Celje, d. d.: Režija: 1CVE Latkova vas: 2CVE Mozirje: 1CVE Velenje: 6CVE Slovenske Konjice: 7CVE Šentjur: 4CVE Podplat: 3CVE Lesično: 2CVE Celje: 4CVE Rimske Toplice: 1 VM: 8 ASP: 5 Prometna signalizacija: 2

Projektiva – inženiring Celje, d. d.: 1

CMI Celje, d. o. o.: 2

LID, d. o. o., deluje neprofitno, delavce za-računavamo enotam samo po plači, ki jo do-ločijo vodje, pri katerih opravljajo delo.

Zasnova delovanja kadrovskega inženirin-ga je perspektivna, saj moramo imeti zara-di vedno težjega pridobivanja del in tržnih negotovosti kader, ki je visokokvalificiran in lahko opravlja različne naloge in se pri-lagaja različnim okoljem. Le tako bomo konkurenčni na trgu, zavedamo pa se, da so zaposleni naše največje bogastvo in si priza-devamo za dobro vzdušje, kulturni dialog in pomoč, ko je to treba.

Ljubica Strašek,direktorica

LETO DOLOČEN ČAS NEDOLOČEN ČAS SKUPAJ

2007 72 22 94

2008 130 65 195

2009 134 79 213

11Leto 2010 v znamenju nadgradnje standardov kakovosti in spodbujanja izboljšav

7 Standardi kakovostiLeto 2010 v znamenju nadgradnje standardov kakovosti in spodbujanja izboljšav

Leto 2010 prinaša mnoge spremembe, tako poslovne kot zasebne, in tako tudi na področju vodenja sistema kakovosti ter okolja ne stagniramo. Še več pozornosti bomo namenjali tudi izboljšavam, jih spodbujali in nagrajevali v skladu z našim Pravilnikom o nagrajevanju avtorjev inovacij.

Že v prvem četrtletju se intenzivno pripravlja-mo na prehoda s standarda ISO 9001:2000 na novejšo različico, tj. ISO 9001:2008, ki še bolj poudarja procesni pristop, končni cilj pa ostaja enak: nenehno izboljševanje in zado-voljstvo kupcev. V želji, da bi bil standard zaposlenim lažje razumljiv, uveden sistem pa bolj praktičen ter manj tog in birokrat-ski, načrtujemo usposabljanja v večjem ob-segu, veliko energije pa bomo vložili tudi v pregled obstoječih dokumentov in njihovo posodobitev ter poenostavitev. Pri preho-du nam bo svetovala mag. Sandra Senčič iz družbe KOVA, d. o. o., ki nam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pomagala tudi pri uvedbi sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, bolj znanega pod imenom OHSAS 18001.

Standard 18001, ki poudarja varnost in zdravje pri delu, bomo uvedli v družbah CM Celje, d. d., in VOC Celje, d. d., ki že imata tudi certifikata kakovosti in okolja, s ka-terima je novi OHSAS seveda združljiv. Ob sodelovanju s službo varnosti in zdravja pri delu bomo v prvi polovici leta vzpostavili sistem, ki nam bo omogočal vodenje poklic-nega zdravja in varnosti, ki bo odstranil ali vsaj zmanjšal tveganja za naše zaposlene, s certifikatom pa bomo pridobili konkurenčno prednost ne le v celjski regiji, temveč tudi na širšem geografskem območju. Upamo, da bo uvedba zmanjšala število nevarnosti v smislu poškodb in okvar zdravja, posredno pa tudi število delovnih nesreč in poklicnih obolenj. Standard naj bi bil uveden do po-letja, pri čemer bosta imela ožji in širši tim za uvedbo polne roke dela, zato se vsem članom že vnaprej zahvaljujem za njihov

trud. Največja nagrada za prizadevno delo bo certifi-kat, ki ga bomo s ponosom deklarirali kot eno največjih izboljšav v tem letu.

Izboljšavam bomo name-njali še več pozornosti, jih spodbujali in nagrajevali v skladu z našim Pravilnikom o nagrajevanju avtorjev ino-vacij. Kot skrbnik sistema kakovosti in okolja bi vse zaposlene povabil, da svo-je zamisli, ki bi kakor koli izboljšale naše delo ali proizvode, olajšale vzdrževanje, vplivale na porabo energije ali izkoristek oz. ohranjanje delovnih sredstev, četudi so na videz še tako majhne in nepo-membne, napišejo na papir, najbolje kar na obrazec Prijava inovacijskega predloga, ki je dostopen tako na intranetu kot v Gami. Majhne spremembe so tiste, ki pripeljejo do velikih zmag, in vsak zaposleni ima prilo-žnost, da prispeva delček v mozaiku zgodbe o uspehu Skupine CM Celje. Menite, da bi ločeno zbiranje papirja v pisarnah pripomo-glo k ohranjanju narave, hkrati pa zmanjša-lo stroške komunalnih odpadkov? Ste opa-zili, da lahko z majhnimi spremembami delo opravimo hitreje, enostavneje ali ceneje? Bi lahko s preprostimi ukrepi zmanjšali napake pri delu ali se celo izognili reklamacijam? Kaj pa zmanjšanje porabe goriva z novim nači-nom nalaganja materiala ali pa drugačna objemka na prometnem znaku, ki bi omo-gočala hitrejšo montažo oz. demontažo? Stoji kje v kotu zaprašen delovni stroj, ki ni dovolj izkoriščen, pa bi ga lahko drugje ko-

ristno uporabili? Tako preprosto jo to! Pre-pričan sem, da je takih zamisli še veliko, a ne-zapisane ostajajo le v mislih avtorjev. Če bi jih delili, bi tako prido-bili vsi! Naš cilj je vsaj en inovativni predlog na 15 zaposlenih. Ver-

jamem, da ga bomo s skupnimi močmi vsaj dosegli, če ne celo presegli! Dobre zamisli bodo tudi dobro nagrajene.

Dobro nagrajena je tudi naša skrb za iz-polnjevanje okoljskih zahtev – v preteklem letu nismo po okoljskem standardu ISO 14001:2004 prejeli nobenih 'pinkyjev'. Naj-večja zahvala za to gre službi za varnost in zdravje pri delu, ki z doslednim in predanim delom skrbi za spoštovanje zakonodaje. Nekoliko manj smo bili uspešni pri uresni-čevanju naših izvedbenih ciljev ravnanja z okoljem, ki jih je v preteklem letu preglasila recesija, vendar upam, da jih bomo čim prej uresničili. Zmanjšanje porabe energentov je koristno že z ekonomskega vidika, z zmanj-šanjem emisij in imisij v zrak pa bomo po-kazali, da nam ni vseeno za okolje. Projekt celovitega odsesavanja bitumenskih par pri proizvodnji asfaltnih zmesi, dokončanje vodovodnega sistema za uporabo dežev-nice pri proizvodnji betonskih zmesi in im-plementacija solarnega sistema za kuhinjo PAK so le nekateri od zastavljenih ciljev. Kot posamezniki pa lahko veliko naredimo že s tem, da ugašamo luči, ko zapustimo pisar-no, da zapremo okna, ko delujejo radiatorji ali klimatska naprava, da delovni stroj ne deluje v prazno ipd. In smo spet pri majhnih izboljšavah, za katere vas prijazno vabim, da jih zapišete in mi jih čim prej posredujete. Pa srečno in uspešno 2010 vam želim!

Marko Jurič,skrbnik sistema kakovosti in okolja

12

8Varnost in zdravje pri delu

2004 2005 2006 2007 2008

CM Celje, d. d. 3,13 % 4,10 % 5,94 % 7,72 % 3,01 %

Dejavnost gradbeništva

6,56 % 5,79 % 5,08 % 5,15 % 4,78 %

Slovenija 4,84 % 4,71 % 4,20 % 4,40 % 4,25 %

2004 2005 2006 2007 2008 2009

Skupaj poškodb 24 21 33 12 20 15

Na delu 17 19 28 10 16 12

Na poti na delo/z dela 7 2 5 2 4 3

0

5

10

15

20

25

30

35

2004 2005 2006 2007 2008 2009

Leto

Štev

ilo p

oško

db

skupaj poškodb

na delu

na poti na delo/iz dela

ANALIZA ZDRAVJA ZAPOSLENIH ZA OBDOBJE OD LETA 2004 DO 2008

Opuščanje kajenja, izogibanje pretiranemu pitju alkohola, telesna dejavnost, dosledno upoštevanje načel varnosti in zdravja pri delu ter sodelovanje pri oblikovanju prijaznega, zdravega in varnega delovnega okolja so naložbe, ki bodo prispevale k ohranjanju zdravja do pozne starosti ter k večji življenjski energiji, ki jo potrebujemo na delovnem mestu in pri opravilih v domačem okolju ter preživljanju kakovostnega prostega časa z družino in prijatelji.

Pregled števila poškodb pri delu za obdobje zadnjih šest let

Služba varnosti in zdravja pri delu CM Celje, d. d., vodi evidenco po-škodb v zvezi z delom v skladu z zakonodajo v Republiki Sloveniji. V zadnjih šestih letih je bilo vseh evidentiranih poškodb pri delu 125. Pri samem opravljanju dela jih je bilo evidentiranih 102, na poti na delo/z dela pa 23. V letu 2009 smo imeli eno smrtno in eno težjo poškodbo pri delu.

Pri analiziranju vzrokov za nastanek poškodb je bilo ugotovljeno, da je večina nastala zaradi nepravilnega pristopa k delu, pomanjkljivega znanja, nespretnosti, podcenjevanja obstoječih nevarnosti in pomanj-kljivega ali slabega vodenja.

Če ocenjujemo vzroke za nastanek poškodb, je bilo:70 % poškodbe okočine,-10 % glava,-10 % padec,-10 % drugih vzrokov (padec delca v oko…).-

Merljivi kazalniki zdravja delavcev

Odstotek bolniškega stalež v obdobju 2004 do 2008 – primerjava CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija

Bolniški stalež (BS) ali začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, po-škodb pri delu ali zunaj dela, nege ali spremstva bolnega družinskega člana oziroma izolacije je pomemben kazalnik zdravstvenega stanja delavcev. Odstotek bolniškega staleža (% BS) je odstotek izgubljenih koledarskih oziroma delovnih dni v letu dni na enega zaposlenega de-lavca.

Na bolniško odsotnost delavcev vplivajo poleg objektivnega zdra-vstvenega stanja številni drugi dejavniki iz domačega, delovnega pa tudi širšega življenjskega okolja. Velik vpliv na odsotnost delavcev z dela imajo razmere na delovnem mestu. Zato je izjemno pomembno, da se z ustreznimi ukrepi (tehničnimi, organizacijskimi, pravno-uprav-nimi) delavcem zagotovi take delovne razmere, da bodo obremenitve in škodljivosti čim manjše. Tako je mogoče bistveno zmanjšati bolniško odsotnost.

V letu 2007 je bil v družbi CM Celje, d. d., odstotek bolniškega staleža največji v primerjavi z drugimi leti, panogo in populacijo. Glavni vzrok za bolniško odsotnost so bile poškodbe in zastrupitve zunaj dela.

0,00%

1,00%

2,00%

3,00%

4,00%

5,00%

6,00%

7,00%

8,00%

9,00%

2004 2005 2006 2007 2008

Leto

Boln

iški

sta

lež

CM Celje, d.d.

dejavnost gradbeništva

Slovenija


13

2004 2005 2006 2007 2008

bolezni mišično-kost. sist. in vez. tkiva

0,46 % 0,95 % 2,04 % 1,25 % 0,67 %

poškodbe in zastrupitve zunaj dela

0,41 % 0,48 % 0,79 % 2,31 % 0,47 %

bolezni obtočil 0,27 % 0,34 % 1,19 % 1,65 % 0,32 %

poškodbe in zastrupitve pri delu

0,60 % 0,31 % 0,42 % 0,62 % 0,39 %

bolezni dihal 0,34 % 0,40 % 0,19 % 0,41 % 0,14 %

0,00%

0,50%

1,00%

1,50%

2,00%

2,50%

2004 2005 2006 2007 2008

Leto

Boln

iški

sta

lež

bolezni mišično - kost. sist.in vez. tkiva

poškodbe in zastrupitveizven dela

bolezni obtočil

poškodbe in zastrupitve pridelu

bolezni dihal

2004 2005 2006 2007 2008

CM Celje, d. d. 0,46 % 0,95 % 2,04 % 1,25 % 0,67 %

Dejavnost grad-beništva

1,59 % 1,49 % 1,37 % 1,25 % 1,12 %

Slovenija 0,91 % 0,87 % 0,80 % 0,82 % 0,97 %

0,00%

0,50%

1,00%

1,50%

2,00%

2,50%

2004 2005 2006 2007 2008

Leto

Boln

iški

sta

lež

CM Celje, d.d.


Slovenija


Odstotek bolniškega staleža zaposlenih po najpogostejših obolenjih v obdobju 2004 do 2008

Analiza kazalnikov zdravja pri delu za obdobje zadnjih pet let v družbi CM Celje, d. d., je pokazala, da so najpogostejši vzroki odsotnosti za-poslenih z dela bolezni mišično-kostnega sistema, sledijo jim poškod-be in zastrupitve zunaj dela, bolezni obtočil, poškodbe in zastrupitve pri delu ter bolezni dihal.

Primerjava odstotkov bolniškega staleža v CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija v obdobju 2004 do 2008 za bolezni kostno mišičnega sistema

Glavne nevarnosti v gradbeništvu vključujejo delo na višini, izkopava-nje in premeščanje bremen. Prednost je treba dati ukrepom, ki odpra-vljajo ali zmanjšujejo tveganje pri njegovem viru in zagotavljajo kolek-tivno zaščito.

Težave s hrbtenico so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve II. in III. kategorije v naši državi. Zaradi težav s hrbtenico v Sloveniji vsako leto približno 1500 delavcem invalidske komisije določijo ome-jitve, ki se nanašajo na njihovo delovno zmožnost: ne smejo dvigovati težkih bremen in delati v stalnih prisilnih držah hrbtenice.

Bolezni kostno-mišičnega sistema in vezivnega tkiva so ene od glavnih vzrokov za odsotnosti z dela v večini držav članic EU. Ni samo vzrok trpljenja, nezmožnosti za delo in izgube dohodka delavca, temveč tudi velikih stroškov, ki jih imajo delodajalci in narodna gospodarstva.

14Analiza zdravja zaposlenih za obdobje od leta 2004 do 2008

Indeks onesposabljanja bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva – primerjava CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija za obdobje 2004 do 2008

Največje povprečno število izgubljenih dni na zaposlenega zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bilo v letu 2006. Na zaposlenega je znašalo 7,45 dni odsotnosti z dela.

2004 2005 2006 2007 2008

CM Celje, d. d. 11,64 11,08 14,25 19,73 9,54

Dejavnost gradbeništva

5,80 21,95 19,57 19,28 14,11

Slovenija 11,19 10,80 10,40 10,70 11,20

V letu 2007 je bilo največ primerov zadržanosti z dela zaradi bolezni kostno-mišičnega sistema, in sicer 19,73 na 100 zaposlenih.

Zdravje in varnost je vrednota, ki je ni mogoče pridobiti ali kupiti, zato je odgovornost vseh za-poslenih v družbi CM Celje, d. d., skrb za ohranjanje in izboljšanje zdravja ter varnosti pri delu. Zavedamo se, da zdravje in varnost na delovnem mestu zagotavljata zadovoljstvo zaposlenih

in boljše pogoje za delo, kar vodi k skupnemu uspehu.

» «0

5

10

15

20

25

2004 2005 2006 2007 2008

Leto

Inde

ks fr

ekve

nce

CM Celje, d.d.


Slovenija

Indeks frekvence bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva – primerjava CM Celje, d. d., panoga in celotna populacija za obdobje 2004 do 2008

2004 2005 2006 2007 2008

CM Celje, d. d. 1,69 3,48 7,45 4,56 2,46

Dejavnost grad-beništva

5,80 5,45 4,42 4,55 4,07

Slovenija 3,32 3,16 2,90 3,00 3,50

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

7,00

8,00

2004 2005 2006 2007 2008

Leto

Inde

ks o

nesp

osab

ljanj

a (p

ov. š

t. iz

gub.

kol

ed. d

ni n

a za

posl

eneg

a)

CM Celje, d.d.


Slovenija

Milan Volavšek,vodja službe VZPDVO

Uroš Apotekar,strokovni sodelavec

15

9 Dodatno pokojninsko zavarovanje


Decembra 2009 smo izvedli prenos dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za zapo-slene v Skupini CM Celje iz Skupne pokojninske družbe, d. d., na Zavarovalnico Triglav, d. d.

Upravni odbor CM Celje, d. d., je na svoji seji dne 29. 9. 2009 obravnaval in sprejel pobudo po oblikovanju pokojninskega načrta kolek-tivnega prostovoljnega dodatnega pokoj-ninskega zavarovanja pri Zavarovalnici Tri-glav, d. d., za zaposlene v Skupini CM Celje. Osnovno vodilo pri tej pobudi je bilo, da se zaposleni v Skupini CM Celje vključijo v po-kojninski načrt Zavarovalnice Triglav, d. d., pri kateri ima Skupina CM Celje sklenjenih večino zavarovanj. Tako je bila 12. 11. 2009 podpisana Pogodba o oblikovanju pokoj-ninskega načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja med delodajalci Skupine CM Celje in reprezentativnim sindi-katom Skupine CM Celje.

Bistvene značilnostmi pokojninskega načr-ta kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-ZT-01 pri Zavarovalnici Triglav, d. d., za zaposlene v Skupini CM Celje (v nadaljevanju PN-ZT-01) predstavljamo v nadaljevanju.

Začetek zavarovanja je 1. 12. 2009.

Z vključitvijo v PN-ZT-01 bodo zaposleni v Skupini CM Celje pridobili naslednje po-membne prednosti.

Skupina CM Celje bo za vse zaposlene, •ki se bodo vključili v PN-ZT-01, meseč-no vplačevala premijo v višini 30 evrov, kar predstavlja 5 % več kot znaša dose-danji prispevek delodajalcev Skupine CM Celje v okviru pokojninskega načr-ta kolektivnega PDPZ pri Skupni pokoj-ninski družbi.

V okviru PN-ZT-01 se bodo obračuna-•vali ugodnejši vstopni stroški, in sicer v višini 1,0 % od vplačane premije. Vstopni stroški, ki so se obračunavali v okviru pokojninskega načrta pri Skupni pokojninski družbi, znašajo 3,3 %.


Z vključitvijo v PN-ZT-01 boste kot za-•varovanec imeli enake pravice v zvezi z odmero dodatne starostne pokojnine, kot ste jih imeli v okviru pokojninskega načrta kolektivnega PDPZ pri Skupni pokojninski družbi.

Za prenos sredstev iz pokojninskega •načrta pri Skupni pokojninski družbi v PN-ZT-01 se ne bodo obračunali vsto-pni stroški. Prav tako se v skladu s pogoji, opredeljenimi v Pogodbi o obli-kovanju pokojninskega načrta prosto-voljnega dodatnega pokojninskega za-varovanja, ne bodo obračunali izstopni stroški oziroma jih bo refundirala Zava-rovalnica Triglav, d. d., delodajalec pa jih bo plačal na vaš osebni račun.

Tudi v okviru PN-ZT-01 boste imeli •možnost, da sami dodatno vplačujete določen odstotek od svoje bruto pla-če, do maksimalnega odstotka davčne olajšave, ki predstavlja 5,844 % vaše bruto plače.

Donosnost sredstev: Zavarovalnica •Triglav je v letu 2008 edina od izva-jalcev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja dosegla in tudi presegla zajamčeno donosnost (Skupna pokoj-ninska družba v letu 2008: dejansko

dosežena donosnost –3,7%, Zava-rovalnica Triglav v letu 2008: dejan-sko dosežena donosnost: +2,9%).

Zaposleni lahko vse administrativne •zadeve v zvezi z zavarovanjem urejajo v Celju na območni enoti in na vseh dru-gih 12 območnih enotah po Sloveniji.

Zavarovalnica Triglav bo v okviru PN-•ZT-01 zagotavljala naložbeno politiko, usmerjeno v doseganje ustreznega ravnotežja med donosnostjo in varno-stjo sredstev PDPZ.

Pristop k PN-ZT-01 je do zdaj uredilo 562 za-poslenih od skupno vseh 701 upravičencev, ki so bilo vključeni v PN-SK-01 (pokojninski načrt pri Skupni pokojninski družbi). V na-slednjih dneh boste prejeli dokumentacijo za pristop v PN-ZT-01 vsi tisti zaposleni, ki izpolnjujete pogoje za pristop v skladu s pogodbenimi določili med delodajalcem in sindikatom in do zdaj še niste bili vključeni v pokojninski načrt.

Marjan Vengust,

predsednik upravnega odbora

Anton Turk,predsednik IO sindikata

Pozivamo še preostalih 139 zaposlenih, da pristop k PN-ZT-01 in prenos do zdaj zbranih sredstev na osebnem računu PDPZ uredijo na naslednji način:

izpolnite obrazec »Pristopna izjava k pokojninskemu načrtu prostovoljnega do-•datnega pokojninskega zavarovanja za pridobitev dodatne starostne pokojnine«,izpolnite obrazec »Zahtevek za prenos sredstev na drug pokojninski načrt«,•

v kadrovsko službo Skupine CM Celje, Lava 42, pošljete oz. prinesete osebno:en izvod pristopne izjave,•zahtevek za prenos sredstev v drug pokojninski načrt,•svojo polico Skupne pokojninske družbe,•izjavo pa samo, če originalne police ne najdete.•

Če ste obrazce izgubili, se oglasite osebno v kadrovsko službo, kjer so vam na voljo za vsa dodatna pojasnila.

16

10 Kadri in izobraževanjeUspešni pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih

V letu 2009 smo v Skupini CM Celje uspešno kandidirali na več javnih razpisih, trenutno pa čakamo rezultate javnega razpisa za sofinanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja. Uspešno kandidiranje na razpisih je v času gospodarske recesije še kako pomembno, saj tako pridobimo prepotrebna sredstva za razvoj kadrov in dodatno izobraževanje. Aktivni pa bomo tudi letos. Med drugim smo se že predstavili na novem kariernem sejmu v naši regiji.

Preko družbe LID, d. o. o., smo se prijavili na javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija zaposli-tev diplomantov/absolvent – aktiviraj in zaposli se«. Bili smo izbrani in tako omo-gočili naši štipendistki pravne fakultete, da se je vključila v delo oziroma usposabljanje. Stroške dela 100 ur mesečno in mentorsko delo 100 evrov mesečno krije Zavod RS za zaposlovanje, usposabljanje pa traja samo v absolventskem stažu študenta, nato pa mora diplomirati. Po diplomi smo obvezni za šest mesecev študenta zaposliti in prej-memo dodatnih 2.000 evrov subvencije. Po tem obdobju nimamo več obveznosti iz tega naslova. V času recesije bomo koristili take subvencije, ko bomo zaradi odsotnosti bo-leznin ali porodniške morali odsotnega de-lavca nadomestiti.

Kadrovska služba Skupine CM Celje se je vključila tudi na javni razpis za sofinanci-ranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po iz-obraževalnih programih za pridobitev izo-brazbe v šolskem oziroma študijskem letu 2008/2009. Družba CM Celje, d. d., je pre-jela 5.000 evrov evropskih sredstev, družba VOC Celje, d. d., pa 1.000 evrov.

Vključili smo se tudi v javni razpis za sofi-nanciranje projektov socialnih partnerjev na področju izboljšanja delovnega okolja. Nosilec projekta je Univerzitetno in razisko-valno središče Novo mesto, mi (CM Celje, d. d., VOC Celje, d. d., in LID, d. o. o.) pa nastopamo skupaj z našim sindikatom kot socialni parter na temah:

stres v gradbeništvu in•absentizem (odsotnost z dela) v •gradbeništvu.

Na regijskem posvetu, ki je bil 10. 11. 2009 v Celju, na temo obvladovanje absentiz-ma – primeri dobrih praks, smo sodelovali in prikazali, kako obvladujemo absentizem v Skupini CM Celje, torej v gradbeništvu. Sama sem na posvetu predstavila prakso obvladovanja odsotnosti z dela v gradbe-ništvu, kako se soočamo z nastankom inva-

lidnosti, bolezni in zagotavljanje delovnih mest delavcem, ki zaradi bolezni ne morejo več opravljati svojega dela.

Naša predstavitev je bila ocenjena odlično, saj so naši primeri obvladovanja odsotno-sti z dela naleteli na odobravanje tako pri zdravnikih kot pri delodajalcih. Na podlagi tega smo bili povabljeni na sodelovanje k javnemu razpisu kot socialni partner.

Decembra smo prišli v ožji izbor, zdaj pa ča-kamo uradni izid razpisa. Če bomo izbrani, nas čaka ogromno dela, da bomo ta sred-stva znali izkoristiti, vendar se tega izziva veselimo in si bomo zastavili visoke cilje na tem projektu. O tem, ali bomo in koliko bomo dobili, bomo poročali v naslednji iz-daji glasila.

Tudi v leto 2010 smo vstopili aktivno, saj smo se 15. januarja predstavili na prvem Festivalu izobraževanja in zaposlovanja, ki so ga pripravili Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Celje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje in Celjski sejem, d. d.

Festival je bil namenjen vsem, ki se soočajo s poklicnimi odločitvami – osnovnošolcem, dijakom, študentom, staršem, iskalcem zaposlitve, brezposelnim ali zaposlenim, ki iščejo druge priložnosti, saj so se obisko-valci lahko seznanili z izobraževalnimi in zaposlitvenimi možnostmi v regiji ter širše. Na voljo so bile informacije o nadaljnjem iz-obraževanju, kariernih in zaposlitvenih mo-žnostih, podjetja smo spregovorila o svojih kadrovskih potrebah in znanjih, ki jih priča-kujemo od svojih bodočih sodelavcev.

V naši Skupini iščemo predvsem zidarje, tesarje in strojnike težke gradbene mehani-zacije, zato smo tem profilom v svoji pred-stavitvi namenili največ pozornosti. Odziv obiskovalcev, med katerimi so sicer prevla-dovali otroci in dijaki, je bil pozitiven. Ob tej priložnosti so organizatorji izrazili željo, da bi festival, ki predstavlja največji karierni dogodek v Savinski regiji, postal tradicio-nalna prireditev.

Ljubica Strašek,vodja kadrovsko-izobraževalne službe

Uspešni pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih

17

11 Delovni koledar

KOLEDAR DELOVNEGA ČASA IN PLAN FONDA DELOVNIH UR ZA LETO 2010

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur za leto 2010

Plan fonda delovnih ur za leto 2010

Meseci Število dni Sobote Nedelje Skupaj Prazniki, prosti dnevi

Delovni dnevi

Delovne ure

Praznične ure

Skupaj

Januar 31 5 5 21 1 20 160 8 168Februar 28 4 4 20 1 19 152 8 160Marec 31 4 4 23 23 184 0 184April 30 4 4 22 2 20 160 16 176Maj 31 5 5 21 21 168 0 168Junij 30 4 4 22 1 21 168 8 176Julij 31 5 4 22 22 176 0 176Avgust 31 4 5 22 22 176 0 176September 30 4 4 22 22 176 0 176Oktober 31 5 5 21 21 168 0 168November 30 4 4 22 1 21 168 8 176December 31 4 4 23 23 184 0 184Skupaj 365 52 52 261 6 255 2040 48 2088

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur sta dostopna tudi na intranetu. Plan prerazporejenega delovnega časa se izvaja od maja do oktobra. V tem obdobju znaša dnevna delovna obveznost 10 ur. Izdela se za vsako organizacijsko enoto posebej in bo prav tako objavljen na intranetu.

Plan fonda delovnih ur za leto 2010

Meseci Število dni Sobote Nedelje Skupaj Prazniki, prosti dnevi

Delovni dnevi

Delovne ure

Praznične ure

Skupaj

Januar 31 5 5 21 1 20 160 8 168Februar 28 4 4 20 1 19 152 8 160Marec 31 4 4 23 23 184 0 184April 30 4 4 22 2 20 160 16 176Maj 31 5 5 21 21 168 0 168Junij 30 4 4 22 1 21 168 8 176Julij 31 5 4 22 22 176 0 176Avgust 31 4 5 22 22 176 0 176September 30 4 4 22 22 176 0 176Oktober 31 5 5 21 21 168 0 168November 30 4 4 22 1 21 168 8 176December 31 4 4 23 23 184 0 184Skupaj 365 52 52 261 6 255 2040 48 2088

Koledar delovnega časa in plan fonda delovnih ur sta dostopna tudi na intranetu. Plan prerazporejenega delovnega časa se izvaja od maja do oktobra. V tem obdobju znaša dnevna delovna obveznost 10 ur. Izdela se za vsako organizacijsko enoto posebej in bo prav tako objavljen na intranetu.

Koledar delovnega časa za leto 2010

P 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28T 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29S 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30Č 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24P 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25S 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26N 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27

P 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27T 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28S 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29Č 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30P 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31S 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25N 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26

Legenda: Prazniki, dela prosti dneviKolektivni letni dopustIzplačilo plač

Prazniki in dela prosti dnevi Prazniki, ki niso dela prosti dnevi- 1. in 2. januar, novo leto - 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom- 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik - 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini- 4. in 5. april, velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč - 23. november, dan Rudolfa Maistra- 27. april, dan upora proti okupatorju- 1. in 2. maj, praznik dela- 23. maj, binkoštna nedelja,binkošti- 25. junij, dan državnosti- 15. avgust, Marijino vnebovzetje- 31. oktober, dan reformacije- 1. november, dan spomina na mrtve- 25. december, božič- 26. december, dan samostojnosti

Julij Avgust September Oktober November December

Januar Februar Marec April Maj Junij

4 23

18

12 CM Celje smo ljudje

V SVOJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU DOŽIVIMO VELIKO LEPIH PA TUDI MANJ LEPIH TRENUTKOV. VSI PA NEKAKO SOOBLIKUJEJO NAŠE DELO.

UPOKOJILI SO SE:

Dragi upokojenci!

Želimo vam, da čas v pokoju namenite vsem tistim stvarem, ki ste si jih vedno želeli početi, in vsem tistim ljudem, ki vam v življenju nekaj pomenijo! Naj vas spremljajo zdravje, sreča in zadovoljstvo.

JUBILANTI

CM Celje, d. d.

Skupna delovna doba:20 let: Anton Turk, Tomislav Kuzman•30 let: Viktor Ovtar, Dušan Vinder, •Stjepan Šincek, Milan Pečnik, Bojan Pajek40 let: Ivan Žlavs, Branislav Orešnik, •Marjan Švab

Delovna doba v podjetju:10 let: Bojan Pajek, Branka Bitenc, •Marko Žgank, Roman Peček

CM Celje smo ljudje

- Franc Kralj, upravljavec stroja »WOMA« iz CE-KA storitev,- Marjan Švab, delovodja iz PNG,- Branislav Orešnik, žerjavist iz PMVVG,- Drago Kolar, delovodja iz PMVVG in- Ciril Rozman, gradbinec iz Koroških gradenj.

Franc Kralj Marjan Švab Ciril Rozman

VOC Celje, d. d.

Skupna delovna doba:20 let: Zvonko Potočnik, Rudi Krivec, •Krsta Krčmarevič Chiritoiu30 let: Slavko Kavšak, Bojan Pekošak, •Martin Šurbaj, Stanko Plavčak, Franc Gmajner

Delovna doba v podjetju:10 let: Nataša Vidakovič, Ožbe Poljko, •Bernarda Veternik, Sandi Slapšak

LID, d. o. o.

20 let skupne delovne dobe: Milan •Milutinović

CE-KA storitve, d. o. o.

30 let skupne delovne dobe: Miroslav •Marković

KOROŠKE GRADNJE, d. o. o.

30 let skupne delovne dobe: Dušan •Rutnik

Ob jubilejuiskrene čestitke!

19

ŠTORKLJA NAS RAZVESELJUJE

V Skupini CM Celje pridno skrbimo za podmladek. Ponovno se je rojstva otroka razveselilo kar nekaj naših sodelavcev.

CM Celje smo ljudje

Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v

življenju nekega otroka.(Anonimno)

Oktobra je postal očka Klemen Simunič iz ASP, ki se mu je rodil sinček Enej.

Novembra se je Ožbetu Poljku iz ASP VOC rodila hči Tara in Janku Vračunu iz CVE Podplat hči Larisa.

Decembra je sinček Samo razveselil očka Janeza Povha iz CVE Podplat, Iztok Hribar iz PMVVG pa je postal ponosen očka sinku Galu.

Tudi leto 2010 smo začali z otroškim jokom. Januarja se je Željku Božiču iz ASP rodil sin Aleksej, Aleksandri Levec iz ASP in Jožiju Borovšaku iz PMVVG sin Luka, Dejan Kolenc iz PFR pa je postal srečen očka dvojčkoma Klemnu in Juliji.

V začetku februarja je že drugič postal očka Andrej Petelinšek iz PNG.Še ne dveletnemu sinu Žigi, se je pridružil bratec Miha.

Larisa

Enej

Gal

Aleksej

Luka

Miha

20

13 SindikatAktivnosti sindikata

Sindikat delavcev Skupine CM Celje je uspešno izvedel načrtovane naloge za leto 2009, si zadal obsežen plan dela za letošnje leto, vabi pa tudi na volitve.

Poročilo o delu sindikata delav-cev v Skupini CM Celje za leto 2009

Izvršni odbor (IO) sindikata je skupaj z nadzornim odborom (NO) izvajal dela po programu, ki je bil sprejet na letnem sestan-ku pred letom dni. Naloge so bile usklaje-ne s programskimi usmeritvami sindikata cestnega gospodarstva Slovenije in tudi s programom dela naše krovne sindikal-ne centrale Pergam. Sprejete programske usmeritve in plan dela IO sindikata uspe-šno uresničujemo.

Pomembna naloga sindikata je med drugim nudenje pravne pomoči delavcem – članom sindikata s področja delovnih razmerij in pri dejavnostih dogovarjanja sindikata z delo-dajalci. To problematiko uspešno rešujemo s strokovno pomočjo pravnikov Pergama in strokovnimi sodelavci v predsedstvu SCGS.IO in NO sta na svojih sejah obravnavala vso tematiko, ki so jo posredovali člani sindika-ta prek sindikalnih poverjenikov. Na sejah smo pripravljali, usklajevali in ugotavljali realizacijo našega dela. Z doseženim smo lahko zadovoljni.

Naše dejavnosti v letu 2009 zajemajo: posameznikom smo pomagali ob ra-•znih socialnih stiskah,nabava kurilnega olja na obročno pla-•čevanje za člane sindikata,zbiranje naročil za gume na obročno •plačevanje za člane sindikata,nabava različnih vstopnic za predsta-•ve: gledališče, dobrodelni koncerti, ro-komet, nogomet,organizacija in obdarovanje ob dnevu •žena,organizirana sta bila dva enodnevna •izleta in smučanje v tujino,organizacija ob dnevu cestarjev in ob-•daritev,obdaritev članov sindikata za novo •leto,organizacija prireditve za otroke zapo-•slenih v Skupini CM Celje.

Ko pogledamo nazaj, z zadovoljstvom oce-njujemo, da smo bili uspešni. S tem mislim na nas vse, na slehernega člana sindikata, da nam je zaupal in nas pri zamislih in pre-dlogih podprl. Zahvala za uspešno delo gre vsem članom IO in NO ter strokovnim so-delavcem strokovnih služb za dobro sodelo-vanje. Člani IO in NO so hkrati poverjeniki sindikata v družbah in vestni delavci na svo-jih delovnih mestih, zato se morajo na račun dela sindikata odreči marsikateri osebni po-

trebi, da zmorejo opraviti prevzete naloge.Rad bi poudaril, da je bilo sodelovanje med člani upravnega odbora za skupino CM Celje, posameznimi izvršnimi direktorji in vodji v preteklem letu korektno, zato se jim v imenu vseh članov sindikata prav lepo zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem za vaš finančni prispevek, ki nam je zelo veli-ko pomenil pri izvajanju letnega plana. Še posebno se zahvaljujemo za pomoč našim članom ob socialnih stiskah in elementarnih nesrečah. Z gotovostjo lahko trdim, da ste ob stiskah zaposlenih v družbah CM Celje imeli veliko srce.

V letu, ki je pred nami, si iskreno želim, da bi se to sodelovanje nadaljevalo, čeprav vem in se zavedam, da časi niso ravno najboljši, toda upam, da jih bomo s skupnimi močmi premagali.

Delovanje IO sindikata na področju izvr-ševanja podjetniške kolektivne pogodbe v Skupini CM Celje in drugih dejavnostih zno-traj podjetja ter delovanje v okvirih sindika-ta cestnega gospodarstva Slovenije (SCGS) in konfederacije Pergam je bilo izredno do-bro.Želim, da poročilo obravnavate in da ste do njega kritični s pripombami.


Plan dela za leto 2010

Sodelovali bomo pri pripravi, oblikovanju in sprejemu zakonodaje, ki ureja pravice in obveznosti delavcev.

Želimo sodelovati in prispevati svoj de-•lež pri dogovorih, obravnavi in spreje-mu socialnega sporazuma, ohranjanju delovnih mest, pri reševanju nastale finančno-gospodarske krize ter soobli-kovati naš jutri.Prizadevali si bomo za povečanje član-•stva v sindikatu cestnega gospodar-stva in skupnih nastopih ter prizade-vanjih za boljši položaj in pravice vseh delavcev.Po potrebi bomo z našo krovno organi-•zacijo PERGAM zahtevali od države, da

se ohrani položaj posebnega družbe-nega pomena in status naše družbe.Naše sodelovanje bo vključeno tudi v •skupne nastope in izvrševanje nalog sindikalnih central, za boljši jutri vseh naših delovnih ljudi.Trudili se bomo za ohranitev Kolektiv-•ne pogodbe cestnega gospodarstva in podpis le-te (za tista podjetje ki je še nimajo).Povezovanje dejavnosti sindikatov •SCGS–gradbeništvo.Zavzemali se bomo za pravično plačno •politiko.Izobraževali bomo kader za pogajalske •naloge.Izobraževali bomo sindikalne zaupnike.•Aktivno bomo sodelovali pri izboljša-•

nju pogojev za zdravo in varno delo.Sodelovali bomo pri pripravi zakono-•daje.Organizirali in sofinancirali bomo stro-•kovne ekskurzije in izlete.Organizirali bomo druženja ob dnevu •cestarjev.

Predvsem si želimo ohraniti in izboljšati delovanje sindikalnih zaupnikov, natanč-nega informiranja zaposlenih ter skrbeti za pozitivno klimo v vseh družbah in dobrega sodelovanja z upravami. Še naprej si želimo imeti sindikat v interesu članstva, ki se bo zavzemal za socialo, razvijal demokratične odnose in težil k temu, da se odločitve spre-jemajo s konsenzom.



21

Volitve v sindikat Skupine CM Celje in v sestavo sveta delavcev VOC Celje, d. d.

Sindikat delavcev v Skupini CM Celje je po statutu zavezan razpisati volitve, ki bodo take, da bodo lahko delavci, člani sindikata volili tistega, za katerega menijo, da bo do-volj sposoben zastopati naše skupne inte-rese. Vse člane in tiste, ki so pripravljeni na trdo in pošteno delo, vabimo, da razmislite o svoji prihodnji vlogi v organih sindikata v Skupini CM Celje in kandidirate. Vsem so v tem sindikatu odprte vse možnosti. Ta sin-dikat je po svojih dejavnostih med boljšimi v svoji panogi in želimo, da tako tudi ostane.

Ravno zato so v tem sindikatu tako trdno postavljeni nadzorni mehanizmi, ki skrbijo, da sindikat ne bi zašel s poti svojega poslan-stva. To je delo za vsakega člana, začenši pri tistih, ki so ta trenutek tako položajno kot ekonomsko najšibkejši.

Osnovno vodilo dela sindikata v Skupini CM Celje je zahteva po poslovni etiki. Ta ni formalna moralistična zahteva, ki obvezu-je samo poslovneže, ampak obvezuje tudi sindikate. Zavedati se moramo, da etično ravnanje prinaša tudi ekonomske koristi, če ne jutri, pa prav gotovo pojutrišnjem in prav ekonomske koristi, socialna varnost, zdra-vo in varno delovno okolje so želja vsakega posameznika. Smo v času ekonomsko-go-spodarske krize in prav v tem času se mo-ramo še posebno zavedati, da lahko vsak posameznik veliko pripomore k uspešnosti podjetja. Prav zato je pomembno, da se voli-tev udeležite in izberete predstavnike, ki jim

zaupate. Volitve v organe sindikata v Skupi-ni CM Celje in sveta delavcev VOC Celje, d. d., bodo predvidoma konec marca ali v za-četku aprila 2010, kandidacijski postopek pa se začne šestdeset do devetdeset dni prej, kot to predpisuje zakon. O vseh dejavnostih sindikata v Skupini CM Celje, sveta delavcev VOC Celje, d. d., in volilne komisije boste obveščeni na oglasnih deskah in na straneh intraneta.


Na podlagi Pravil o organiziranju in delovanju sindikata delavcev v skupini CM Celje d. d.je IO sindikata na svoji redni seji dne 29.01.2010 sprejel

SKLEP O RAZPISU VOLITEV članov izvršnega odbora in nadzornega odbora ter predse-dnika Sindikata delavcev v Skupini CM Celje, ki bodo v petek, 2. 4. 2010,

IN IMENOVANJU VOLILNE KOMISIJE v sestavi Leopold Šturbej, predsednik; Marina Kunej, članica; Jože Turnšek, član


Božiček obdaril naše otroke

Sindikat Skupine CM Celje je tudi konec leta 2009 pripravil novoletno srečanje za naše otroke. Tudi tokrat jih je Božiček obiskal v Kulturnem domu v Žalcu, kjer so pridni otro-ci prejeli njegova darila. In pridni so bili vsi naši otroci.

Na novoletno srečanje je bilo prijavljenih 141 otrok, ki so prišli ob spremstvu staršev, ba-bic, dedkov. Manjkalo je samo sedem otrok, ki so žal zboleli.

Pogled na očke, polnih pričakovanj, je bil enkraten. Ob kozarcu penine oziroma soka in prigrizku je prisotne spremljala pomir-jajoča glasba. Otroci so se hitro spoznavali med seboj, med starši in drugimi povablje-nimi pa je potekal prijeten pogovor.

Avla pred dvorano je bila polna, ko se je pri-kazal čarovnik, ki je malčke očaral s svojimi čarovnijami, ki so jih z zanimanjem gledali tudi odrasli. Otrokom je podaril balone v obliki Božičkovih kap, kar je še dodatno po-pestrilo njegov program. Po odhodu čarovnika se je v prepolni dvora-ni začela prireditev. Na začetku je bila ple-sno- glasbena predstava »Ne še spat« ob vodstvu Ane Volk Pezdir.

Po končani predstavi je v dvorani zavladala tišina. Bližal se je vrhunec večera, ko je na oder prišel Božiček. Otroke je lepo pozdravil in jih vprašal, ali so bili letos kaj poredni. In ker takih ni bilo, se je odločil, da bo razdelil darila. Na oder so prihajali otroci, ki so polni pričakovanj čakali, kdaj jih bo Božiček pokli-cal. Bilo je tudi nekaj solzic, predvsem med najmlajšimi.

Po končani prireditvi smo se zbrali v avli, kjer se je srečanje nadaljevalo s prijetnim druženjem. Razšli smo se z željo po ponovnem srečanju konec naslednjega leta.

Salobir Radica,sodelavka pri sindikatu

22

Jesenski sindikalni izlet v »toplejše kraje«

V začetku novembra 2009, ko je v naše do-mače kraje že prihajala mrzla zima, smo se na jesenski sindikalni izlet odpeljali na Primorsko, najtoplejši del naše domovine. Obiskali smo Luko Koper in številne druge primorske bisere.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto, 7. novem-bra 2009, smo se polni pričakovanj odpeljali proti primorski na jesenski sindikalni izlet.Štirje Izletnikovi avtobusi so nas varno pri-peljali do Kozine, kjer smo se okrepili z zgo-dnjo malico v Pivnici Mahnič. Krožniki so bili polni okusnih klobas s kislim zeljem, vsak pa je dobil tudi vrček piva iz njihove pivovarne. Iz Kozine smo pot nadaljevali v Koper, kjer smo si ogledali Luko Koper. Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pri-stanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska

delniška družba. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo Sre-dnje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče pri-hajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Pristanišče je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je postalo jasno, da je Jugo-slavija izgubila cono A in z njo Trst, razcvet pa je doživelo po letu 1967, ko je postalo že-lezniško povezano z zaledjem. Danes je pri-stanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom ter ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Pristanišče s prisotnostjo pomembnih svetovnih ladjarjev vzdržuje morske pove-zave z vsemi deli sveta.

Ogled Luke Koper s strokovnim vodičem je trajal približno eno uro. O Luki Koper smo izvedeli veliko novega in zanimivega, če-prav smo vsi slišali zanjo, če ne drugače, pa v povezavi z delom, ki ga v Luki Koper izvaja CM Celje.


Luko Koper smo zapustili polni novih infor-macij in se napotili proti Lokvam, kjer nam je gospod Srečko Rože, lastnik muzeja, iz-črpno predstavil vojaški muzej Tabor, ki je odprt za javnost od leta 1994 in je bil od tega časa odlikovan s 43 plaketami ter priznanji. Mislim, da se bo marsikdo še vrnil v muzej, saj je zbirka iz prve in druge svetovne vojne res obširna in vredna ogleda.

Od tu nas je pot vodila do pršutarne Lokev, kjer smo imeli degustacijo njihovih izdelkov (pršut, panceta) in ogled pršutarne. Seveda smo vse dobrote pršutarne Lokev ob spre-mljavi harmonikarja zalili z njihovo rdečo kapljico, Teranom.

Najstarejša turistična jama v Evropi je Vile-nica, ki je od sredine 19. stoletja slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Prvi častitljivi obiskovalec je bil leta 1660 avstrijski cesar Leopold I., ki

si je med obiskom kobilarne v Lipici ogledal tudi jamo. Med pomembnimi obiskovalci v 18. stoletju naj omenimo kralja Neaplja in Sicilije Ferdinanda ter naravoslovca Baltha-sarja Haqueta. Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450 me-trov, dolga pa je več kot 1300 metrov. Ude-ležili smo se vodenega ogleda jame in že kar utrujeni nadaljevali pot v Sežano.V Sežani smo si ogledali vinsko klet »Kras«

Sežana in degustirali štiri vrste vina. Ogled in degustacija sta trajala približno uro, nato pa smo si v njihovi trgovinici lahko nakupili še njihove izdelke.

Naše celodnevno potepanje po Krasu smo zaključili v gostilni Orient Express v Divači, kjer smo po obilni večerji tudi zaplesali in se polni vtisov utrujeni vrnili proti Celju.

Ksenja Kamenšek,sodelavka pri sindikatu

23

14 Igre cestarjev

V petek, 22. januarja 2010, so se s startom ženskega veleslaloma ob 10. uri začele zim-ske športne igre cestarjev, ki jih je organizi-ralo podjetje DARS, d. d. Tokrat smo se po-merili na Mariborskem Pohorju, natančneje na prizorišču pohorske Zlate lisice, ki je bila letos točno teden dni prej. To se je tudi od-ražalo na progi, ki je bila dobro pripravljena

38. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE CESTARJEV NA MARIBORSKEM POHORJU

Slovenski cestarji smo na tokratnih zimskih športnih igrah dokazali, da smo kos progi, kjer smučajo najboljše smučarke sveta.

38. Zimske športne igre cestarjev na Mariborskem Pohorju

Ekipni vrstni red v vseh kategorijah:1. CP KRANJ2. DDC3. DARS 4. SKUPINA CM CELJE5. CP MARIBOR6. CP NOVA GORICA7. CP LJUBLJANA8. CGP9. CP KOPER 10. DRSC11. SCP12. CP PTUJ

VELE

SLAL

OM

DES

KAN

JE

SMU

ČARS

KI

TEKI

Ženske nad 41. let 3. Tatjana Tominc

Ženske do 40. let 7. Petra Tamše 8. Tanja Gostečnik10. Ksenja Kamenšek

Moški 46 let in starejši1. Matjaž Murgelj

Moški od 36. do 45. leta4. Peter Posinek

Moški do 35. leta 6. Boštjan Štante 9. Milan Čepin10. Janez Cimerman

in je zdržala vseh 442 veleslalomistov in 28 deskarjev.

Poleg veleslaloma in deskanja smo se ce-starji pomerili še v teku na smučeh, ki je bil na tekaškem stadionu ob vznožju Pohorja.Tekmovalo je 12 ekip. Cestarji Skupine CM Celje smo na koncu zasedli 4. mesto, in sicer

Ženske 2. Tatjana Tominc

Moški 5. Andrej Petelinšek 7. Igor Donko11. Vojko Orlčnik18. Andrej Šalamon

smo za tretjeuvrščenimi DARS-ovci zaostali za 130 točk.

Vsem tekmovalcem iz Skupine CM Celje čestitke za udeležbo in rezultate, ki ste jih dosegli.

Milan Čepin,referent za šport

Ženske nad 46. let17. Jelka Krumpak18. Karmen Potočnik

Ženske od 36. do 45. let 5. Ksenja Kamenšek 8. Petra Krevh19. Mateja Kompož

Ženske do 35. let 6. Andreja Popovič12. Urška Pernovšek17. Danica Holobar24. Petra Tamše

Moški nad 51. let 2. Bogdan Kutin14. Janez Cimerman15. Miran Oder17. Milan Volavšek18. Franc Oder25. Peter Štefanec48. Leopold Topolšek56. Darko Popovič64. Edo Kotnik

Moški od 41. do 50. let 3. Jože Sgerm17. Milan Čepin

19. Ivan Koštomaj24. Silvester Lapornik32. Drago Slapšak51. Boris Vindar67. Peter Posinek

Moški od 31. do 40. Let 9. Bogdan Leva13. Janez Pahovnik 14. Tomaž Drev15. Franjo Pančur 17. David Logar49. Slavo Jeromel73. Uroš Sušec

Moški do 30. let 7. Matjaž Pečoler12. Vjekoslav Švaljek21. Sebastjan Krivec24. Damjan Stankovič27. Denis Bašič32. Marko Žgank39. Boštjan Štante40. Darko Tomšič

Rezultati, ki so pripomogli k zelo dobremu 4. mestu, so bili:

24

15 Sindikalni izletČEZ DAN ODLIČNA SMUKA, ZVEČER PA ZABAVA DO JUTRANJIH UR

Smučarski izlet v organizaciji sindikata Skupine CM Celje je vedno posebno doživetje. Tudi zadnji, ki se je zgodil decembra 2009 v avstrijskem smučarskem središču Saalbach-Hinterglem, nas ni izneveril. Ne le odlična smuka in glasbeno presenečenje, avstrijske natakarice so nam izdale tudi to, kako plesati po keramičnih ploščicah.

Avstrijsko smučarsko središče Saalbach-Hinterglem bi lahko poimenovali tudi raj za smučarske navdušence. Smučišče leži na nadmorski višini 1003 metrov in mnogi ga imenujejo kar »smučarski cirkus«. To ime je dobil po vrhunski smučariji in norih zaba-vah na smučišču. Smučišče se razprostira do 2100 metrov nadmorske višine in ponu-ja sproščujoč pogled na sosednje gorovje. Proge so široke in ne prestrme, zaradi česar lahko pridejo na svoj račun navdušenci nad zarezno tehniko smučanja – carvingom.

Tridnevni smučarski izlet je bilo ravno prav dolg za začetek smučarske sezone. Večina nas je bila namreč na smučkah prvič v novi sezoni in noge še niso bile utrjene. Sama bom Saalbach-Hinterglem vsekakor še obi-skala, saj me je smučišče, ki ponuja 200 ki-lometrov odlično urejenih smučarskih prog, sodobne žičnice in vlečnice, dobre restavra-cije ter tako imenovane »apress ski zabave« po smučariji, zelo navdušilo. Kako je potekal naš izlet?

17. december 2009Odhod izpred CM Celja je predviden ob 13. uri. Zberemo se že pol ure prej, da naložimo

vso prtljago, ki je je ogromno. Smuči, palice, smučarski čevlji, čelada, smučarska oblači-la, oblačila za prosti čas … Vse to pa je treba pomnožiti z 80, kolikor nas je bilo. Dobra volja je bila prisotna že takoj po odhodu in ob pripovedovanju različnih dogodivščin ter šal je vožnja hitro minila. Po prevoženih 350 kilometrih smo okrog 19. ure prispeli v kraj Saalfelden, kjer je bil naš hotel. Kar ne-kaj časa je trajalo, da smo našli vsak svojo prtljago, a nič zato, saj smo bili na izletu in se nam nikamor ni mudilo. Večerji je sledilo

druženje. Eni se zabavajo že prvi večer, dru-gi si hranimo baterije za naslednjega, ko je obljubljena živa glasba.

18. december 2009Po obilnem zajtrku smo bili ob 8. uri že vsi zaviti do vratu na avtobusu. Obljubljali so nam od 10 do 15 stopinj pod ničlo, a sonček se je že kazal izza goratih vrhov. Gondola nas pripelje na vrh, ki je izhodišče za več prog. Nikjer nobene gneče, na smučišču smo samo »cestarji«. Imeli smo namreč veliko srečo, saj teden dni pred naših prihodom še ni bilo snega in je počitnice verjetno marsik-do odpovedal oziroma preložil, enodnevnih

Čez dan odlična smuka, zvečer pa zabava do jutranjih ur

smučarjev pa tudi ni bilo na vidiku. Nasmu-čamo se kot že dolgo ne, noge začnejo mal-ce boleti, energije za večerno zabavo pa je še vedno dovolj. Pri večerji se nekateri, na-vajeni na zrezek in krompir, spogledujemo, saj je na krožniku, malce hudomušno reče-no, »več dekoracije kot hrane«. Zato pa se v marsikaterem nahrbtniku najdejo domača salama, kruh in še kakšna domača dobrota. Po večerji nam avstrijski muzikant ob elek-

tričnem klavirju zapoje nekaj »svojih«. Ko se mu z igranjem na harmoniko pridruži še naš Matej, se naši fantje le opogumijo in nas povabijo na plesišče. Vešče avstrijske nata-

karice nam zaupajo recept za »lažji ples na keramičnih ploščicah«. Posujejo jih s pše-ničnim zdrobom in verjeli ali ne – deluje! Zabava se zavleče pozno v noč in verjetno bi se še dlje, če naslednji dan ne bi bilo treba na smučišče.

19. december 2009Tako kot prejšnji dan, ob osmi uri že vsi se-dimo na avtobusu in čakamo na odhod. Eni bolj, drugi manj nenaspani zadremamo še na poti do smučišča. Že prvi spust s smuč-

25Čez dan odlična smuka, zvečer pa zabava do jutranjih ur

kami nas dodobra zbudi, saj je ponovno približno minus 14 °C, rahlo sneži in proge niso tako urejene kot sicer, zato je treba kar precej bolj »delati«, da prideš v dolino. Vmes se pogrejemo s kuhanim vinom ali vročim čajem, nekaj prigriznemo, se še ne-kajkrat spustimo po več kilometrov dolgih progah in dan je naokoli. Ko se smučaš na večjih smučiščih v tujini, imaš občutek, da čas teče hitreje. Ura je naokrog, kot bi mi-gnil. Proge so namreč dolge tudi po šest in več kilometrov in traja kar precej časa, da jo z vmesnimi postanki presmučaš. Pozno po-poldne nas avtobus odpelje nazaj do hotela.

Po večerji sledi presenečenje – obišče nas ansambel Hlapci, ki je znan po dobrih zaba-vah, ki se rade zavlečejo do jutra, in tako je bilo tudi tokrat. Gojko, maskota ansambla, se preobleče v delovno obleko CM Celje in vodi nagradno igro. Vmes nas s svojimi ša-lami spravlja v smeh. Peli in plesali smo že krepko čez polnoč, ko nas Gojko razveseli s pravo domačo pojedino. V košari prinese domači kruh, salame, sir, desko in nož. Vse

skupaj nareže na rezine in kar naenkrat se začno naše roke stegovati proti hrani, kot da bi ravno »prišli iz tlake«. Enako kot prej-šnja, je tudi ta noč kratka, a smo vsi enotne-ga mnenja – spali bomo doma!

20. december 2009Zadnji dan smučanja nas spet pozdravi sončno vreme. Marsikdo bi še ostal kakšen dan, večina pa že toži po utrujenih nogah.

Smuka je tudi zadnji dan odlična. Na poti domov prevladuje na avtobusu čista tišina, saj je idealna priložnost, da nadoknadimo nekaj ur spanca. V Radovljici se ustavimo še na večerji v gostilni Lectar, še prej pa si

ogledamo Lectarski muzej, kjer lahko vidi-mo izdelke stare slovenske obrti. Ob večerji obujamo spomine na iztekajoči se izlet, »ka-kršnega še ni bilo«, in že načrtujemo, kam bi šli naslednje leto.

V imenu vseh, ki se smučarskega izleta re-dno udeležujemo, bi se želela sodelavcem v sindikatu iskreno zahvaliti za brezhibno organizacijo smučarskega izleta, izvrsten izbor smučišč in čas, ki ga posvetite priskrbi vseh ugodnosti, ki nam kot članom pripada-jo. Iskrena hvala!

Urška Pernovšek,koordinatorka

26

16 PopotovanjaOJLA, Gvatemala!

Tokrat bomo – v besedilu – odpotovali v drugo smer kot nazadnje, ko nas je Zvone Britovšek pope-ljal na Japonsko. Z Radmilo Drekonja bomo obiskali deželo Majev Gvatemalo.

Radovedna in polna pričakovanj sem z Brni-ka ob 8. uri zjutraj poletela »čez lužo« proti deželi Majev, vulkanov in dreves, v Gvate-malo. No, pa sem končno prispela v deželo večne pomladi. Pristali smo na letališču La Aurora v poznih večernih urah. Ker pa je v tej deželi izjemno veliko kriminala in se ponoči ni varno sam sprehajati naokoli, so me na letališču že čakali sorodniki in prijateljica, ki so mi zagotovili prenočišče v Guatemala City. Ko smo si nabrale moči, smo se odpra-vile na panoramski izlet po glavnem mestu in naprej proti Puerto Barrios Izabal. Tam nas je pričakala peklenska vročina. Podne-bje je povsem drugačno, kot sem vajena. Vlažnost je izjemno visoka, temperatura ozračja prav tako. Pri njih je najnižja tempe-ratura 26 stopinj Celzija, kar je za nas skoraj poletje.

Samo mesto živi od turizma in trgovine, in-dustrijske cone ni videti daleč naokoli, kar povzroči revščino in kriminal. Poleg tega vlada popoln kaos na cestah. Vsak vozi, ka-kor se mu v tistem trenutku zazdi. Povsem nepredstavljivo zame. No, tudi sicer sem na tem potovanju videla in doživela veliko ne-predstavljivega. Naslednji šok sem doživela že, ko smo s sorodnico, prijateljico in njeno

hčerjo odšle v nakupovalno središče, pred vrati trgovine so namreč stali uniformira-ni in oboroženi možakarji. Kar naenkrat te spreleti srh in se zaveš nevarnosti in vsega kriminala, sredi katerega se kot turist brez-skrbno sprehajam. Saj nam je v naši zeleni deželi varnost nekaj samoumevnega.

Izjemno zanimivi in zaščiteni so njihovi do-morodci – MAJI. Prepovedano jih je slikati brez njihovega dovoljenja, a jaz sem se opo-gumila in jo slikala na skrivaj s hrbta.

V naslednjih dneh sem obiskala sosednjo državo Honduras, vendar je pohajkovanja bilo kmalu konec, saj smo morale biti do 18. ure že nazaj čez mejo, saj jo takrat zaprejo in prehod ni mogoč do naslednjega dne. Naslednja točka je bil Esquipulas, kamor smo si šle ogledat Basilica del Santo Cristo. Bazilika je veličastna cerkev, ki ima velik po-men v kraju in njegovem okolišu.

Zaradi svojih zaslug je dobila naziv bazilika. V njej častijo Črnega Jezusa. Prav tisti dan pa so slavili 250 let obstoja bazilike. Gostili so kardinala Gvatemale in kardinale drugih članic osrednje Amerike. Počastitve se eno-stavno ne more opisati v nekaj besedah. Lahko bi rekla le malo drugače in zanimivo.

OJLA, Gvatemala!

27

Zanimivost bazilike in drugih cerkva je v tem, da v njihovi notranjosti ni mogoče za-slediti nobenih fresk. Cerkev je enostavna in skromna, prav tako kot tamkajšnji ljudje.

Med sprehajanjem po Esquipulasu sem naletela na stavbo, ki ni bila ni bila nič po-sebnega, če mi sorodnica ne bi rekla, da je to hotel. ''Hotel?'' sem presenečeno vpra-šala. Saj zunanji videz ni bil čisto nič podo-ben razkošju in lepo urejeni okolici, ki smo je navajeni pri nas. V primerjavi z zunanjim videzom pa se notranjost bogati v razkoš-ju in celo ponaša z bazenom na strehi ter prelepim razgledom. Vsa ta enostavnost je namerna, in to le zato, da ne zbujajo pozor-nosti.

Naslednja postaja je bil grad Castillo de San Felipe, katerega zanimivost je, da ga s kopnim povezuje dvižni most. Na eni strani gradu je reka Rio Dulce, na drugi pa jezero

Rio Dulce, ki se skupaj zlivata v Atlantik.

Grad je velika turistična točka, česar se za-vedajo, saj je vstopnica za turiste kar štiri-krat dražja kot sicer.

Ogledali smo si tudi arheološki park in ru-ševine Quirigua. Park je starodavno majsko arheološko najdišče v Izabalu v jugo-vzho-dni Gvatemali. V parku so postavljeni visoki

kamniti stebri, na katerih so slikovna sporo-čila starodavnih Majev. Vsako sporočilo je posebej poimenovano in ima svoj pomen. V parku se razprostirajo ostanki piramid in za-

ščitena ogromna drevesa po imenu Seiba. Kamen na vhodu sporoča, da so arheološki park in ruševine Quirigua pod Unescovim varstvom in da so svetovna dediščina. S tem izraža njegovo fizično in kulturno zaščito.

O popotovanju in dogodivščinah bi lahko pripovedovala še veliko več, tako o posebni hrani, tržnici kot tudi o raznolikem in zani-

mivem Puerto Barras Izabalu. Velika zani-mivost so ladje in turisti, saj le-ti popestrijo življenje v mestu. Meni ga je potres, ki sem ga doživela med tem, ko sem se sproščala na prelepi plaži Amatique Bay.

Najbolj zanimiv taksi, s katerim sem se ka-dar koli vozila, ko sem bila na turističnem ogledu mesta in ki ga vozijo izjemno prijazni šoferji, je Tuc-Tuc. Med vožnjo se na željo tudi ustavi in počaka celo med tem, ko si

turist ogleduje zanimivosti mesta, kupuje ali pije kavico.

Kmalu se je moja pot po Gvatemali konča-la. Polna doživetij in mešanih občutkov sem sedla na let za Slovenijo. Spoznala sem, da rek, ki ga večkrat slišimo, res drži, zato bom z njim tudi zaključila: POVSOD JE LEPO, A DOMA JE NAJLEPŠE.

Zdaj pa spet sedim na Lavi 42 in pridno de-lam.

Radmila Drekonja,planer analitik v PFR

OJLA, Gvatemala!

Ne hodite tja, kamor vodi utečena pot.

Namesto tega pojdite tja, kjer ni poti, in pustite sled.

Samo tisti, ki si drznejo iti predaleč

lahko ugotovijo, kako daleč lahko sežejo.

T. S. Eliot

glasilo skupine cm celje

Documents