1

KNJIGA V VRTCU Življenja in izobraževanja brez knjige si več sploh ne znamo zamisliti. Knjiga otroka pritegne in v njem zbudi željo, da jo vzame in odpre. Vsaka knjiga pripoveduje svojo zgodbo, ima svojega junaka, ki otroka popelje v svet domišljije, ki je njemu blizu. Otrok se sreča s pisano besedo, spoznava, da so črke različne, da tvorijo besede in da jih je pisatelj napisal zato, da jih bodo brali tudi drugi. Malček še ne zna brati. Potrebuje pomoč nas, odraslih, da mu besedilo preberemo, se vživimo v vlogo glavnega junaka. Pisana beseda nas skupaj z otrokom popelje v dogodivščine, ki pred otroškimi očmi nemo spregovorijo tudi skozi ilustracije. Vsak otrok ima knjigo, ki mu je blizu, in želi, da mu je prebiramo vedno znova. Nič zato, če si je besedilo dobesedno zapomnil. Če smo pozorni, lahko opazimo, da otrok »bere« skupaj z nami. Njegovo poslušanje je še vedno pozorno in če izpustimo kakšen stavek, nas bo otrok opozoril, da nekaj manjka. Takrat lahko zamenjamo vloge in nam otrok »bere« naprej. Knjigo bo prijel tako, kakor je videl nas, odrasle, in z resnim obrazom bo »prebral« knjigo do konca. Otroku bodimo dober vzor, ponudimo mu različne knjige, ki jih bo z veseljem listal. Knjiga bo razvijala njegovo domišljijo, z njo bo odkrival pisan svet, ki ga obdaja, z njo se bo učil, si širil svoj besedni zaklad ali pa samo užival ob ilustracijah. Vrtec ima pri tem pomembno vlogo, saj mu nudi veliko možnosti ob zadovoljstvu, ki mu ga nudijo odprte strani otroških slikanic in knjig.

Kot skupina smo se že pred leti vključili v bralni projekt Malček bralček. V začetku šolskega leta malčki obiščejo našo šolsko knjižnico. Knjižničarka nam prebere kratko

2

zgodbo, primerno starosti naših otrok in nas seznani s pravilnim ravnanjem s knjigo. Vsak otrok se včlani v knjižnico, dobi svojo izkaznico in si tokom šolskega leta izposoja knjige in slikanice, ki jih odnese domov. Le-te mu doma starši pa tudi starejše sestre ali bratci preberejo, sam pa vsebino ob slikanici ali knjigi pove v vrtcu svojim prijateljem. Seveda zgodbo obnovi s svojimi besedami in nemalokrat pove svojo zgodbo, ki se navezuje na slike iz slikanice. S sodelavko naslovno stran pomanjšava in kopirava. Plakat je nalepljen na steno v dosegu otroških rok in otrok sličico prilepi ob svoj znak, v svojo vrsto, ob sličice slikanic, ki jih je že prebral. Velikokrat se otroci ustavijo ob plakatu in drug drugemu pripovedujejo, kaj so prebrali v slikanicah. Ob koncu šolskega leta otroci dobijo priznanja za aktivno sodelovanje v Malčku bralčku. Že tretje leto v vrtcu poteka Pravljični potujoči kovček. Nosilec projekta je Knjižnica Črnomelj, ki napolni kovček s knjigami. Ta vsebuje: zbirko ljudskih pravljic, pravljico sodobnega avtorja, zbirko otroških pesmic, priročnik za starše in zvezek za vtise. Z izštevanko izberemo otroka, s katerim kovček potuje domov in je pri otroku teden dni. V tem času doma otroku prebirajo pravljice, pesmice, starši pa lahko preberejo priročnik, ki vsebuje teme, vezane na vsestranski otrokov razvoj. V zvezek starši zapišejo svoje vtise, otrokov odnos do knjige, otrok pa tudi sam vanj kaj nariše. Ob vrnitvi kovčka v vrtec prebereva s sodelavko vsem otrokom skupine, kaj so starši otroka, pri katerem je gostoval kovček, napisali v zvezek. Vsakega otroka vprašava, kaj je prebral, kdo mu je bral in kaj mu je bilo v prebranih knjigah najbolj všeč. Otroško risbico v zvezku pokaže otrok, ki jo je narisal, po želji tudi komentira narisano. Z bralnim projektom zaključimo maja s prireditvijo za vse skupine, ki so sodelovale v projektu. Knjižničarki Breda in Jožica iz črnomaljske knjižnice nam pripravita svoj program (lutkovna igrica za otroke), vse skupine se predstavijo s svojo točko. Prireditev zaključimo s podelitvijo priznanj otrokom in vzgojiteljicam. V vrtcu je bralna vzgoja prisotna tudi pri dnevni rutini. Na polici imamo slikanice, otroške revije, ki jih lahko otroci po želji listajo in medsebojno komentirajo. Revije Cicido večkrat prelistamo skupaj. Z otroki sedemo na tla in skupaj beremo članke, zgodbice, pesmice, opišemo slike. V vrtcu redno uporabljam fotoaparat. Nastane veliko fotografij in občasno izdelamo našo »knjigo«, ki jo predstavimo staršem pa tudi ostalim otrokom našega vrtca. Otroci skozi knjižno vzgojo spoznavajo različne slikanice in knjige, primerne svoji starosti. V knjigah najdemo marsikateri zanimiv podatek, zato imamo na razpolago različne leksikone. V vrtcu, posredno tudi v otrokovi družini, želimo okrepiti zavest o pomembnosti branja in pripovedovanja zgodbic in pravljic otrokom, kar je tudi eden izmed ciljev obeh omenjenih projektov. Knjiga približa starše otrokom in otroke staršem, jih združi v čudovitem svetu zgodb. Oživijo pravljični liki, živali spregovorijo in nas popeljejo v svet, kjer je vse možno. Slikanice otroku pripovedujejo svojo zgodbo, pa čeprav še ne zna brati. Starši otrokom preberejo napisano, a otrok ob slikanici sam velikokrat "bere" svojo zgodbo. Tisto zgodbo, ki nastaja v njegovi domišljiji in jo pripoveduje s svojimi besedami. Ob tem se uči pripovedovati, opazovati sliko in si širi svoj besedni zaklad.

3

Projekta Pravljični potujoči kovček in Bralček malček sta vzpodbuda staršem, da skupaj sedejo z otrokom in ga vpeljejo v svet knjige, ki naj bo stalna spremljevalka v domu vsakega otroka. Res je doba moderne informatike in knjige je zamenjal ekran, na katerem lahko vse preberemo. Televizija nam prikaže zgodbo v slikah in junaki govorijo besedilo, ki jo je nekoč nekdo zapisal v knjigi. A vendar ostaja knjiga otipljiva. Otroka privlači z različnimi oblikami, s svojimi ilustracijami, ki jim pričara svet, v katerem so junaki narisani. Strani v knjigi s slikami pripovedujejo zgodbo, ki je zapisana s črkami. Besede lahko preberemo vedno znova in znova. Pisana beseda nosi svoj pomen, nekaj nam pove. Lahko je kratka, lahko je daljša. Več besed tvori stavek. Otrok spoznava prve črke, ugotavlja, da lahko napisano besedo v knjigi tudi sam prepiše na list papirja in da lahko napisano preberemo. V začetku je knjiga njegova igrača. Kaj kmalu spozna, da jo lahko odpre. Boža platnice in s prsti drsi po njej in kaže na slikice, ki so narisane v knjigi. Odrasli vzamemo otroka v naročje in skupaj listamo knjigo. Ustavljamo se ob slikanicah in pripovedujemo, kaj vidimo narisano. Otrok prepoznava živali, predmete, osebe, ki ga vzpodbudijo, da je tudi sam govorno aktiven. Otroka vzpodbujamo, da sam opisuje ilustracije, si izmišlja svoje zgodbe. Pomagamo mu, da širi svoj besedni zaklad, da spoznava nove besede, tvori stavke. Otroška slikanica nudi veliko možnosti pri izgovorjavi glasov, ki otroku povzročajo težave. Otrok rad prisluhne drugemu otroku, ki mu »bere« iz knjige. Knjižni projekt v vrtcu vzpodbudi otroka, da prebrano posreduje svojim prijateljem v vrtcu. Premaga svoj strah, saj pripoveduje skupini otrok, ki ga poslušajo. Nekaterim je potrebna pomoč vzgojiteljice, ki ga motivira s knjigo in z odprtimi vprašanji, na katera otrok odgovarja. V kolikor otrok ne želi pripovedovati, mu lahko pomaga drugi otrok, ki je govorno bolj razvit.

4

Ob pripovedovanju otrok razvija svojo domišljijo, mišljenje pa tudi strpnost. Uči se poslušati zgodbo, se vživeti v njo; spoznava zvočnost besed in rime. Plakat s prebranimi knjigami nudi veliko možnosti za spontano komunikacijo med otroki. Izmenjujejo si svoje zaplete, ki se razvijajo ob prebrani knjigi, se govorno dopolnjujejo in nadgrajujejo zgodbo. Lepljenje sličic razvija finomotoriko rok, matematične pojme in predstavnost. Ob izdelavi naše »knjige« so otroci spremljali potek izdelave le-te od začetka do konca in tako spoznali proces nastajanja knjige, v katerem so bili tudi sami aktivni. Opazovali so vzgojiteljico, ki je zapisala njihove komentarje in se tudi sami preizkusili v zapisovanju črk. Seveda to niso bile prave črke, a v otrokovih očeh so bile to napisane besede, ki so jih »prebrali«. Lutka popestri bralni projekt in je predvsem v pomoč plašnim otrokom, ki jih uspešno govorno vzpodbudi. Knjiga ali otroška slikanica nudita veliko možnosti za širjenje otrokovega besednega zaklada. Sta rdeča nit, v katero so vpete vse dejavnosti: matematika, glasba, gibanje, narava in umetnost z vsemi podpodročji. Vzgojiteljice bodimo vzor otrokom. Otroci prepoznajo v nas, koliko nam knjiga pomeni. Če bodo videli naše navdušenje nad knjigo, bodo tudi sami radi segli po knjigi. Tudi branje knjige naj bo za otroke prijetno. Otroke pritegnemo z glasom. Beremo z občutkom in z različno barvo glasu. Pustimo, da nas zgodba vpije, da zaživi z nami in da se naše navdušenje nad zgodbo prenese nad otroke. Otroci bodo knjigo sprejeli kot nekaj lepega, ugodnega in zanimivega. Če ima zgodba ilustracijo, jo vedno pokažemo otrokom. Izkoristimo priložnost in ob slikah obnovimo zgodbo. Če knjiga otroke pritegne, jo bodo želeli ponovno slišati tudi naslednji dan. Nič zato, če je igralnica prav takrat razmetana. Upoštevajmo želje otrok, spoštujmo njihov interes. Vzemimo si čas in jo znova preberemo skupaj, igrače lahko počakajo. Izštevanka, s katero izštejemo otroka, s katerim gre kovček domov, je za otroke privlačna. Izžrebani otrok se počuti pomembnega in ponosno odnese kovček na svoj znak. Sam ga nosi domov in staršem veselo razlaga, kaj vse je v kovčku. Doma na kovček ne pozabi in prosi člane svoje družine, da mu berejo. Starše kovček vzpodbudi, da pregledajo vsebino in prelistajo priročnik in tako tudi sami, nehote, začnejo brati. V vrtcu opažamo, da le malo staršev bere knjige. Na žalost sta TV in računalnik na prvem mestu in tako z načrtovano bralno vzgojo v vrtcu ne vzgajamo le otrok, ampak preko malčkov tudi njihove starše. Otroci so tihi opazovalci, ki nas vedno opazujejo. Vidijo nas, kako vzamemo knjigo, jo sami preberemo in kako ravnamo z njo. Pokažimo jim, da najdemo v knjigi informacije, ki nas zanimajo in so nam lahko v pomoč. Privzgojimo jim ljubezen do knjig, v katerih se skrivajo zgodbe, pravljice, ki jih radi beremo in poslušamo. Vzpodbudimo jih, da lahko prebrano zgodbo zaigramo, da se sami spremenimo v lik iz knjige. S knjigo širimo njihovo domišljijo in jih popeljemo v čarobni svet, kjer je vse mogoče in ima svoj srečen konec.

Vladka Štrucl, vzgojiteljica VVE pri OŠ Dragatuš Dragatuš 48 8343 Dragatuš (Didakta, marec 2010)