KRIKGlasilo Osnovne �ole Franceta Pre�erna v Kranju,letnik XXXIV, �olsko leto 1998/99, �tevilka 1

Glasilo Osnovne �ole Franceta Pre�erna v Kranju,letnik XXXIV, �olsko leto 1998/99, �tevilka 1Po mnenju ministrstva za �olstvo in �port �t. 415-138/9 z dne 6. 12. 1993 se �teje glasilo Krik med proizvode, za katere se plaèuje 5% davek od prometa proizvodov.

Uredni�ki odbor: Sandra Milojeviè, 8.a; Ajda Blatnik, Ana Bajuk, Nina Kramar, Aleksandra Radojc, Nika Valjavec, 8. b; Ne�a Nagliè,Maja Knific, Tja�a Obrulek, Jure Gros, 8.c; Teja Vervega, Branka Babiè, Sandra Èaviè, Ale� Piskernik, Jaka Jauh, 8.è; Sabina Jarc,�pela Zaplotnik, 7.b; Sta�a Blatnik, Vesna Komat, Dana Nikoliè, 7.c; Teja Germovnik, Vanja Strni�a, Matic Jovanoviè, 6.a; EvaKotolenko, 6.c; Tja�a Crnomarkoviè, Da�a Vervega, Tina Pavlova, Marko Kern, Eva Èarman, Maja Peneziè, 5.a.Zunanje dopisnice: Ana Hudobivnik in Maru�a Jo�t, 7.b; Anja Obradoviè, 7.èMentorici: Bo�ena Bogataj in Nada PajntarOblikovanje: Damijan Merlak, David Potoènik, 6.d

2

UVODNIKUVODNIK

En lep decembrski pozdrav vsem skupaj. Tale na� leto�nji izdelek oz.pridelek (kakor vam je ljub�e) izroèamo v skrbne roke samega sv.Miklav�a in ga lepo prosimo, naj podreza na�e raèunalni�kenavdu�ence in hkrati oblikovalce �olskega èasopisa, naj pohitijo,kolikor jim du�a da, da bi KRIK zagledal luè sveta �e pred iztekomstarega leta. Da bi vam ga torej prinesla Bo�ièek in dedek Mraz - ali pakar oba, da bo bolj dr�alo. Èe pa Krika ne bo pravoèasno v va�ih rokah,se pa seveda ve, kdo je zamoèil... Mi jasno ne!

Uredni�tvo Krika

KrikoèasnikKva dogaja? A vse �tima? A vi kejpoèitnice pogre�ate? No, jest semsvoje mo�gane �e maja na pa�ospustu, pa jih �e ni nazaj, zato sepa sploh ne èudem, da sem imelprej�nje leto na konc mal problemov.Jest sem se imel med poèitnicamres MEGA ZEGA. Konc julija semmal na morje uletu, sej �teka�, dasi mal baterije napolnem. Na pla�sem se lepo pod borovèek zleknu,pa mal bejbe opazvou, k so okrogletale v bikinijih. Zveèer smo pa gatko �ural, da so, k sem v �olo jesenpr�u, rekl, da mam podoènake dopopka. RES �TALA, STARI! Toksem bil zadet od tega poletngafilinga, da sem v drugem tednu vseptembru, ko sem kontrolno zaslovo pisal, kar SONÈKE risu,namest da bi se glagolov lotu. Da otistih petih kolih, k sem jih dobil vzadnjih nekaj mesecih, sploh negovorim.A ne, kako je zdej dolgèas, ko niveè de�urnega uèenca. Pa nenarobe razumet, sej vse �tima, samèe si bil lih laèen, si kak�en bon-bon al pa �vak pr nemu dobu. Polpa �e ta �alostna novica, da semse pa res �e skor zjoku, k semsli�u, da je hrèek preminu. Tok meje pretresla ta vest, da vam ne znampovedat. Trenutek ti�ine za na�egahrèka ........................Med glavco sem èist nedol�en na

klopci sedu, k sem na scenizagledu èistilko. Ej stari, neb miverjel, sam �enska je res prima.MOBITEL si je nabavla! Men soskor oèi iz jamic skoèile, ko semjo zagledal. No, gospoda Verberjasem �e navajen, ampak èistilka, topa �e te�ko razumem. �MODERN�,sem si mislu, pol sem pa poskrbel,da je zvedla vsa �ola!SO SORRY! Men se zlo mudi, sejmam �e en plakat za zemlo zanarest, da se tr�ic prliznem; prvi vtisje najbolj va�en. No, vi pa valda �eveste, da je Krikec res MODEL.Zdaj sem spotikanje punc �eprerasu, zato pa sem na�el novnaèin osvajanja; prav potiho jimprilimam �veèilko na pulover. TOBEJBE BLAZNO OBO�UJEJO!

Krikec

�ivijo, krikovci in krikovke!

KAZALO

UvodnikKrikoèasnikKrikove novice- �olska kronika ali Tejin dnevnik- Odprto pismo g. ravnatelju- Brez zapor z Jonasom- Jojo osvaja svet- Mladi in mediji- �olski plesKrikov intervju- Intervju z uèiteljem raèunalni�tva- Kratko in jedrnato... z go. Berto GolobS Krikom na pot- Ekskurzija za 8. razredeKrikèeve dogodiv�èine- Krikec zobozdravnikKultura- Moje sanje- Drobtinice najine sreèe- Jesen- Jesenska- Praznik samote- Bo�iè- Veseli èasLjubezenske zgodbe- Izdano prijateljstvo- Kemijska ljubezen- Prva prava ljubezenZa knjigojedceModa- Intervju s frizerko Rado- Intervju s kozmetièarko go. Dunjo Vovk- Kako shuj�atiKaj je �in� in kaj je �out�Glasba- The Power of Good bye- Koncert skupine Kelly Family vLjubljani- Punk- Green dayKrik v kinu- Zorro - zakrinkani ma�èevalec- Mesto angelov�port- Hokej na ledu- Intervju: Matic Kokalj- Snowbording- �olsko �portno dru�tvo- Intervju z Janezom Strni�emRazvedrilo- 10 poèivalnih resnic- 5 minut za lepo vedenje- Horoskop- Smeh v �olskih klopeh

- Kri�anke

3

KRIKOVE NOVICE

TEJIN DNEVNIK I

Bil je petek, 11.9.1998, ko se je troposmo�olcev - na�a prva izmena - podalna Èe�ko koèo.�e v avtobusu sem desetkrat jeznopreklela nesreèno nakljuèje, da je prvapunca, ki se je vpisala za �portni dan,izbrala Èe�ko koèo, torej te�jo smer.Sama sem imela v mislih �e od zaèetkala�jo pot, ki je peljala le do Valvazorja.Ampak naslednja punca, ki jeprijateljica od prve, se je tudi napisalaNA SMRTNO LISTO tistih, ki gredo naÈe�ko koèo. Tista, ki je bila potem zanjo, je nekaj cincala, a na koncu sevedaizbrala Èe�ko. In tako naprej... domene. Èeprav sem imela sama pri sebistvari popolnoma razèi�èene (Valvazor,kaj pa drugega!), sem se bliskovitopremislila, ko sem zagledala prazenprostor pod odre�ilnima besedama:VALVAZORJEVA KOÈA. �e samaslovenska logika je taka, da je splohni! Kako imam lahko raj�i eno èe�kogoro kot pa goro svojega narodnegavelikana. Ampak... èe �e moram trpeti,noèem sama. Torej: hajd na Èe�ko!Veèino poti sem utrujeno in zaspanome�ikala v beli dan, ki se je prebujal. Vavtobusu je vladalo prijetno jutranjevzdu�je. Prijetno zato, ker vsi tisti, kiponavadi delajo kraval, tega ne morejopoèeti, ker imajo z zaspanci zlepljeneoèi in so komaj pri�tevni. Tako smo sepo ovinkih pricijazili do vzo�ja Èe�ke.Èe sem prav opazila, je bila zaspanosttako huda, da nihèe niti bruhati nimogel.Aja, skoraj bi pozabila. Z avtobusomsmo obtièali v blatu ob cesti. Na�emoène roke niso niè opravile, ko smose trudili potisniti nesreènoploèevinasto �katlo zdaj naprej in drugiènazaj. Nazadnje nam je le uspelo, into ob pomoèi voznika avtobusa,na�ega vodnika Jo�eta ter lopate inpeska. Ob vsem na�em trudu smo bilidele�ni �e obiska policije v d�ipu.Dodobra o�kropljeni od blata, ogreti povseh predpisih in �e popolnoma zbujenismo se z vodnikom Jo�etom, ki je bilprava planinska pojava, zagnali v goro.

Jo�e je napovedal la�jo strmino nazaèetku. Ampak ko smo zagrizli v hrib,si je o pridevniku �la�ja� mislil vsak svoje,nihèe pa zagotovo tega, kar naj bibeseda pomenila.Po dobri uri nenehnega vzpenjanja,prestra�enih pogledov v laène prepade,omahovanja in plazenja ob �ici pomokrih skalah smo jo zagledali. Odvseh zgradb se vedno najbolj veselimgorskih koè, saj �e sam pogled naskromno hi�ico pomeni odre�enje,poèitek in... hrano, ki smo jo po vsehmukah sreèno privlekli na vrh.Laèni smo popadli zaloge in si vmespo tekoèem traku hodili preoblaèitpremoèene cunje, saj nam uèitelji prejne bi dali miru.Po pol ure bla�enega poèitka je za namiprisopihala druga izmena. Tudi ti so br�ugotovili, da je izreden mraz, da so laèniin da je bolje, da se sami gredopreobleè, kot pa da jih kar naprejpriganja kak�na uèiteljica.Siti in za silo spoèiti smo zapustilikoèo, z oèmi �e enkrat poiskali noraplaninca, ki sta rinila naprej v gore inmeglo, potem pa odklecali domov.Kljub temu, da je bilo zelo naporno, mije bil izlet v�eè in bi �la v gore s �oloveèkrat.

TEJIN DNEVNIK II

Toèno na sredini meseca septembra vna�ih koledarèkih, koledarjih inbele�kah �e dolgo kraljuje dan,rezerviran za ekskurzijo. Osmo�olcemso uèiteljske glave splanirale (pouèni)izlet v Julijske Alpe in Posoèje.Z avtobusi smo se navsezgodaj zjutrajodpeljali iz Kranja. V na�em busu sopreko zvoènikov kraljevali Beatli ingospod Andrej �bogar, na� uèiteljzemljepisa. Bila so razlièna mnenja otem, kako in koliko naglas bi moraliprepevati Beatli, g. �bogar pa je bil (otem smo si bili enotni) preveè glasovnoojaèan.Mimo oken sta poèasi zdrseli Radovljicain Zgornja savska dolina. MimoZelencev, kjer je izvir Save Dolinke, smose odpeljali proti Planici, tam obrnili

avtobu, se odpeljali v Kranjsko Goro inpo dolini Pi�nice prispeli do prvepostojanke - Vr�ièa.Seveda to ni bilo tako enostavno, kotse sli�i oz. bere. Po ne�tetih ovinkih jetistim z manj vzdr�ljivimi �elodci postaloslabo in potem smo se morali ustavljatiin potem so morali... no, to �e veste.Na Vr�ièu je mraz nekatere ujelnepripravljene, zato smo se skobacaliv koèo in pojedli prvi del malice. To nasje za silo ogrelo.Trenta. Log. Postanek v Logu.Po muzeju smo se sprehodili v dvehskupinah, vsaka s svojim vodièem.Najprej smo si ogledali film oTriglavskem narodnem parku; bili smooèarani. Na koncu smo popadli prodajnipult in zaèeli kupovati vse: od najboljtrapastih spominkov do debelej�ihprospektov in knji�ic o Parku. Vrsta paje hipoma ugasnila, ko smo izvedeli,da lahko na drugi strani pulta zastonjdobimo zgibanke o geolo�ki zgodoviniParka, gorskem cvetju in podzemskemsvetu, zgibanko z naslovomOkamenelo �ivljenje in �e kaj bi sena�lo. Mnogi smo �ele na avtobusuugotovili, da imamo po tri izvode istezgibanke, in to v sloven�èini, nem�èiniin angle�èini.Sledili smo Soèi navzdol mimo Bovcado Kobarida. Muzej prve svetovne vojne.Najbolj�i evropski muzej l. 1993. V njemse zagotovo nismo dolgoèasili. Komurpa se voja�ki eksponati in slike grozotniso zdeli dovolj zanimivi za vsaj konèeknjegove pozornosti, ja to ob�alovalnajkasneje v �olski klopi, ko mu jeuèiteljica zastavila kak�noneprièakovano vpra�anje. Sploh pa:katero vpra�anje razen: Ali danes kdomanjka? pa je v �oli prièakovano?Zdaj smo bili �e spet laèni. Odpravilismo se do bli�njih klopc in ostalihravnih, za sedenje primerni povr�in, intam v miru v pol ure spisali odgovorena nepotrebna vpra�anja ter pojedli �enekaj ostankov malice.Sledila je mirna vo�nja po dolini Idrijce,èez Kladje in mimo Visokega, kjer je vpoèitnicah domoval Ivan Tavèar. Pe�smo se odpravili do kapelice na obronku

�olska kronika ali Tejin dnevnik

4

KRIKOVE NOVICE

Tavèarjevih.�e �kofja Loka, Kranj, spet dirka zaavtobusom - in doma smo. Bilo jenaporno, zanimivo in morda tudi...koristno (glej ocene v redovalnici).

TEJIN DNEVNIK IIIOktober smo na na�i �oli zaèeliglasbeno: poslu�ali smo koncerttrobilnega kvarteta Gallus. Najavokoncerta smo sprejeli z velikimnavdu�enjem, saj je za nas osmo�olce�e posebej znano, da namesto �oleraj�i poènemo karkoli drugega - tudièistimo progo za tek. A tokrat nam nibilo treba drugega, kot peto uro oditinamesto h kemiji v dvorano in tam mirnosedeti in zbrano poslu�ati... Hmmm...Na stole smo se zagnali kot nadbo�ièna darila in kot da ni bila to zanas �e peta ura nenehnega sedenja.Vèasih znamo biti prav èudni!Preden se je koncert zaèel, sem �eenkrat preletela zeleni program v svojihrokah; obetal mi je, da bom sli�ala dvetrobenti, rog in pozavno. StankoPraprotnik, Jo�e �itnik, Jo�e Kocjanèièin Bo�idar Lotriè so nam pripravili pro-gram desetih skladb. Zdi se, da namje bila od vsega njabolj v�eè skladbaV. Landa Racman Jaka in pozavna.Bo�idar Lotriè, prvi pozavnist orkestraSlovenske filharmonije, nas jepopolnoma oèaral s svojo �raèjo�izvedbo te skladbe. Iluzija, da se ogla�araèek, nastala s pomoèjo posebneganastavka, ki ga je pozavnist vstavil vsvoj in�trument, je �e nas, odrasleosmo�olce, pripravila do neprikritegaobèudovanja.Ker smo se kot poslu�alci dobroizkazali, smo za nagrado dobili �edodatek in zato smo - kar je za nasredkost - res iz srca zaploskali.Prièakovali smo dolgoèasnetrobentarje, toda tole je bilo vsedrugaèno do�iveteje kot pa èi�èenjeteka�ke proge.

TEJIN DNEVNIK IVV zaèetku �olskega leta imamoneverjetno veliko �portnih dnevov. Toseveda ne pomeni, da jih ne bi moglo

biti �e veè, in tudi ne, da nam to niv�eè. Prav nasprotno! �portni dnevi sopravi blagoslov za nas, �olsko mladino.Toda tokratni �portni dan je bil najboljnenavaden �portni dan v vseh �tirih letihmojega bivanja na tej �oli. Nadvsemoderen, pravzaprav IN in KULobenem.�e ura, ob kateri smo sreène�i moralipriti v �oli, je bila dobro izbrana. Dovoljnaspani za prièakovane napore smose v �oli pojavili ob pol desetih in zmlatilimalico, ki je bila za nekatere �ele zajtrk.Prva izmena je imela manj sreèe, sajse je morala pojaviti v �oli �e dve uripred nami. Edina slaba stran �D -pe�aèenje do bazena - je nekako minilain �e smo bili na vrsti, da se kljubdeodorantom po�teno spotimo. Hitrosmo se preoblekli v �portne cunje in joubrali vsak po svoje. Dekleta smo senajprej zna�la v fitnesu, kjer smo zapetnajst minut zmotile pri treninguorja�ke fante z listi v rokah. Èudno.Navdu�eno smo preizkusile vse temoderne naprave in s kotièki oèesopazovale �orjake�, hkrati pa zganjaletak hrup, da se bog usmili. Po 15minutah smo �e vedele, zakaj imajofantje tiste �plonke�. Bila so navodila,katere vaje in kolikokrat jih morajoizvesti. V mislih sem si oddahnila, dase takih ceglcov ni spomnil kak�en na�uèitelj telovadbe.Fitnes smo prepustile na�imso�olcem in se odpravile v prostor zaaerobiko. Tu je bil ogromen stolp,ogromni zvoèniki in ogromna ogledala.In stra�no je smrdelo po potu. Vi�ekvsega pa je bil na� trener. Sledila jecela ura poskakovanja, hopsanja,pohojanja, motenja, krièanja,prestopanja, obratov, divje muzike,vzklikov trenerja, tihega in glasnegasmeha... in spet vse od zaèetka. Imelesmo se noro in bilo nam je po�tenovroèe. (Tudi spotile smo se - neverjemite reklamam).V obraz sem bila kot kuhan rak in cunjeso se lepile name. Stekla sem vkopalnico, da bi se èim hiteje preobleklav kopalke, kajti sledilo je plavanje. Vsvoji ihti sem s komolcem sunila roèajpipe navzgor in iz tu�a se je name vlilavoda. Sledil je prestra�en krik in smeh.

Take stvari se dogajajo le meni! Vmokrih nogavicah in o�kropljenihhlaèah sem zapustila kabino.Premoèene cunje sem stlaèila v torboin jo bosa odcompala do avle. Hja, dotja je �e �e �lo. A zunaj ni bilo takomehke preproge. Zunaj je bil asfalt inna mojo neizmerno sreèo je de�evalo.Zdaj se pa res nisem mogla spustiti vdolgotrajno natikanje nogavic. Zavihalasem hlaèe in jo ucvrla èez ledeno mrzelasfalt proti bazenu. V klorastemzadu�ljivem ozraèju sem si oddahnilain se po hitrem postopku spravila plavat.V bazenu sem zaèudena ugotovila, dasem ena izmed redkih kopalcev. Pravabela vrana torej. (Domnevni) vzrok:prehladi, �enske te�ave, prepovedkopalk �na hlaèe� za fante. Na�i fantjeso paè prefini, da bi kaj takominimalnega, kot so obièajne kopalke,nosili na sebi. Tako so se raj�i topili odvroèine ob oknih, od koder so imeli leppogled na modrino bazena in nassreène�e, ki nas ni obremenjevalo neprvo ne drugo ne tretje (glej pod vzroke).Od bazena smo se zopet pe�!sprehodili do �ole, vmes pa izumili vrstozgodbic o na�em trenerju aerobike.Ampak vse tudi ni za v èasopis.Res je bil perfekten �portni dan!

Teja

5

Spo�tovani ravnatelj gospod�itnik!

Na vas se obraèamo s te�avo, kinas �re �e dalj èasa. Ob prihodu v�olo smo do�iveli �ok! Med �olarjise je prvi dan pouka raz�irilastra�na, vendar resnièna vest. Le ste�avo smo sprejeli �okantnonovico, da na na�i �oli ni veède�urnega uèenca. Da vaspreprièamo, naj vam na�tejemonekaj dejstev, zakaj je de�urniNUJNO POTREBEN!Prviè, najbolj smo razoèarani misedmo�olci, saj smo se �e v petemrazredu veselili prostih dni na

Odprto pismo g. ravnateljuglavnem hodniku v dru�bisimpatiènega varnostnika Mirka.Èeprav se je �slu�ba� de�urnega napogled zdela simple, to �e zdaleèni bila. Reve� je moral dan predde�urstvom v trgovino in tam osu�itisvojo denarnico za nekaj stotolarèkov, nato pa je moral te�kobreme prena�ati �e vso pot do �ole.Ko so nam po �esti uri �elodèki �eprav po�teno krulili, je le-ta odprlvreèko bonbonov in nas dobrodu�nonahranil. Zdaj pa le recite, g.ravnatelj, èe ni bil pravi srèek, sajso nam takrat �e upadale uènemoèi. Poleg tega je velikokrat re�il

uèence iz zagate, ko so pozabilidomaèo nalogo. Kot pismono�a jes pismi dolga leta povezoval bodoèepare na�e �ole, varnostniku pa jedelal dru�bo, ko jo je le-ta najboljpotreboval. Mnoge matere ne bodozvedele slabih (dobrih) ocen svojihotrok, saj se bodo brez pomoèide�urnega na poti na govorilne ureizgubile med �tevilnimi hodniki na�e�ole. Poleg tega pa bi pomagal najtirazred marsikateremu prvo�olèku.Brez de�urnega uèenca smo tudivsi ostali totalno izgubljeni!

XX sedmo�olki

Brez zapor z JonasomÈetrtek, 29. september. Dan kotvsi drugi: razlaganje snovi,nenapovedano spra�evanje,mogoèe vmes kratka kontrolna aliprosta ura (?!). Ampak za nas 20sreène�ev ni bilo le to. Za nas je bilto dogodek �ivljenja? leta? dneva?,ki ga ne bomo tako zlahka pozabili.�li smo namreè na snemanjepriljubljene oddaje Brez zapor.Kot vedno je moralo biti nekajnarobe. Moj voznik, Ninin brat, jezaradi nevemkaterega razlogazamudil zbor pred �olo. Zato smose mi �tirje (spotoma smo �li �e poNinino sestrièno) odpravili vLjubljano �ele deset èez sedem -snemanje pa je bilo �e ob polosmih. Zato se je obrnil proti

avtocesti in ne boste verjeli - pri�lismo �e prezgodaj!Kak�en drenj pred vhodom! Saj jebila samo oddaja in nenevemkak�na zanimivost. Pa �e toni bila dvorana, ampak hangar, vkaterem je nekaj luèi, nekaj kamer,televizij in veliko �ic in kablov.Seveda je bilo veliko ljudi brezvstopnic in so si oddajo ogledali �naèrno�. Zato so morali prinesti nekajplastiènih stolov, mi pa smo sedrenjali na lesenih stopnicah (jazosebno ne, saj je bilo med mano in�sosedom� �e dost placa za �eenga, ostali revèki pa so si moralidihati za vrat).Vsebine oddaje vam ne bomrazlagala - èe ste jo zamudili, ne

bo ka-tastrofe.Le topovem,da so biliglasbenig o s t j eMagazinin King-s t o n ,pogovarjal

pa se je z novopeèeno misico Mi�o.Zanimiv je bil èas pred zaèetkomoddaje, ko nas je Jonas uèil, kakonaj ploskamo. Za vzpodbudoaplavza je rekel: �Kako glasno biploskali, èe bi sedaj vstopil Stojanin bi ga mahnil po gobcu?!� ali �Kakoglasno bi ploskali, èe bi pri�la Hel-ena Blagne in bi na njej naredili�kode za �tiri tisoè mark...�Po oddaji se je �el preobleè vrumene kavbojke in nam �potalal�nekaj podpisov in nam, krikovcem,dal KRATEK intervju (ki sledi).Krik: Koliko èasa se pripravlja� naoddajo?Jonas: Niè.Krik: Kdo izbira goste in vpra�anjaza njih?Jonas: Jest.Krik: Koliko prostega èasa ima� inkaj dela�, ko ga ima�?Jonas: Jest sem zaseden medtednom eno uro, v èetrtek od 20.do 21. ure, drgaè sem pa frej.Krik: Kaj bi �e povedal za Krik?Jonas: Hm, AAAAAAAAAAAA.....!(To je bil najglasnej�i krik!)

Aleksandra, Nika

KRIKOVE NOVICE

6

Preprosto ponedeljkovo jutro.Pre�ernova �ola �e vedno stoji (na�alost). Varnostnik spet spi na klopi.V ravnateljevi pisarni spet nekajducat �tapridnih� uèencev. GospodVerber spet zamuja. Jutro, enakovsem tisoèim prej.Kot ponavadi z miceno zamudo -trideset minut prepozno - uletim v�olo. Ga �etam po hodniku... pol pa...èak, èak, èak, kva paj to?!? Paen cajta gledam... Ej, to pa je neki!Stopm do modela, pa se lih neki zguno stvarjo sil, k bi lahko blapodobna eni zadev�ni, k u bli�intr�ic eksplodira. Zarad pomankanjaprfoksov si tacga BUMA res nemormo prvo�t. Po se mu pa poèasud uzadi prbli�am, pa mu spulm uniz rok. Èist mimgrede ujamem, da

Jojo osvaja svetje to JOJO. Pa se spomnm, da semto �e enkrat vidu u tistmuameri�kmu trilerju, k je una unga zjojotovo vrvico v ban zadavla.Tako jojo dan za dnem osvaja svet.Sem poklicu tisto ta bogato teto zLublane (od maminga strica tadruga sestrièna iz petga kolena). To,da je komad skopu�ka, sem pravdobr izkusu, k mi ni hotla kuptgunga z luèkam, po sem pa kr enganeumesnga dobu (iz prve svetovne).K pridm nasledn dan v �olo, odmezinca na nogi do najvi�iga lasana glav ponosn na svojga pinkjojota, zagledam okrog sebe�mekote z avtomatsko inraèunalni�ko vodenimi jojoti zbremzo pa luèko pr stran. Hitr sem

ga skril, da neb kdo vidu, kak�ngasocialnga jojota mam.Ej, stari, en teden sem rabu, da semugotovu, zakva prfoksa vsako uronajbol�iga jojota zaplen. Semenkrat med odmorom èist po nesreèu kabinet èofnu, pa zagledam tr�ico,kako z unmu jojotam od prej�njeure - gor pa dol, gor pa dol, gor padol. Pa naprej, pa nazaj, pa naprej,pa nazaj... Ma stara res obvlada.Sam isto kot vse ostale stvari setud teli jojoti ne bodo dolg na scenobdr�al.Dan za dnem tone v pozabo, pol bopa spet en cajta mir, dokler enpam� ne bo kej druzga u �oloprvleku!

Krikec

OVICE

Mladi in mediji

KRIKOVE NOVICE

Letos je bila tema �olskegaparlamenta zelo koèljiva: Mladi inmediji. O tem smo veliko govorili, vsipa ste izpolnjevali vpra�alnike, ki smojih kasneje dodobra predelali.Danes, ko pi�em ta èlanek, gapi�em s tem namenom, da vampredstavim �ivljenje, v katerem jeèlovek zasvojen z mediji, in pa�ivljenje, v katerem èlovek jemljemedije kot kak�en dodatek.�Ojla,mami!� reèe Krikec, ko pride obpol dveh iz �ole.��ivjo, kako je bilo v �oli, si dobilkak�no oceno?��Kva te pa briga! Dej mi raj semprnes pilota od televizije pa radio dejbl naglas!�Krikec se ule�e na kavè, pritisnegumb na pilotu in �alta po programih.Ustavi se na programu, kjer JeanClaude Van Damm divja s pi�tolamav obeh rokah proti vlaku, na katereganamerava skoèiti. Potem, ko jevsega napetega konec na teveju, seodloèi, da bi bilo dobro nareditidomaèo nalogo. Usede se za pisalnomizo, pri�ge radio, odpre zvezek zafiziko in gleda vanj, zraven pa pojesvojo najljub�o popevko. Èez nekaj

èasa, okrog petih, pride domov oèe inprinese revije, na katere Krikec planein jih zaène prebirati.V njih je sama traèarija: �Brad Pitt inJennifer Aniston hodita!�Krikcu se zdijo te opravljive revije zelozanimive in ne more se ustaviti,dokler ne prebere vsega.Potem smo pa tam. Ura je �e 5:30.Zdaj je pa �e èas za Princa z BelAira. Krikec hitro smukne predtelevizijo in zaène gledati zizbuljenimi oèmi. Potem pride petèez �est v dnevno sobo oèe, ki bièisto sluèajno rad gledal nogomet,toda Krikec seveda ne popusti, nakoncu pa seveda pora�en v solzahodide v svojo sobo in se cmeri. Ko vglavi misli, kak�na velika krivica semu je zgodila, ga bodo verjetnonajbolj razvedrile raèunalni�ke igrice.Vklopi raèunalnik, igra igrice, kasnejepa �e surfa po internetu. Tam dobisebi podobnega nesreène�a zapogovor in z njim se pogovarja dveuri, morda veè, nakar se spomni, daje ta dan oddaja Brez zapor. Teèe doteveja in gleda za odajo Brez zapor�e Prijatelje, Policijsko akademijo,Darmo & Griega, Tri kamne od

sonca, Misijo: Nemogoèe... in uraodbije �e èez polnoè. Treba bo spat.Zleze v posteljo in do jutra sanja,kako je oèeta, ki je hotel gledatinogomet, premagal v dvoboju ingledal Princa z Bel Aira.

Krikec ob pol dveh pride domov, pojekosilo in naredi domaèo nalogo.Potem poklièe so�olca in ga vpra�a,èe ima kaj èasa za ven. Pribli�no enouro je na sve�em zraku, da se mupovrnejo moèi in �e je pripravljen nasvoj vsakodnevni trening kolesarjenja.S svojimi prijatelji se najprej razgiba,potem pa se odpravijo na kratek izletpo de�eli. Seveda je ob delavnikihmalo kraj�i. Ko se vrne domov, seoprha in poje kratko malico, da seokrepèa. Po obroku malo poèiva in siogleda svojo najljub�o oddajo in seodpravi v sobo, kjer ponovi, kar so sev �oli ta dan uèili. Nato gre ob lepemvremenu malo ven s prijatelji ali paodpelje psa na sprehod. Ko se vrne,poje veèerjo, umije zobe in zaspi sprijazno mislijo na naslednji dan.Torej kak�ni bi radi bili?

Ana

7

Ples, ples, ples...

Slaba dva meseca stanas loèila od te�koprièakovanega veèera.Pred- pred-predpripravam so sledilepred- predpriprave, tempa predpriprave. Èeodmislimo veèurneglavobole, boleèine (vtrebuhu, rokah, nogah,u�esih in nosu),mravljince na konicahmojih tac, neukrotljivelase, ko�ne izpu�èaje,nekaj zimskih virusov,sem popolnomapreprièan, da je vse teklokot po maslu. Medtem kosem v ponedeljek zjutraj v

kopalnici totalno brez�usa zadensal svojoplesno toèko, sem se vpetek uro pred odhodomkot kupèek nesreèe zlo�ilpo tleh. Kaskaderskatoèka obrat tri siksti je �lapo zlu. Naèrt je uspeval,vse dokler se nisem nastopnici, ki je vodila vnotranjost diskoteke,spotaknil in se z glavozakopal v obcestni kupsnega. Ko smo vstopili,se je moja malenkost vsebolj pribli�evala mi�ki iz7.b, zaradi katere sem naples sploh pri�el. X jeveèino èasa pre�ivela zdrugimi fanti na plesi�èu,

KRIKOVE NOVICE

�olski plesjaz pa sem svojo �alostutapljal v sedemnajstemkozarcu skoraj neu�itnekoka-kole. Zadnji plesveèera pa se je tudi meninasmehnila sreèa.Punèara, na kateri se nitrlo pogledov in je svojemodre oèi skrivala zaprameni svetlorjavih las,se mi je nasmehnila takolepo, da sem brezpremisleka odcepetal donje in jo prosil za ples. Obmirnih ritmih glasbe semji podaril svoj èar ........................................ jagodni�veèilni gumi. Happy and.

Ana in Maru�a

Sa�o Gorjanec 7.b

8

KRIKOV INTERVJU

OSEBNA IZKAZNICA:IME: Andrej

PRIIMEK: Kolo�vari

DATUM ROJSTVA: 18.6.1955 v Ljubljani

NEBESNO ZNAMENJE: dvojèka - rak

NAJ RAÈUNALNI�KA IGRA: Je nimam.

NAJ KNJIGA: Moja dolina od JackaLondona, od na�ih pa recimo Feri Lain�èek,Namesto koga ro�a cveti

NAJ FILM: Let nad kukavièjim gnezdom,od zadnjih pa Armageddon.

NAJ IGRALEC/IGRALKA: Ljub�e so miseveda �enske, npr. �tefka Drolc, IrenaPapas, Demi Moore.

NAJ PEVEC/PEVKA: Emelov Harris in njenMister Sandman

NAJ SKUPINA: Genesis, Aerosmith

NAJ PESEM: I don´t want to miss a thing.Sem pa tudi ljubitelj klasiène glasbe. Najrajeimam recimo Barcarolo.

NAJ PIJAÈA: sadni jogurt

NAJ HRANA: Bolj èudno bo sli�ati, ampakto je pleskavica (ha ha ha) in pa slivovicmoki moje tete Tince.

NAJ BARVA: Sem ljubitelj bolj svetlih barv,rumene, èeprav tega ne nosim.

NAJ �PORT: Od letnih kolesarjenje inpotepanje z nahrbtnikom, od zimskih paplavanje v bazenu (ha ha ha).

NAJ ZABAVA: V dru�bi s prijatelji.

NAJ RAZVADA: Ja, to je pa ena moja hudaslabost, ki jo moram priznati - to je èokolada,polnjena z le�nikovo kremo. Vèasih mi jeje uspelo pojesti celo 100 gramov, danespa ne uspem pojesti niti tretjino tega.

KRIK: Kolo�vari je nenavadenpriimek. Od kod izvira? Moj oèeje bil rojen v Prekmurju in od tamtudi izvira.

KRIK: Bolj mad�arski torej? Ja,bo �e dr�alo.

KRIK: Ali ste si ustvarili dru�inoin ali imajo va�i otroci kajraèunalni�ke �ilice? Semporoèen, imam hèerko Barbaro,staro 14 let, ki se rada usede zaraèunalnik, èeprav jo bolj zanimapodroèje glasbe in interneta.

KRIK: Kje stanujete? V Lescah naAlja�evi 6.

KRIK: Obiskujete kaj disko alikino? Disko zadnje èase boljporedko. Rad obiskujem kinopredstave, ampak ta �elja ni bilavelikokrat izpolnjena, ker sem bil

prepogostokrat zadr�an.

KRIK: Katero zvrst glasbenajraje poslu�ate? Sem boljizbirèen. Zbiram klasièno glasbo, toje moj poseben svet, poslu�am patudi popularno glasbo - rockenrol inpodobno.

KRIK: Kako se najraje oblaèite?Praktièno. Nisem zahteven, razendo èevljev. Niè posebnega, skratka.

KRIK: Koliko ste bili stari, ko steprviè sedli za raèunalnik?Mislim, da sem bil star 16 let.

KRIK: Katere �ole ste obiskovaliin kateri je bil va� najljub�ipredmet? Srednjo elektrotehnièno(Iskra) in Fakulteto zaorganizacijske vede, kjer semdiplomiral iz raèunalni�tva. Vosnovni �oli je bil najljub�i predmetfizika, na srednji pa predmetnelinearni elementi in vezja.

KRIK: Kdo je bil oz. je �e vednova� idol? Moram reèi, da jih imamveè, sreèo pa imam, da je med njimitudi moj prijatelj. To je gospod IvanValant. V mladosti je bil toFrancesco Mosser na �portnempodroèju, na tehniènem pa dr.Smolej.

KRIK: Kaj ste poèeli, preden stezaèeli vsako jutro prihajati naKidrièevo 49? Bil sem zaposlenna in�titutu IRRS v Ljubljani,sodeloval sem v veè mednarodnihprojektih (in �e sodelujem). Mojdelovni dan je bil med peto in petoin bil je precej zanimiv.

KRIK: Zakaj raèunalni�tvo?To je vzgib �e v mladosti. Nakljuèjeme je pripeljalo v svet elektronikein �ivljenjska pot v svetraèunalni�tva. To se je toliko èasastopnjevalo, da lahko reèem skorajdo zasvojenosti.

Intervju z uèiteljem raèunalni�tva

9

KRIK: Kako izkoristite èas, koniste za raèunalnikom in ali stez njim zasvojeni? Zanesljivo semz njim zasvojen. Del èasa mi sevedaostane za dru�ino in za hi�negaljubljenèka, ku�ka, ki je zelorazvajen. Ime mu je Meda, klièempa ga kar Stari. Na �alost jimposveèam premalo svojega èasa inpozornosti.

KRIK: Katere »znamke«raèunalnikov priporoèate zaosnovno�olce?: Tu ne bi delalreklame, vsekakor pa jim privo�èimèim bolj�o opremo, ki delujezanesljivo in ki bi dejansko podprlanjihove potrebe.

KRIK: Èe ni skrivnost; kateregaimate doma? Mislim, da jih imampet, so pa vsi hi�ne/domaèeproizvodnje.

KRIK: Je va� urnik natrpan?Trenutno niti ne toliko, kot je bil.

KRIK: Vas jemljejo resno? Ja,obèutek imam, da me jemljejoresno, èeprav obstajajo tudi izjeme.

KRIK: Menite, da dana�njamladina presedi preveè èasapred raèunalnikom? Imamspecifièno mnenje: menim, daveèurno sedenje pred raèunalnikomza mladino ni zdravo. Zanesljivo jetudi dejstvo, da nekvalitetnaoprema, recimo zasloni, �kodujemladim oèem in da to pusti neketrajne po�kodbe tako na hrbtenicikot na oèeh. Z nasprotnegastali�èa, èe gledamo na raèunalnikkot na zasvojenost, pa sem mnenja:bolje raèunalnik kot droga.

KRIK: Kaj bi povedali tistim, kibi �eleli hoditi po va�ihstopinjah? Spodbudil bi jih.Dejstvo je, da je to podroèje, ki sezelo hitro razvija in se �e lep èasbo. Zanesljivo bodo potrebe po tehkadrih �e velike, zato - le pogumno.

KRIK: Kaj bi �eleli povedati oz.svetovati uèencem? Pri

raèunalni�tvu se je treba lotiti zadeve s �èepcem strokovnosti in ni dovoljsamo velika zagnanost. V tem navalu zagnanosti se vèasih pozablja nastrokovnost. Tako je vèasih dobro prebrati, kaj ti raèunalnik odgovarja, inne smo sunkovito »klikat«. Vèasih hitreje pride� do rezultata, èe pogleda�v kak�en priroènik ali pa pobrska� po internet strani za kak�na navodila.

Intevjulala: Aleksandra

KRIK: Koliko èasa �e pi�ete?Dolgo. Od leta 1952. Kak�no leto veè, kak�no leto pa manj.

KRIK: Kaj vam je pri pisanju najbolj v�eè, kaj vam je najte�je?V�eè mi je to, da znam napisati, kar �elim. Doslej mi ni niè najte�je.

KRIK: Kaj priporoèate mladim, naj berejo?Zanimive in dobre knjige, pa tudi mladinske revije, kakr�na je Kekec.

KRIK: Pi�ete bolj knjige za mlade ali pa ste napisali tudi kaj zaodrasle? Tudi. Posebno sestavke v strokovne revije.

KRIK: Ali pi�ete tudi pesmi? Seveda. �e dolgo.

KRIK: Vemo, daste uèili verouk.Ali to delate �esedaj?Da.

KRIK: Kdo jeva� vzornik?Vsak dober inpo�ten èlovek.

KRIK: Kaj bi �epovedali osebi?Rada imam�ivljenje, naravo,dobre knjige in�e marsikaj.Nimam pa radadomi�ljavih ljudi.

Pogovarjala se jeSta�a

Kratko in jedernato...z gospo Berto Golob

KRIKOV INTERVJU

10

S KRIKOM NA POT

Torek, 15. septembra 1998(ekskurzija èez Vr�iè naPrimorsko). Veselil sem se je �edolgo èasa, saj vem, kako je lep tadel Slovenije. Pot nas je vodilamimo prelepih gorenjskih naslij:Linhartove Radovljice, Pre�ernoveVrbe, Èopove �irovnice, Fin�garjevihDoslovè in Jan�evega èebelnjaka.Stari oèak Stol jih ljubeèe varuje.Ko smo se peljali mimo Jesenic,so v nas nemo zrli zapu�èeni plav�i,v katerih so vèasih pretopili vagonein vagone �elezove rude. Zelenihribèki okoli Jesenic prekrivajoostanke �lindre.Po Zgornji savski dolini se cesta vijeob prelepi zeleni Savi Dolinki. Nadesni so nas spremljale Karavanke,na levi pa strme, skalnate,prepadne Julijske Alpe. Obèudovalismo èudovite turistiène vasice znajbolj slavno Kranjsko Goro naèelu. Mimo neverjetnega izvira SaveDolinke (voda kar vre iz zemlje) smosi �li ogledat slavne slovenskesmuèarske skakalnice. Iz Kranjskegore mimo jezera Jasnice se jeavtobus zagrizel v ovinke protiVr�ièu. Pokrajina je bila �eprezgodaj odeta v prelepo beloodejo. Nekaterim hudi ovinki nisobili ravno v veselje, saj jim jeponagajal �elodec. Na vrhu pa sosi oddahnili. Med vo�njo navzgorsmo poèastili spomin na ruskeujetnike, ki so gradili to cesto in jihje zasul plaz. To je bilo med prvosvetovno vojno. Ob nogah Ajdovskedeklice smo se okrepèali. Podsnegom so se skrivale triglavskero�e, ki so zrasle iz krvi zlatoroga,ki ga je pohlepni lovec ranil.

Janez Bedina, 8.b

Vr�iè. Veter, ki te je sku�al odtrgatiod tal in te pahniti v dolino, oèiso�olcev, ki se kar iskrijo ob takemvremenu, megla, da se ne vididoline. Bili so trenutki mraza. Kosmo se odpeljali s prelaza, se jemegla odprla v sijoèo dolino Trente,kakor da bi bila obsojena na

svobodo. Kamor je seglo oko,povsod same gore, drzne skalneojstrice, nekaj gozda, kamor lahko�e se�e, mogoèna poboèja najvi�jihvrhov na�e dr�ave. Med goraminekaj vasi in mest. Najprej smo seustavili v muzeju na Logu v Trenti.Mraz, ki nam je na Vr�ièu segalskozi vsako luknjo, je v Trenti pre�elv toplo sonce, ki nas je grelo.V Kobari�kem muzeju pa smo seustavili kar za nekaj èasa, saj smosi morali ogledati kar precej�nji delmuzeja. �e ob vhodu v muzej smovedeli, kaj si bomo ogledali, saj smopred vhodom zagledali top iz prvesvetovne vojne. Samo cev topa jebila te�ka kar tono in 60 kilogramov,premikal pa se je lahko samo potirih. Ko smo si ogledali razneplakate, reliefe Julijskih Alp, smopri�li do ÈRNE SOBE. Ta soba jebila drugaèna. V tej sobi je bilo polnostrahu, pomanjkanja, napora,

boleèine in smrti. Polno tega je bilona slikah iz prve svetovne vojne.Opusto�ene pokrajine - topni�kaobstreljevanja so povzroèilaekolo�ko katastrofo. Najbolj je bilprizadet èlovek - vojak. Vojna jezahtevala èez milijon mrtvih,ranjenih in pogre�anih vojakov.Srhljivi posnetki mrlièev so nasopozarjali na to, da se èlove�tvo izkrutih vojn ni nièesar nauèilo. Ressrhljiv pogled, a nekateri se res nezavedajo, kak�na katastrofa jevojna.V manj�em prostoru ob velikemreliefu Posoèja je postavljenakaverna, vojakovo bivali�èe. Kaverneso bile vklesane v goro ali kamen,opa�ene z lesom in zavarovane z

vreèami peska ter bodeèo �ico. Vnjej je bila skromna oprema: lesenpograd, obleka, teleènjak na �eblju,na mizi pa sveènik, ki je istoèasnoslu�il kot kozarec.

Odlomek iz pisma vojaka: Spimo vkaverni, trpimo mraz zaradineprestanih sne�nih viharjev, kidivjajo, odkar sem pri�el sem.Vendar sem se �e navadil. Nisemvedel, da bom lahko kdaj zaspal vtakih nemogoèih razmerah. Aèlovek se vsega navadi. Pomisli,sedaj me tudi topovi ne zbudijo veè.Izstrelke poznam �e po zvoku:izstrelek kalibra 75 �kripa, tisti 149smrèi, kaliber 159 �vi�ga in kaliber305 tuli. Drugaèe sem v redu indobro se poèutim. Ne objokujem inne pogre�am preveè na�ih krajev.Pogre�am le vas, moji najdra�ji, kerne vem veè, èe vas bom lahko �ekdaj videl. Glede tega nimam moèi.�e posebno ob veèerih me primedomoto�je in v mislih sem pri vas.To so hudi obèutki.Tako je opisoval vojak svoje �ivljenjenajdra�jim. Tako se sanje razblinijoin v trenutku je vojak in vidi gore,reke in spet sli�i grmenje topov.Anja Grèar, 8.b

»Krasna si, bistra hèi planin...«Sreèanje s slovensko lepotico medrekami. Vije se med belimi skalami,peni se, se umirja, �e vedno je vsa�iva kot takrat, ko jo je obèudovalin obo�eval Simon Gregorèiè.V Bovcu smo bili pretreseni nadposledicami velikonoènega potresa.Ubogi ljudje. Kje bodo prezimili?Èez Cerkljansko hribovje, ki je takodrugaèno od visokih Julijcev, smoprispeli v Poljansko dolino. �eenega mojstra besede, ki daneshudo sameva v dvorcu na Visokem,smo pozdravili na na�i poti domov.To je Ivan Tavèar. Polni vtisov smoprispeli domov, opiti od prelesti na�elepe domovine.

Janez Bedina, 8.b

Ekskurzija za 8. razrede

11

KRIKÈEVE DOGODIV�ÈINE

Krikec zobozdravnikTako, dragi moji, ker dobro vem, daste na�ega Krikca �e po�tenopogre�ali, smo se odloèili, da gazopet poi�èemo. Bil je namreè vilegali - opravljal je tajne naloge zaCIO in FBI, torej je bil nedostopen.Tokrat smo ga ujeli v vlogizobozdravnika, pravzaprav kotvajenca na�e �olskezobozdravnice.Uganjal je precej neokusne norèije,zato tisti, ki imate obèutljiv �elodec,raje prenehajte z branjem, ostali pale pogumno naprej.Vstopili smo v èakalnico na�ezobne ambulante. �e s tem smoimeli probleme - pred ordinacijo jebila namreè ogromna gruèareporterjev in fotografov, ki so hotelislavnega Krikca ujeti pri delu.Zbasali smo se torej v èakalnico...Pri prièi nam je vrata v ordinacijoodprla na�a sicer zmerajnasmejana in prijazna zobarca - inlahko smo razbrali drobne sledovestrahu v njenih oèeh in zaznalimalce zaskrbljenosti na njenemobrazu. Medicinska sestra je

mrzlièno nekaj zapisovala vkartoteko - in zdelo se je, da se jiroke rahlo tresejo. Tu je bil tudiKrikec. Na�a ekipa se je potuhnilav kot s strogim navodilom, da nesmemo niti èrhniti. �e to, da smosploh lahko bili zraven, je bilogromen privilegij.Potrkalo je. Vstopil je majhen fantek- in se precej pogumno usedel nastol. Reve� paè ni vedel, kaj gaèaka!Njegova te�avica je bila naslednja:majal se mu je zgornji mleèni zob,ki ga je - se razume - �rtvoval slavnizobni mi�ki. Treba pa mu je bilonarediti �e nekaj zvezdic in gledena to, da je bil asistent pri tempodvigu Krikec, fantova prihodnostni bila ravno svetla!�Ni problema,� je rekel Krikec in sipljunil v roke (higiena, kot �e veste,paè ni njegova vrlina).Toda zobozdravnica ga je modroodrinila in mu naroèila, naj ji lepodaja instrumente. In Krikec se jepostavil v asistentsko pozo (malonerodno je stopil) in - ups - pa je

�el zobozdravnièin stol po gobe.�No, bo �e �lo... Èeprav stoje...�Pa ni �lo.Krikec je poleg stola kmaluonesposobil tudi luè, ko je butnilzobozdravnico, da ji je sveder zleteliz rok...Poleg tega mu je uspelo, da jepregorela luèka za trditev zalivk, patudi me�alnik za �zvezdice� karnaenkat ni veè delal. Asistentka joje za las odnesla s celo roko...Prizor za bogove: nervoznazobarca, medicinska sestra, ki sezvija od boleèin, jokajoèi malèek vrazbiti ordinaciji...Ampak na koncu se je vse skupajlepo izteklo.A kako?Ja, tako: Krikec je ves �ivèen sunilzobozdravnico v glavo, ta je skomolcem nokavtirala svojegamalega pacienta in ... ne en, dvazoba sta bila zunaj, kot bi mignil.In to brez kle�è!Juhej! Hura! Le kako mi vedno uspeprièarati happy end?Reporterji so Krikca sprejeli kot

kralja - kljub razsuluv ordinaciji innapovedi dalj�ebolni�ke odsotnostiobeh zdravstvenihdelavk. Krikec se jepri prièi ponudil, daju bo nadome�èal;lahko jezobozdravnik inasistent v eni osebi.Zanj je to tamalamalca!Zato le pohitite vzobno ambulanto,preden se Krikecpremisli in jo uberekam drugam!

Ne�a

SLIKA: Kaja Omerba�iè

12

KULTURA

MOJE SANJE

Vse, kar sem sanjal, bila si le ti, zdaj poleg tebe srce se topi,res si najlep�a in rad te imam, najveèji sem sreène�, odkarte poznam,vsa ta ljubezen v srcu tièi, o tebi razmi�ljam vse dni innoèi,najbolj na svetu sem sreèen postal, ko prviè sem videl te in tespoznal,zame na svetu tem lep�ega ni, kot to, da ljubezen mednama �ivi,ti moja si zvezda tam sredi neba, ta zvezda le zame ljubezenima,odkar sem spoznal te, te ljubimmoèno, saj punce, kot ti si, na svetune bo,ljubezen med nama je veèja odgora, v srcu je globlja kot sredineba,vse lepe stvari zdaj spominjajo me na punco, ki meninamenjena je.To bil je zate le majhen pozdrav, od fanta, ki vso ti ljubezenje dal.

Klemen Lombar, 8.è

DROBTINICE NAJINE SREÈE

Poljub iz ljubezni najlep�a je stvar.In stisk ne�ne roke v srcu je èar.Nasmeh na obrazu le sreèe je dar.Dokler to imava - res sreèen sva par.

Klemen Lombar, 8.è

JESEN

Jesen je pri�la,z njo de� in megla,kratki so dneviin dolge noèi.

Narava je v pisanebarve odeta,veter moèanpa z listjem pometa.

Grozje smo obrali,vince naredili,da v dolgih veèerihbomo ga piliin se od jeseni poslovili.

Miha Gaber�ek, 5.a

JESENSKA

Odhaja poletje,prihaja jesen,umetnica in slikarka,ki gozdove barvain vse pozlati.

Odhaja poletje,prihaja jesen,listje �umiin v plesu odpada,da kmet �e steljo dobi.

Odhaja poletje,prihaja jesen,zjutraj je mraz,megla nas skrije,èakamo komaj tople peèi.

Igor Okorn, 5.a

PRAZNIK SAMOTE

Tiho, tiho odmevajoglasni zvoki ti�ine,zamraèenost v na�ih srcih,nemir v na�i glavi,boleèina v srcu.

Misel mi uhaja na grobove,na te �alostne grobove.

Prepustim se mislim.

Èrnina jih obkro�av teh temnih dnevih,dnevih �alosti, samote,èe si nekoga izgubil.

Da�a Vervega, 5.a

Bo�iè

Bo�iè je èas, o katerem lahkozavriska� na glas.Dru�ina se zbere skupajter proslavljajo do jutra.

Pojejo peèenko,naredijo ledenko,pokajo raketein vse skupaj je,kot bi naredili polpete.

Peèenke veè ni,zdaj �alostni smo mi.Toda kmalu se vsak razveseli,ko darilo dobi.

�ana Leskovar, 6.c

Veseli èas

Alo, spet leto okoli je,bo�iè - èas za darila, ne?Ah, kje poletje je �e, kje pomlad?Zima pri�la jein od�la bo,ko se sneg stopi.Alo, spet leto okoli je.

Bo�ièek prihaja, govori:»Ohoho. Kaj se tu zgodilo je?«Je na vrsti �e mrazek?Alo, �e silvestrovo je to.Na sani, saj leto 99 je to!

Nina Rogelj, 6.c

13

Rajski otoki, pe�èene pla�e, delfiniin tropske ribice... Vedno mipomaga, èe v kriznih trenutkihpremi�ljujem o èem lepem. Ker setaki trenutki pojavijo veèkrat medpoukom, moje ocene niso nikolitak�ne, kot bi si èlovek �elel.�Maj�ar, negativno.�Èe bi to negativno veljalo za izvidetesta glede na virus HIV, niè nereèem. Bila bi vesela. A na �alostje bila negativna kontrolna izkemije.Le kako sem lahko... Ne, pa tolikosem se uèila. Naj gre v ...Zvonec me odre�i. Vsa razoèaranain jezna do lasnih konic sesesedem na klop na hodniku.Super! �e ena negativna. Kljubuèenju so moji mo�gani kot cedilo,èe skozenj precedimo skodelicokompota.Pogled na uro mi pove, da semzamudila avtobus. Jezna seodvleèem iz �ole. Sreèo imam. Èezpet minut pripelje �e en avtobus. �Kajpa, èe je ne zastopi�?� gaopona�am.�Pa reèe� prfoksi, da ti �e enkratrazlo�i.��Hvala, mami!��Saj ni nujno, da te prfoksa strezne.Saj te lahko kdo drug.��Kdo drug. Ve� da. Kdo?��Ja nekdo, ki mu je paè kemijajasna.��Takih je pa zelo veliko!� semironièna. Saj sem lahko. Kemija sezdi be�no razumljiva samo Bo�i,Neci in Juretu, ti pa so vsi take sorte,da si kak�ne velike pomoèi od njihni obetati. Seveda bi lahko pomagaltudi Janez, a uspeh potem nizagotovljen.�A je tebi kemija jasna?� semzbadljiva.��e kar.��A me vleèe�? Potem pa tebepotrebujem.�To je bil le hec.�Kdaj pa to?��Kadar hoèe�.�Tudi to je samo �ala.

�Zdaj.�Ostrmim. Tole je zvenelo, kot bi fantmislil resno.�Ja, a kar tukaj v avtobusu?! Nak,ne bo �lo.�Moja postaja. Hvala bogu. Obrnemse, da bi rekla vsaj �ivjo, zdravo alikarkoli. Za mano pa on. Izstopitinamerava na isti postaji. Avtobusustavi. Znajdeva se v mrzlem mraku.�A gre� potem?��Kam?� Ni mi jasno, kam cilja.Nasploh je v moji glavi precejoblaèno.�Na uèno uro kemije.��Ne vem.��Odloèi se. Nimam namenaprenoèiti na avtobusni.��OK,� reèem obotavljajoèe. �Kdaj pato?��Zdajle nima� èasa?��Imam,� se gladko izmuznem svojivesti. Sonja lahko poèaka. Saj neve, da sem bila namenjena k njej.In nauèiti se moram kemijo. To jemenda ja jasno kot beli dan.Toda zdaj ni veè beli dan. Noè sespu�èa. Jaz pa sem s hitrimi korakisledila dolgolascu. Presneto. �ekar ne vem, kako mu je ime.Pripelje me do kri�i�èa. Kolikor semga razumela - èez ta prehod naprej,za opeènato hi�o levo in potemnaravnost do bloka in...Stopim na cesto. On me zgrabi zaroko in potegne nazaj. Mimo �vigneavto. Imam pa res sreèo. Brezbesed nadaljujeva pot do njegovegabloka. Njegova roka ne spusti moje,pa tudi moji je v njegovi èisto toplo.

Veèer, ki je sledil, je bil èudovit.Nikoli si nisem niti v najboljdomiselnih sanjarijah predstavljala,da je uèenje lahko tako... Sploh, èaima� tako dobrega uèitelja, kot jeToma�. Tako mu je namreè ime.Toma�u kemija ni samo �e karjasna, ampak jo razume do njenihtemeljev. Zdaj vidim, kako zabitasem bila. Enaèbe so res èistopreproste. Vse je ena sama logikas pièico znanja.

Na poti domov, v avtobusu, sevedana zadnjih sede�ih, sem namestona Sanjske otoke mislila na kemijoin Toma�a. Kemija je v bistvu zeloèustven predmet. Toma�...Da sem pozabila na Sonjo, tega se�e spomnila nisem.

V petek smo imeli popravce. Vsese mi je zdelo sme�no lahko. Èe bina na�i �oli uèil Toma�, bi vsi imelipozitivno. Ne bi bilo popravcev.

Pisala sem pet. To je bila prva peticate vrste v zgodovini Eve Maj�ar.Knedlarca mi je naklonila parbesed.�Bravo, Maj�ar. Pobolj�ala si se.��e isto uro sem bila vpra�ana.Vem, zakaj. Ker Knedlarca ni moglaverjeti svojim oèem, da gre zaMaj�arjevo, ko je popravilakontrolno. Prepoznala me je poneponovljivi zveri�eni pisavi. Ni bilodvoma. Nakracala sem jo sama.Toda potem ji je njen kemijski umgovoril, da sem prepisovala. Zato meje poklicala k tabli. Znala sem za4. Dobila sem vpra�anje, ki naj biga znali re�iti le tisti s petko ali�tirko iz kemije. Jaz pa sem bilanovopeèena odliènjakinja pri kemiji.Na to sem v svoji re�etasti glavipozabila.

Popoldne poklièem Toma�a potelefonu. Povem mu za kemijo.�tirica mi da razlog, da ga obi�èem.Sonja bo paè morala �e malopoèakati. Pri�gem televizijo.�So we must end this relationship,because there is no chemistrybetween us.�Ugasnem TV. Takih traparij ne bomposlu�ala, �e manj gledala. Mednama s Toma�em JE kemija.Ljubim kemijo!

Teja

VA PRAVA LJUBEZEN

LJUBEZENSKE ZGODBE

Kemijska ljubezen

14

LJUBEZENSKE ZGODBE

Prva prava ljubezen�Tina�, se je zaspano zadrla mami.�Pojdi v trgovino!� �e medpoèitnicami mi ne dajo miru. Èlovekje enkrat na leto na morju, pa senihèe ne ozira na to. Sicer pa, brezveze, da se sekiram, saj sem tega�e navajena. Vstala sem, sepretegnila in od�la ven. Tam me jez veselim repkanjem pozdravilaGaja - moja psica. Bilo je �e svetlo.Jutranja svetloba sonca in ne�no�umenje morja v bli�ini so spremljaliglasovi �kr�atov, ki so neutrudnoponavljali svojo pesem dan zadnem, leto za letom. Z jeznimpogledom sem se ozrla protiprikolici, kjer sta spala moja star�a.Doma si tega nikoli nista privo�èila.Seveda! Na morju sem za delozadol�ena jaz.Med potjo sem se �e dodobrazbudila in postala sem pravzadovoljna, saj je bil dan èudovit,èeprav nikjer ni bilo �ive du�erazen nekaj starej�ih ljudi, ki sose sprehajali in obèudovali lepotenarave po potkah, ki so seprepletale po goli zemlji inposu�eni travi. V trgovini semkupila mleko, kruh in èokolado. Vtrafiki na drugi strani ceste panekaj razglednic za prijatelje insorodnike. Na poti nazaj sva seustavili na travniku, da se je Gajalahko razdivjala. Èez nekaj èasaje po potki pritekel fant. Ko naju jezagledal, se je ustavil in sepoèasi pribli�al. Takoj semugotovila, kdo je, saj so mi topovedale tresoèe se noge inrdeèica na obrazu. Bil je on. �enekaj dni ga opazujem in se muplaho nasmiham. Kadar sesreèava, se mi totalno utrga.Oblije me najhuj�a rdeèica,kolena se mi tresejo kot za stavo,ko pa me pogleda, je vse, karlahko naredim to, da pogledam vtla. Èeprav sem naslednjosekundo besna nase, to nepomaga. In zdaj, stoji tu polegmene, ves èudovit, s kratkimihlaèami in nabildano postavo.

Gleda me in se mi smehlja. Nevem, zakaj spet pogledam v tla.Takrat pa poklièe Gajo, ta pavesela priteèe k njemu. �e to!Èudovito, parfektno, genialno.Vsak dan molim, da bi gasreèala, sedaj pa le nemo stojimin gladam Gajo, ki veselo skaèeza palico, ki jo meèe on. Pogledame in me vpra�a, kako je imepsu. S cmokom v ustih mupovem, potem pa spet izginem vsen obnemelosti.Stopi do mene in se mi predstavi:�Jaka sem, kaj pa ti?��Tina�, sem skoraj nesli�noizdavila.�Aha, Tina,� je ponovil. �Koliko sistara?��14 let,� sem odgovorila. �Pa ti?��16 bom drugega avgusta,� se mije nasmehnil.�Saj to je jutri,� sem vzkliknila. �ezdaj nisem dojela, da sepogovarjam z njim, ko me jevpra�al, èe bi �la z njim v disko,da bi proslavila njegov rojstni dan.Fant, ki ga �e toliko èasaopazujem in sanjam o njem, mevabi ven. �Seveda grem,� semskoraj zakrièala. Problem so lemoji star�i, ki imajo nekak�noteorijo o fantih, seveda samotistih, ki so v�eè meni. Manj jih je,bolje je. Punca pazi se!Pospremila sem ga do trgovine inzvedela, da je naredil prvi letnikgimnazije, da obo�uje divjemaèke, igra na kitaro in poslu�arock. Popolno, naravnost popolno,kot v sanjah, najlep�ih sanjah.Zdaj so bili te�ava le �e tastari.Ej, sploh ni bil problem, ne vemkje, se je njuna teorija o fantihizgubila.Zmenjena sva bila na tistemtravniku, kjer sva se zjutrajsreèala. Oblekla sem svojonajkraj�o miniko, èrne bulse inèrno majico. Res sem totalnoza�gala. V disku sva nekaj èasaplesala, potem pa sva od�la napla�o, se usedla na kamen in se

pogovarjala. Kar naenkrat me jeobjel, se mi pribli�al in mepoljubil. Tako ne�no, da sem si�elela, da bi ta poljub trajal veèno.Bil je najlep�i, kar sem jih kdajkolidobila. Pogledala sem ga v oèi.Imel je tako lepe oèi, njegovnasmeh, njegova ko�a, njegovilasje, vse je bilo popolno. Gledalasva v zvezde, se pogovarjala oljubezni in usodi. Ko je bila urapol dveh, sva se poèasi odpravila.Prijel me je za roko in me gledal.Sploh ne vem, kaj vidi na meniosmo�olki. Nisem lu�tna in sempredebela za svojo velikost. �eenkrat sem ga pogledala, da semse preprièala, da ne sanjam. Ne,to niso bile sanje. Bila jeresniènost, èudovita resniènost.Ko sva pri�la do poti, kjer sva seloèila, me je �e enkrat pogledalse sklonil in takrat... Pri�la semdomov vsa zasanjana. Ne da bi sezmenila za mamina radovednavpra�anja, sem od�la spat.Naslednje jutro sem �enavsezgodaj hitela v trgovino.Mogoèe zato, ker nisem moglaspati, mogoèe zato, da bi ga spetvidela. Verjetno je bilo tisto drugo,saj sem bila zaljubljena kot �enikoli. Toda ni ga bilo. Zveèer svabila spet zmenjena, da greva napijaèo. Komaj sem èakala, dan pase je vlekel v nedogled. Ob poldevetih zveèer sem ga �e èakalana travniku. Pri�el je, sevedatoèen. Imela sva se �e bolje kotprej�nji dan, poljubi pa so karde�evali. V�eè mi je bilo, �e veè,u�ivala sem. Na obali sva le�alana tleh in se pogovarjala. Vse jebilo èudovito, dokler naju ni zmotiltrop mularije, ki je �el na noènokopanje. �la sva. Na potki sva seposlovila, Jaka pa mi je povedal,da gre jutri s star�i v Pulo obiskatprijatelje in mi obljubil, da segreva pojutri�njem skupaj kopat.Naslednji dan sva z Gajo na pla�ipre�ivljali dolgoèasen dan, vsedokler se ni poleg mene pojavil

15

LJUBEZENSKE ZGODBE

najlep�i tip, kar sem jih kdajkolividela. Pobo�al je Gajo in mevpra�al, èe je moja. Zaèel jepogovor in nisem imela kaj, kot dase pogovarjam. Imel je blond lasein modre oèi - tista fora, na kateropadajo vse �enske. �e ko sem serazgovorila, sem se nenadomaspomnila na Jaka. Medtem ko jebil on pri prijateljih, sem jazpustila, da me je osvajal najlep�ipredstavnik mo�kega spola.Pogledal me je in me vpra�al, kajme te�i.Ne da bi mu odgovorila, se jenasmehnil in dejal: �Èe ima�resnega fanta, povej, pa ti ne bomveè te�il, èe pa ni to, se nesekiraj.� Kaj naj mu reèem? Imela semJaka, hkrati pa me je neznanasila vlekla k Mateju (njegovo ime).Imela sem obèutek, kot da ve, oèem premi�ljujem. Rekel je, dave, kako se lahko preprièam.Sklonil se je k meni in me ne�nopoljubil. Ta poljub je bil èaroben.Ko se je odmaknil, sem ga brezpremisleka poljubila nazaj.Zaèudeno me je pogledal,ugovarjal pa ni. Zveèer sem samasedela na skali in premi�ljevala,kaj naj storim. Obadva sta bilaèudovita. Vendar ne morem imetidveh fantov hkrati, to mi je bilojasno. Te�ka odloèitev je bila predmano in za trenutek sem hotelapozabiti nanjo, a nisem mogla.Naslednji dan je Jaka pri�elpome, da se greva kopat. Obadvasva bila precej zadr�ana in nitienkrat se nisva poljubila.Vpra�alasem ga, kaj mu je, a mi niodgovoril. Sedela sva tam, gledalav vodo in premi�ljevala. O èem?Kaj premi�ljuje on? Kaj ga te�i?Ve zame in Mateja. To je biloskoraj nemogoèe, saj sva bilaskupaj le en dan. Ali vendar?Nisem prenesla ti�ine, zato semga vpra�ala o te�avah. Dolgo èasasem vrtala vanj, ko je konènopovedal, da je pred njim te�kaodloèitev in da ne ve, kako naj jore�i. Nisem ga veè spra�evala.

Jaz ga v mislih obto�ujem, da mevara, on pa trpi. Ne�no sem gaobjela, za kar mi je bil zelohvale�en. Spet se mi je prikupilnekoliko bolj kot Matej, spetnisem bila preprièana v svojeodloèitve. Bila sem na razpotju,nisem vedela, kaj naj storim. Potistem poljubu z Matejem sva bilazmenjena za disco. Nisemvedela, kako naj to povem Jaku.Vendar me je re�il, preden semspet zasrala situacijo in samrekel, da zveèer ne more z manoven.Oblekla sem se èisto obièajno,bularje, kratko majico in kavbojke.On pa je bil tako èudovit, da semga komaj prepoznala. Prijel me jeza roko in poslal poljub na lice.Od�la sva v disco, kjer sva senoro zabavala, vendar sem vesèas mislila na Jaka. Zdaj, ko bimu morala stati ob strani, semmu obrnila hrbet in ga zapustila. ZMatejem sva od�la na pomol intam gledala v vodo. Postalo me jesram. Moje dejanje je bilonaravnost podlo. Vse, na kar semlahko mislila, je bil Jaka. Ali gasploh cenim? �e nikoli v �ivljenjunisem do�ivela toliko lepihtrenutkov, kot sem jih v tistih dvehdneh z Jakom. Pri�la sem dospoznanja. Resnièno zaljubljenasem bila v Jaka. Mateja semimela samo zato, ker sem bilasebièna. Hotela sem imeti �e veè,èeprav sem imela �e veè kotdovolj. �e po prvem poljubu zMatejem bi morala stran. Spetsem vse zasrala. Jaka je bilpredober zame, nisem si gazaslu�ila. Morala sem proè. Stranod Mateja, dokler lahko �e kajre�im. Obrnila sem se in brezpozdrava od�la. Matej je klical zamano, a se nisem ozirala. Teklasem po pla�i in se pod drevesomobupana sesedla. Jokala sem,jokala in hlipala, a ni bilo nikogar,da bi me potola�il. Ali pa?Zagledala sem ga, kako nekajmetrov od mene sedi in jeèi. Bil jeJaka. �la sem do njega in ga

objela. Dr�ala sem ga takomoèno, da bi ga skoraj zadu�ila.Vendar mu je bilo vseeno.Pogledal me je, me pobo�al polaseh in se mi nasmehnil: �Vedelsem, zate in za Mateja. Bil je mojnajbolj�i prijatelj. Nikoli si ne bimislil, da je lahko tako �dober�prijatelj tako pokvarjen. Ko semmu povedal zate, je takoj zgrabilprilo�nost, da bi dokazal, da je pripuncah bolj�i od mene. Vèeraj seje hvalil, da te je �e osvojil in da sizdaj samo njegova. Vedel sem,da èe te bom silil, da se odloèi�,bom vse samo �e poslab�al.Hotel sem te posvariti, saj munobena �e ni rekla ne.��Oèitno sem prva�, sem se vsolzah nasmehnila.Poljubil me je, spet tisti stari, prviin najlep�i poljub, spet, spet inspet. Pozabila sem �e na Mateja,na tega èudovitega fanta s toneizbe�no �eljo po osvajanju�enskih src. Zdaj je bilo konec.Samo jaz in Jaka. Skupaj, brezte�av in skrbi, sama zabava. To jenajveè, kar sem lahko prièakovalaod prve zares velike ljubezni.Sreèna sem zato, ker sem na�latakega fanta, ki mi kljub tej slabiizku�nji ni zameril, ki me niobsojal in s katerim sem lahkodelila vse, èisto vse. To je bilozame dovolj. Moje �ivljenje je bilopopolno.

Maru�a

16

LJUBEZENSKE ZGODBE

Drrr. Konèno. Bil je �e skrajni èas,da se oglasi zvonec. Dan je bil reszamorjen. Najprej sem bilavpra�ana biologijo in sem dobilanezadostno; nato smo pisalisloven�èino - pa se mi niti sanjaloni, o èem pi�em; pri matematikisem dobila minus, ker sem bilazopet brez domaèe naloge. A sesploh nisem sekirala, saj mi je �lopo glavi samo eno: ljubezen.Ljubezen, ki me spremlja �e odzaèetka �olskega leta. Zaljubljenasem namreè v fanta, ki hodi v drugiletnik, jaz pa sem v prvem. Zanj neve �e nihèe, niti moja najbolj�aprijateljica. Danes ji nameravampovedati. Zato sem tudi komajèakala konec pouka in najinegasreèanja v kavarni zraven �ole.Pribli�no ob petih sva se dobili.Takoj ko me je zagledala, je butnila:�Kaj pa je s teboj?�Izstrelila sem kot iz topa:

�Zaljubljena sem.��Zaljubljena?� se je zaèudila. �Hitro,povej mi vse od zaèetka do konca.�In tako se je zaèel najin pogovor.Povedala sem ji vse podrobnosti.Na koncu sem �e dodala: �Prosim,nikomur ne povej. Dokler ne bomdodobra pripravljena, da bi sesooèila z njim, tega nikomur neomenjaj.��Seveda, molèala bom kot grob.� In�e je ni bilo veè.Moram priznati, da mi je kar odleglo,ko sem se razgovorila in me jeposlu�al èlovek, ki mu zareszaupam.

Torek. Danes smo imeli pouk obosmih. Ko se stopila v �olo, me jekar zmrazilo. Na klopci nasprotina�ega razreda je sedela Polona.Ob njej je stal Marko, moja velikaljubezen. Objemal jo je, nato sta sezaèela poljubljati in kot v sanjah

Izdano prijateljstvoodplula mimo mene. Ampak tolikozasanjana Polona le ni bila, da mine bi hinavsko pome�iknila.To je bilo pa �e preveè! Stekla semv strani�èe, se zaprla in jokalatoliko èasa, dokler se nisemumirila. V naslednjem odmoru semstopila do Polone in jo vpra�ala:�Zakaj?�Smejala se je in rekla: �Saj si vendarsama dejala, da �e nisi pripravljenasooèiti se z njim. Pa sem te re�ilate hude preizku�nje.�Komaj sem lovila sapo. �e samane vem, kako sem iztisnila skozizobe: �Najino prijateljstvo jekonèano.�Rekla ni niè, le smejala se je instekla k Marku.Ostala sem sama s svojo �alostjo,jezo in razoèaranjem.

Tja�a Obrulek

ZA KNJIGOJEDCE

Spo�tovani knjigojedci!Ker dobro vem, da zadnje èase neberete drugega kot razne JosipeJurèièe in Ivane Cankarje, ki jihimate za domaèe branje (ki pa vas,kokr se jest spomnim - ne veselijoprov zlo), sem se odloèila, da vamv roke porinem par dobrih knjig, daboste raje brali, kot pa gledaliKassandro.

Tu je torej - samo za vas - ena od�tirih �blazno resnih knjig� DeseMuck: BLAZNO RESNO OSEKSU.In ker ste superinteligentni in �e karveste, o èem teèe beseda, vas nemislim dolgoèasiti z raznimivsebinskimi scenami, torej:Èe se bojite, da vam bo v strani�èno�koljko padel dojenèek ali èe steizgubili �torkljino �tevilko - lauf poknjigo in prijetno branje!

Za tiste malo boljzainteresirane, kiimate skoraj celoknji�nico �e v malemprstu, pa �e enap o s l a s t i c a :� T O P A R S K IVODNIK POG A L A K S I J I ,Douglasa ADAMSA.In morda, èe seboste nauèili �topatirazne vesoljske ladje,vam niti osnovne �olene bo treba konèati.Tako. Na�e geslo je:S trebuhom zakruhom (in skolesom po knjigo)! Ne�a

Sanja Vujinoviè, 6.b

17

MODA

KRIK: Koga frizirate?Vse po vrsti, odrasle in otroke.

KRIK: Kak�na frizura je trenutno najbolj v modi?Kratka z barvastimi prameni.

KRIK: Ste se kdaj zmotili in naredili drugaèno frizuro, kot jo je hotela stranka?Hvalabogu �e nikoli.

KRIK: Kaj se vam zdi najzabavneje pri friziranju?Stri�enje modernih frizur.

KRIK: Ali raje delate s kratkimi ali dolgimi lasmi?S kratkimi delam raje in la�e.

KRIK: Ali vam je kdaj pred dokonèanjem frizure �e kaj zmanjkalo in je niste mogli dokonèati?Ne, nikoli; kaj takega se mi ne sme zgoditi niti v sanjah.

Spra�evala je Dana

Intervju s kozmetièarko gospoDunjo Vovk

KRIK: Opi�ite nam va� poklic.Moje delo obsega splo�no nego obraza ter posebno nego mozoljaste, suhe in zgubane ko�e.

KRIK: Zakaj vam je ta poklic v�eè in kdo vas je navdu�il?Moj poklic mi je v�eè zato, ker rada delam z ljudmi in sem vesela, èe jim lahko ustre�em. V ta poklic me jepripeljal splet razliènih okoli�èin.

KRIK: Katero kremo priporoèate proti mozoljem?Priporoèam kolekcijo Dayenne.

KRIK: Zakaj ravno to?Zato, ker sem jo preizkusila �e na mnogih strankah z mozoljasto ko�o in uspehi so bili zelo dobri. Da pakozmetika res uèinkovala, ja osnovno pravilo najprej redno in temeljito èi�èenje obraza in �ele nato uporabakreme.

KRIK: Ali mislite, da je pametno prekrivati mozolje s pudrom?Mozolje lahko prekrivamo s pudrom, vendar jih moramo pred tem dobro oèistiti, drugaèe se bodo �e poveèali.

KRIK: Kaj priporoèate za lièenje najstnic?Najstnice naj se ne lièijo preveè. Èe pa se �e, potem naj bo make-up ne�nih, nevsiljivih barv.

Intervju s frizerko Rado

18

KRIK: Katere pripomoèke rabite za nego obraza?Najbolj pomembno orodje so moje roke in pa luè z lupo, uporabljam pa tudi razliène aparate, kot so ionoforeza,vapozon, masa�ni pripomoèki in drugo.

KRIK: Kaj je najbolj primerno za puljenje obrvi?Niè drugega kot pinceta.

KRIK: Katera znamka je najbolj�a za make-up?Vse znamke dobrih kozmetiènih firm so primerne, vendar naj vsak po osebni izbiri poi�èe najbolj�o za svojoko�o.

Intervjuvali sta: Ema Javornik Cregeen in Danijela Davidoviè, 5.a

MODA

Kako shuj�ati?1. Ko bo� laèna, �ejna ali oboje: Prinesi si èrnoèrni kruh in kozarec mlaène vode. Usedi se. Izklopi svojemisli. Zdaj pa pojej svojo potico in popij gosti sok. Pa dober tek!

2. Ko bi se razgibala, pa ne ve�, kako in kaj:Poskusi z lahkim �printom do Italije. Èe so ti ljub�i hribi, se lahko èezstari Ljubelj odtelovadi� v Avstrijo.

3. Ko bi gledala TV:Zaèni z opona�anjem filmskih likov. Bolj ko se bo� v�ivela, bolj bo�zgubila kile. Za zaèetnice priporoèava Tarzana, Georga iz d�ungle,kasneje Forest Gumpa in tako naprej. Uspeh ne bo izostal.

4. Vsak drugi dan v tednu se obleci v Esmeraldo. Obvezna barva obleke:zelena. Nato pa hajd èez mest! Uèinek bo skoraj hipen - porabila bo�ogromno KJ energije, ko bo� be�ala pred hordami obo�evalcev.

Èimveè shuj�ane sreèe ti �elita Prekla Fi�olec in Toni Res

19

THE POWER OF GOODBYE

Your heart is not open so I must goThe spell has been broken... I lovedyou soFreedom comes when you learn tolet goCreation comes when you learn tosay noWalk awayYou were my lesson i had to learnI was your fortress you had to burnPain is warning that something�swrongI pray to God that it won�t be longWalk awayThere�s nothihg left to tryThere�s no place else to hide

There�s no greater power than apower of good-byeYour heart is not open so I must goThe spell has been boken... I lovedyou soYou were my lesson I had to learnI was your fortressThere�s nothing left to tryThere�s no place left to hideThere�s no greater power than apower of good-bye

Learn to say good-byeI yearn to say good-bye

Vesna

Koncert skupine KELLY FAMILYv Ljubljani

Julija je bila v Ljubljani popularnaskupina Kelly Family. Seveda sembila med nestrpnimi gledalci tudi jaz.Komaj sem èakala, da bo ura poldevetih, ko bodo pridrveli na oder spesmijo When the Boys Come intoTown. Koncert je trajal dve uri in pol,se pravi do enajstih. Nastopili so vsi

razen Jimmyja, ki ga je nadome�èalnjihov bratranec Adam. Bila sem vprvi vrsti, da sem lahko vse natanènovidela. Ko je varnostnik nosilPaddyja na ramenih, sem mu dalavrtnico, on pa mi je stisnil roko.Neko dekle mu je dalo klobuk, takoda je bil prav sme�en.Za konec so nam zapeli �e dvepesmi, in sicer Because It�s Lovein I Can�t Help Myself. Najbolj mi je

ostal v spominu Joe s pesmijo TheWolf.Imela sem se super in komaj �eèakam naslednjega koncerta.

Dolores Regancin - Mateliè, 7.c

Punk

Kanèek sovra�tva, �èepec besa terveliko jeze in tu je nov naèin glasbe,obna�anja, pristopa, dr�e - PUNK.Punk se je zbudil s skupinama MC5 in Stooges. Ti dve skupini pa �ene igrata pravega punka. Postavilista le slabo vidne smernice za

naslednje generacije. Predvsem za tak,kot so Iggy Pop, ki si je - kot zaatrakcijo na odru - rezal �ile. Nedvomnopa je najveèja, najbolj�a in najglasnej�a�e zmeraj skupina Sex Pistols. Nasceni so �e od leta 1976/77. Vendarpa zanje �e danes ni jasno, ali so bilzaèetki skupine zaviti v meglo, kajtinjihov mened�er je bil MalcomMcLearn, ki pa je bil lastnik erotiènetrgovine, in èisto mo�no je, da je bila taskupina le reklamna poteza.

GLASBA

20

Po prihodu Sex Pistols je pravipunk za�ivel v najèistej�i obliki. Vtem obdobju so nastale najboljznane in najkvalitetnej�e punkskupine, kot so: Clash, Sham 69,X-Ray Spex, Penetration,Buzzcocks, Doamned, Siouxie &The Banshees, Vortex, Rezzilos,Boys, Stranglers, Jam,Heartbreakers, Vibrators,Members...Vendar pa je punk poèasi zaèelzgubljati svojo èistost. Zalo�be soopazile vse veèje zanimanje zatako zvrst glasbe, zato so zaèelepodpisovati pogodbe na veliko.Vsak »malo bolj od�tekan« je lahkopri�el do kar èednih vsotic.Èeprav je punk izgubil svojo èistost,so nastali nekateri dobri bendi, kotso: Skids, Undertones, Stiff LittleFingers, Generation X, Angelicupstars, Cockney, Rejects, UKsubs, Ruts, Exploited anti nowherein League.Po tem pa je svet zajel »new wave«:elektro pop, ater dance, hardcore,bltizcore.Punk gibanje je zajelo tudiSlovenijo. Tu je sigurno �e danesena najbolj�ih skupin Pankrti. Natem podroèju sta odlièni tudi skupiniBuldogi in Lublanski psi. Nastale sotudi nekatere dobre skupine: Niet,Vice ofenziva, Èao pi*ke, �und,Kuzle.Punk je poèasi zaèel propadati,

GLASBA

èeprav to ne pomeni, da je »dead«.Prav gotovo nastopi vpra�anje,zakaj je punk sploh nastal.- V �estdesetih letih je bila mularija�e po�teno zdolgoèasena.- Ker niso imeli denarja zakvalitetne in�trumente, so tipogosto �kripali in piskali.- Veèina »glasbenikov« pa nikoliprej ni videla, kaj �ele igralain�trumentov. Se pravi, so bili slaboali pa sploh niè poduèeni o glasbi.- Seveda pa ne smemo pozabitivsega besa, upora, jeze tersovra�tva, ki so ga me�ali v glasbo,zato je ta agresivna. Zvok je neèist.Punk ni le glasba, je tudi eden odnaèinov izra�anja upora. Predvsemso ga izra�ali �e z oblaèenjem,frizuro, ki je bila nenavadno kratkain utrjena, da so jim lasje stalipokonci. �enske so se lièilepredvsem tam, kjer je to najgr�epri�lo do izraza. Seveda pa soobvezne tudi varnostne zaponke inverige.Vsekakor ne smemo pozabiti, dabo punk �ivel, dokler bo na svetukanèek sovra�tva, �èepec besa terveliko jeze.

Ajda

Green dayDobro znana punk-rock skupina je

zaslepila sceno nekje leta 1994. Vtem èasu pa so posneli �estalbumov - vsi so enako kvalitetni,èeprav je med najbolj prodajanimipredvsem Dookie, ostali pa so �eSmooth Kerplunk, Insomniac,Nimrod, B-sides. Green day-ovci paso zaèeli svojo uspe�no kariero lezato, ker so jim drugi rekli, naj nezaènejo.Green day so trièlanska skupina.Billie Joe, rojen leta 1972, 17.februarja. V �tevilèni dru�ini je bilod �estih otrok najmlaj�i. Drugi jeMike Dirnt, s pravim imenomMichael Pritchard, prav tako rojenleta 1972, 5. aprila. Pre�ivljal jete�ko otro�tvo, saj je bila njegovamama odvisna od heroina. Tretjièlan pa je Frank Edvin Wright, rojenleta 1972, 10. septembra.Skupina naj bi nekje v novem letuzaèela snemati grozljivko, v kateribi igrali in poskrbeli za glasbo. Filmnaj bi posneli v letu 1999.

TIME OF YOUR LIFE

Another turning pointa fork stuck in the road.Time grabs you by the wrist;directs you where to go.So make the best of this testand don´t ask why.It´s not questionsbut a lesson lesrned in time.It´s something unpredictablebut in the end it´s right.I hope you had the time of your life.So take the photograpshand still frames in your mind.Hang it on a shelfof good health and good time.Tattoos of memoriesand dead skin on trial.For what it´s worth,it was worth all the while.It´s something unpredicatablebut in the end it´s right.I hope you had the time of your life.

Ajda

21

KRIK V KINU

Dogajanje je postavljeno v krajSanta Ana v Kaliforniji leta 1821,kjer vlada zlobni �panski guvernerin diktator Don Rafael Montero.Strah in spo�tovanje sku�a pridobitis pobijanjem nakljuènih izbranceviz ljudstva. Po robu se mu postaviZorro, zakrinkani jezdec, izvrstnimeèevalec in heroj mno�ic, ki v sebizdru�uje lastnosti Supermana,Spidermana ter Robina Hooda. Vnekaterih (absurdnih) trenutkih celoskaèe in pleza po obzidju, kot dananj sploh ne delujejo zakonigravitacije. Lahko bi celo rekla, daje to predhodnik Batmana. Svoj biè(med drugim) uporabi tudi kot vrv -zavihti ga okoli droga za zastavo inz njim poleti nad mno�icami kotTarzan. Z obzidja skoèi na svojegakonja Tornada, ki toèno (?!) ve, od

kod bo priletel njegov gospodar,kakor to stori tudi BatmanovBatmobil.Antony Hopkins je upodobil »Zorrav pokoju« - Don Diega De La Vego,ki vpeljuje v posel meèevanjasvojega naslednika AlejandraMurieta. Ta se zaljubi v Diegovodolgo ne videno hèer Eleno (igra joCatherine Zeta - Jones), ki si jo jeprilastil njegov smrtni sovra�nikRafaelo. Zasedba igralcev inscenarij sta dobra, èeprav nekolikopredolgemu filmu primanjkujeodrezavosti in zgo�èenosti.Privlaèni Banderas kot Zorro Juniorin hladnokrvni, brutalni ameri�kivoja�ki poveljnik Harrison Love, kiga je upodobil Matt Letscher, se vzakljuènem prizoru spopadeta zmeèi, vmes pa si izmenjata �e oster

The mask of ZorroZorro - zakrinkani ma�èevalec

dialog. Istoèasno pa se na isti naèinnedaleè stran bojujeta Diego inRafael. Zmagata (kot vedno)najbolj�a in najplemenitej�a.Glasba ustreza ritmu filma in vnajbolj energiènih trenutkihmeèevanja stopi v akcijo �panskiflamenko, ki vse skupaj �e boljzaèini.Ta romantièno-avanturistièni film jeproduciral najbolj znan med znanimiproducenti Steven Spielberg.Zorra je ustvaril �e davnega leta 1919policijski reporter in pisec �undromanov Johnson McCulley. �enaslednje leto so ga preselili nafilmsko platno, Walt Disney pa gaje razvlekel v serijo z GuyomWilliamsom. Se ga kdo spomni?Jaz tudi ne!

Aleksandra

22

V GLAVNIH VLOGAH: Meg Ryan,Nicolas Cage, Dennis Franz, AndreBraugherRE�IJA: Brad SilberlingSCENARIJ: Dana Stevens

Meg je igrala kirurginjo, Nicolas paje bil angel. Mesto, v katerem je�ivela Meg, je bilo polno angelov.Bili so obleèeni v èrno in niso imelikril. Imeli pa so nenavadno lastnost:nièesar niso èutili. Èe se je kateriod angelov navelièal �biti angel�, jeskoèil s kak�nega visokega objektain postal... èlovek.Meg je operirala pacienta, ki je imelte�ave s srcem. Bolnik je umrl. Megje bila na robu �ivènega zloma, sajdoslej �e nikoli ni izgubila pacienta.Pri delu jo je pozorno opazoval edenod angelov - Nicolas. Zaljubil se jevanjo in postal njen angel varuh.Spremljal jo je na vsakem koraku.Meg ga seveda ni videla. Èe pa si

je za�elel, se ji je lahko pokazal.Tako sta se pobli�e spoznala. Megga je povabila k sebi. Ko stapripravljala veèerjo in je Nicolasrezal zelenjavo, se je veèkrat urezalv prst. A seveda ni nièesar èutil intudi kri ni pritekla. Meg ga je spodilaiz stanovanja.Po kratkem èasu sta se spat na�la,a kmalu zopet zgubila stik. Meg janamreè imela pacienta, ki je izangela postal èlovek. Uèloveèeniangeli pa so bili tudi edini, ki solahko prepoznali prave angele,èetudi jih niso vedno videli. Pacientje Meg povedal, kako angel lahkopostane èlovek. Meg pa je bilapreprièana, da je Nicolas premalopo�rtvovalen, zato se mu jemuhasto izmikala. Nicolas jespoznal, da je Meg �enskanjegovega �ivljenja in da ne more�iveti brez nje. Odloèil se je, da sebo vrgel z objekta in postal èlovek.

KRIK V KINU

Mesto angelovA pot mu je prekri�al neki Meginznanec in jo zasnubil. Meg se jeodloèila za �ivljenje z njim, a to jebila kratka zveza.Nicolas je spet na�el Meg. Tudi onaje spoznala, da je Nicolas pravizanjo in da morata ostati skupaj.Ker je bil Nicolas po skoku ves krvav,mu je Meg rekla, naj se oprha,sama pe se je medtem s kolesomodpeljala v trgovino. Pot ji jeprekri�al tovornjak in Meg se jezaletela vanj. Oble�ala je na cesti.Nicolas je medtem pri�el izpod prhein zaèutil, da nekaj ni v redu. Stekelje po cesti in pri�el do hudopo�kodovane Meg. Vzel jo je vnaroèje in po licu mu je spolzelonekaj grenkih solz. A tudi njegovavelika ljubezen ni mogla premagatizakonov narave. Meg mu je umrla vrokah.

Vesna

23

�PORT

Hokej je hitra, dinamièna igra, ki sojo izumili v Kanadi v 70. letihprej�njega stoletja. Danes hokejigrajo skoraj po vsem svetu. Nazaèetku so ga igrali na zamrznjenihribnikih in jezerih brez ograje (vhokejskem �argonu bande),kasneje pa so zaèeli graditihokejske dvorane.Smisel te igre je, da s hokejskopalico spravi� plo�èek za vratarjevhrbet, torej v nasprotnikov gol.Hokejsko mo�tvo mora sestavljatinajmanj deset igralcev in dvavratarja. Poleg njih morajo biti

prisotni na tekmi �e trener, tehniènivodja, zdravnik (pri bogatej�ihmo�tvih so zraven �e maserji,trener vratarjev in pomoèniktrenerja).Tekme navadno trajajo trikrat po 20minut �èiste igre�. Pred zaèetkomtekme je ogrevanje na ledu (15minut). Mo�tva pred tem opravijo �eogrevanje �na suhem�, kjer ponavadinaredijo raztezne in gimnastiènevaje.Hokej igram �e osem let in splohne razmi�ljam, da bi ga opustil.Igram v prvem ali drugem napadu

Hokej na ledu

Predstavljamo: Matic KokaljKRIK: Zakaj si se odloèil zahokej?Z oèetom sva nekega dne od�la naderbi Olimpija - Jesenice in igra meje navdu�ila. Tako sem se pri prièivpisal k Triglavu.KRIK: Koliko èasa �e trenira�?Sedmo leto.KRIK: Ali si zadovoljen s pogojiv klubu?Lahko bi bilo bolje. S treningi bilahko zaèeli malo prej.KRIK: Kak�no vlogo ima� vmo�tvu?

Sem napadalec in igram na levemkrilu.KRIK: Kolikokrat imatetreninge?�tirikrat na teden po uro in petnajstminut.KRIK: Kateri so bili va�i najveèjiuspehi?2. mesto na dr�avnem prvenstvu inzmaga na mednarodnem turnirju vAvstriji.KRIK: Kdo je tvoj vzornik inzakaj?Ed Kastelic zaradi svoje mo�ke

igre.KRIK: Zakaj tolikokrat reèemo,da je hokej mo�ka igra?Zato, ker se veliko igra na moè in jemed igralci dosti ne prav ne�nihkontaktov, tudi pretepov.KRIK: V katerem klubu bi nekoènajraje igral?V Avstriji pri Feldkirchu.

Jure

na polo�aju desnega branilca.Igram vsako tekmo ne glede na to,v katerem napadu sem, saj senapadi menjavajo skoraj vsakominuto, kajti to je naporna, hitra igra,zato so obremenitve nog velike.S soigralci se dobro razumemo.Veliko èasa pre�ivimo skupaj, sajimamo treninge skoraj vsak dan(povpreèno �tiri treninge na tedenin tekma ob koncu tedna - sobotaali nedelja). Poleg tega se obzaèetku sezone vsi udele�imoenotedenskih priprav. Takratodpotujemo v slova�ko mesto

Zvolen, kjer odigramo tudi nekajtekem. Zelo veliko te�av, tudiosebnih, re�imo skupaj.Do sedaj sem si na svoji hokejskipoti nabral �e kar nakaj odlièij.Najraje imam medaljo, ki sem jodobil za osvojeno drugo mesto vdr�avnem prvenstvu. Zame je topoleg drugega mesta naneuradnem svetovnem klubskemprvenstvu v Zell am seeju najveèjiuspeh.Sanje vsakega pravega hokejistase zakljuèijo v Najmoènej�iHokejski Ligi (NHL), te sanje sotudi moje.

Matej Grubiè, 8.a

24

�PORT

Snowboarding ali po slovenskodeskanje na snegu je med vse boljpriljubljenimi �porti med mladimi.Pa tudi starej�i navdu�enci senajdejo. Ta �port se je vSloveniji pojavil pred dobrimidesetimi leti, ko so prvi��mekoti� zaèeli uletavati nasmuèi�èa z dilami, ki so jihkupili v tujini ali pa so jihnaredili kar sami doma.Seveda smo se vsi obraèali zanjimi, kot bi bili deveto èudo.Toda ni trajalo dolgo, ko jeElan zaèel izdelovati sne�nedeske. Bordanje se je pri nas�ele zaèelo razvijati, medtemko so v Ameriki �e organiziralitekmovanja.V zadnjih letih se je deskanje nasnegu tudi pri nas zelo raz�irilo.Dobili smo �e enega izdelovalcadesk (Goltes) in tudi tekmovanja sose prièela.

Tako kot pri alpskem smuèanjuimamo tudi pri bordanju veè stilov:race, alpin, freeride, freestyle. Prvadva naèina sta nemenjena polaganju

do u�es in vo�nji med kolièki. Na�aodlièna tekmovalka v tem stilu jePolona Zupan, tudi biv�a uèenkaPre�ernove �ole.Druga dva sloga sta namenjena

SNOWBOARDINGvo�nji po celcu, skokom, halfpipuin ostalim ekstremnim do�ivetjemna snegu.V Sloveniji dobivamo vse veè

bordali�è, na katerih imamoborderji svoje proge, kjerlahko izvajamo vragolije, neda bi pri tem ogro�ali kogadrugega. Pa se kljub temu�e kdaj zgodi, da èlovekponagaja redarju nasmuèi�èu ali pa se skrega�s te�akom, ki borderjev neprebavlja in dobi �ivèni zlomzaradi tega, ker si sluèajnofural pred njim ali celo jupnilpredenj.Bordanje je super �port,poln enkratnih u�itkov! Èe

�e niste poskusili, storite toèimprej. Najbolje �e to zimo!

Jaka

Na na�i �oli potekajo �tevilne �portnedejavnosti. Danes vam bomopredstavili ODBOJKO. Treningeobiskujejo uèenke od 5. do 8.razreda. Bolj�e bodo sestavljale�olsko ekipo, ki bo zastopala na�o�olo na razliènih tekmovanjih.Pa si poglejmo, kako poteka trening.Dekleta se v garderobi preobleèejo vkratke hlaèe in majice. Pri temopravilu je dosti smejanja in vpitja.Preden odidejo v telovadnico, siobvezno nadenejo �èitnike. Kokonèno ugotovijo, da niso na govornihin smejalnih vajah, zaènejo z resnimdelom. Ker so se toliko èasa obirale,jih ga. Zadra�nikova po�lje desetkratv tek okrog telovadnice. Nato jimnalo�i ogromno razgibalnih vaj ter zaposladek �e 2-krat 30 trebu�njakovin sklec.Tako. Dekleta so dobro ogreta.Postavijo si dve mre�i. Imajo �e enouro èasa za igranje.Najprej trenirajo servise, nato

�olsko �portno dru�tvozabijanje, bloke. Ob koncu sledi �etekma. Danes so se morale �eposebej potruditi, ker smo bili naobisku mi. Moram priznati, da jim jevse, èesar so se lotile, kar dobrouspevalo, in da so bile pravpreprièljive.

Za piko na i so morale podretimre�o, narediti �e trebu�njake insklece. Ga. Zadra�nikova res nimanobenega usmiljenja. A kaj hoèemo:za uspeh se je treba potruditi! Tja�a Obrulek

�pela Zaplotnik, 8.b

25

�PORT

Intervju z Janezom Strni�emNajprej nekaj besed o streljanju kot �portu.�portno streljanje oblikuje moèno, psihièno zdravo in trdno èlove�koosebnost. Prispeva k razvijanju sposobnosti moène koncentracije,vztrajnosti in prisebnosti. Vse te lastnosti pa je mogoèe doseèi le zvztrajnim delom, osebnim prizadevanjem ter sistematiènimi in radnimitreningi.Osnovno naèelo �portnega streljanja je: doseèi pri te�kih pogojih zastreljanje èim veèjo natanènost.

KRIK: Koliko ste bili stari, ko ste zaèeli streljati?Osem let.

KRIK: Zakaj ste se odloèili ravno za strelstvo? Doma sem bil vPredosljah in tu so na �oli imeli strelski kro�ek. Obiskovala sta ga �emoja starej�a brata, pozneje pa se nam je pridru�ila �e na�a najmlaj�a;to je bila sestra Mija.

KRIK: Kdo je va� vzornik?Seveda je to najbolj�i slovenski strelec Rajmond Debevec.

KRIK: Nas zanima vse �naj�. Koliko je te�ka najte�ja pu�ka?Kar 6 kg; to je pu�ka ANSCHUCH.

KRIK: Morda smo koga navdu�ili za streljanje. Kam se lahko obrne?Èe bi kdo rad streljal z zraèno pu�ko, je vabljen vsako sredo ob osemnajstihv Predoslje. Verjetno veste, kje je salon pohi�tva ARK MAJA. Torej vistem nadstropju desno, zadnja vrata na levo.

Spra�evala je Vanja

INèopkitke

jeans kavbojkebulerjijojo

bordarske hlaèebordanjerolkanjemotor

raèunalnikhlaèe na zvonc

skin head

OUTprekratke hlaèe

èevljikikle

piflanje�pecanje

bele nogavicehlaèe na korenèek

Kaj �IN� in kaj je �OUT�

26

Krikec je obstal pred oglasnodesko in onemel. Prebral je:

DESET POÈIVALNIHRESNIC

1. Delo je napor.2. Rodili smo se utrujeni in �ivimozato, da poèivamo.3. Ljubi svojo posteljo kot samegasebe.4. Poèivaj èez dan, da bo� lahkoponoèi spal.5. Èe je delo zdravje, naj �ivibolezen.6. Ne delaj danes, kar lahko stori�jutri.7. Od prevelikega poèivanja �enikdar ni nihèe umrl.8. Delaj manj, kot zmore�, in tisto,kar zmore�, prepusti drugemu.9. Èe vidi� koga, ki poèiva, mupomagaj.10. Èe te prime, da bi delal, sedi inpoèakaj, da te mine.

Maja Knific

PET MINUT ZA LEPOVEDENJE

Domnu je Maja precej pri srcu.Zadnjiè se je na �olskem igri�èutakole postavljal pred njo:�Dons sm zamudu �olo. Prepoznsem se zbudu. Na brzino smPO�LAMPOV (1) liter kakava, debi kej PO�RU (6), pa ni blo èasa.Pol sm pa pol ure iskou GATE (2)pa �TUMFE (4). Pol me je pa �ena SEKRET (3) prjel. K sem pr�ovv �olo, sm pa KOZLOU (5). Sm tolkrevèek zgledov, de me uèitelca ninè kregala zarad zamude. Hecn, ane?�

Kaj misli�, ali bo Domen s tako�izbranim� jezikom res osvojilMajino srce?

Kaj mu je odgovorila Maja, bosteizvedeli, èe v razpredelnico vpi�etebesede, kot vas vodijo �tevilke,zraven pa �e lep�e izraze. Nato s

�tevilkami oznaèene èrke prenesitev spodnje kvadratke. Ali se strinjatez Majo? Upam.

Sandra in Branka

HOROSKOP

OVENNapeto prièakuje� zimo, saj ima�takrat ponavadi sreèo v ljubezni.Letos pa s tem ne bo niè. Zadovoljitise mora� s starimi prijatelji. Pravniè ti ne bo �kodovalo, èe se zaène�uèiti za kontrolko.

RAKRaki ste po naravvi nekoliko zadeti.Zima te bo streznila. Utegne tedoleteti velika sreèa in bo� vpra�anknji�evnost. In to ravno takrat, kote bo zadela Amorjeva pu�èica.Seveda se ti ne bo niti sanjalo oPre�ernu.

TEHTNICARes se mi smili�. En vodnar te jetako zme�al, da ima� pred oèmi karplesne vaje srèkov. Ampak to ne bodolgo trajalo. S svojim milimpogledom te bo kmalu oèaral nekirak. Ocene bodo temu primerne.

KOZOROGÈeprav si kozorog, pozabi na tistozgubo in si poi�èi simpatijo medvodnarji, raki ali ovni. Ne pozabi narazgibavanje. Od gledanjaZadra�nikove v gibanju ni �e nihèeshuj�al.

BIKPredstavniki nasprotnega spola sekar meèejo za tabo. S èim neki tito uspeva? �epnine bo vsak mesecmanj. Preveè si se zagledal v nekokozoroginjo. Ne skrbi. Sneg te boohladil.

LEVÈeprav si kot lev glavni, te svetpredstavnikov nasprotnega spolaignorira. Namesto da rine� z glavoskozi zid, si raje privo�èi kak�en

redilni posladek, vrzi se na kavè inglej oèarljive oèi Mela Gibsona.

�KORPIJONS tabo se trenutno ne dogaja nièpretresljivega. Lepo bi bilo, èa bi bilbolj varèen in bi se pozimi grel skak�no tehtnico. Èe te pa to nezanima, se zarij med knjige inpremlevaj pravila v matematiènemzvezku.

VODNARKot vodnar si zelo aktualen. Lahkose primerja� s kak�nim bikom,same ne tako, da te bo sli�al.Okrog tebe skaèejo same lepoticein lepotci. Toda pozor! Brez mujese �e èevelj ne obuje.

DVOJÈKAZa vas je znaèilno, da ne moretebiti pri miru. Zato bo� vso ekstraenergijo porabil na �olskem igri�èu,ko bo zapadel sneg. Med veselimkepanjem bo� zadel tisto pravoosebo. Kdo ve, kaj bo �e iz tega.

DEVICAPrvi cveki so se �e dobro prilepilinate. Seveda je za to krivo slabovreme in pa nadle�ni uèitelji. A èeti gre �e v �oli slabo, bo �lo pa vljubezni dobro. Sreèa bo potrkalana prava vrata. Le glej, da jo bo�sli�al.

STRELECVe�, ti si pa razred zase. Amor teje imel za tarèo, a so njegovepu�èice zgre�ile. Mo�no je, da tebo v kratkem presenetil vak�envodnar ali vodnarka. A na tvojosreèo ne bo niè resnega. Si �enakupil darila? Pohiti!

RIBIVodnarji so na delu, vendar jih tivztrajno zavraèa�. Bolj so ti pri srcutrmasti biki, gospodovalni levi,strastni �korpijoni in nerodni strelci.Vendar z njimi letos ne bo niè. Pazi,da ne zapravi� vseh mo�nosti.

Vesna

RAZVEDRILO

27

Smeh v �olskih klopehPRI KEMIJI (PRI SPRA�EVANJU)

UÈITELJ: �No, Krikec, kar sam si zastavi vpra�anje:�KRIKEC: �Kako doka�emo ogljik?�KRIKEC: ??? Krikec premi�ljuje. Hmmm.KRIKEC: �Ogljik doka�emo z zelenim plamenom?�SO�OLCI: �Ha ha ha!�UÈITELJ: �EPP. Zastavi si drugo vpra�anje.�KRIKEC: ??? Ti�ina.UÈITELJ: �No, Janezek, pa ga ti vpra�aj.�JANEZEK: �No, Krikec, kako doka�emo ogljik?�KRIKEC: Ti�ina.UÈITELJ: �Kdo ve?�GENIJALEC IZ PRVE KLOPI: �Ogljik doka�emo s pooglenitvijo.�

PRI ZGODOVINI

UÈITELJICA: �Kaj ve� o so�ki fronti?�KRIKEC: �V so�ki fronti je bilo pet front.�UÈITELJICA: �Kje so Avstrijci napadli Italijane?�KRIKEC: �Avstrijci presenetijo Italijane na so�ki fronti na krfski obali.�

PRI ANGLE�ÈINI

UÈITELJICA: �Kje pa ima� zvezek?�KRIKEC: �Mi je �e pretekel.�

Krikec prinese v �olo podpisano sprièevalo.UÈITELJICA PREBERE: �Videl in nabutal! Krikèev oèe.�

PROFESOR BIOLOGIJE: �Kako se imenujejo deli, ki jih imajo rastline za razmno�evanje?�KRIKEC: �Oprostite, pri rastlinah sem pozabil.�

PRI BIOLOGIJI: �No, Krikec, ti pa zdaj lepo povej, koliko kosti ima� v telesu?�KRIKEC: �Najmanj 2500.�UÈITELJICA: �Zakaj pa me nisi vèeraj poslu�al, ko sem razlo�ila, da je v èlove�kem telesu najmanj 200 kosti.�KRIKEC: �Saj sem! Ampak jaz sem danes zjutraj jedel sardine.�

RAZVEDRILO

�ale

28

UÈITELJICA: �Kdo je bil Kri�tof Kolumb?�KRIKEC: �Ptiè.�UÈITELJICA: �Kaaaaaaj?!�KRIKEC: �Ali �e nikoli niste sli�ali za Kolumbovo jajce?�

UÈITELJICA: �Povej, Krikec, ali je samostalnik hlaèe ednina ali mno�ina?�KRIKEC: �Zgoraj ednina, spodaj dvojina.�

UÈITELJICA: �Jutri bo cepljenje. In dobro si umijte roke.�KRIKEC: �A ta levo, a ta desno?�

SO�OLCA SE HVALITA:�Moj oèka je sezidal Triglav.��Na� stari ata pa je Mrtvo morje ubil.�

UÈITELJICA: �Krikec, kako ima� pa ti umazane roke!�KRIKEC: �Ko bi vi videli �ele moje noge!�

Nika

RAZVEDRILO

29

RAZVEDRILO

1. izboklina na delu telesa zaradi udarca2. prikrit nasmeh3. moèan èlovek4. mongolski vladar5. gr�ka sveta gora6. vez med glavo in trupom7. radijski govornik8. nekdaj majhna preprosta hi�a9. majhen dirkalni avto10. pregib11. Jud12. konjski tek13. glavno mesto Grèije14. element hoje15. neuglajen èlovek�pela

OSMEROSMERKA

30

1. Latvija, Litva in Estonija so .... dr�ave2. Ime dr�ave, katere glavno mesto je Bukare�ta3. Evropska oto�ka dr�ava4.Glavno mesto Finske5. Na�a sosednja dr�ava6.Mnogokrat jo zamenjamo z Laponsko. To je ...7.Glavno mesto je Al�ir, dr�ava pa ...8. Ime dr�ave, ki le�i med Nizozemsko in Francijo9. Ime severnoameri�ke dr�ave z glavnim mestom Salem10. Preme�aj èrke v besedi �GANJE in dobil bo� mesto...11. Ime dr�ave, katere glavno mesto je Reykjavik12. Dr�ava, ki meji na Poljsko in Nemèijo13. Pribalti�ka dr�ava14. Ime dr�ave, v kateri je edini objekt, delo èlove�kih rok, viden z Lune

Zemljepisno kri�anko je sestavila Sta�a Blatnik, 7.c

RAZVEDRILO

31

Sliki se razlikujeta v 10podrobnostih.

RAZVEDRILO

32

RAZVEDRILO