izobraŽevalni programi za kupce v podjetju iskratel, … · 2018. 8. 24. · iskratel je podjetje,...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacija in management kadrovsko - izobraževalnih sistemov

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA KUPCE V PODJETJU ISKRATEL, D. O. O., KRANJ

Mentor: izr. prof. dr. Goran Vukovič Kandidat: Munira Grcić

Kranj, maj 2009

ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem dr. Goranu Vukoviču za strokovna navodila in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se ge. Mojci Marinšek, g. Darku Atanasovu, g. Damirju Dizdareviću in ge. Darji Ovsenik za pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Izredne zahvale g. Štefanu Ošlaju iz podjetja Iskratel, d. o. o., Kranj za vse informacije ter vsem odgovornim za podporo in spodbudo.

POVZETEK V nalogi smo predstavili izobraževalne programe za kupce (v nadaljevanju slušatelje) v podjetju Iskratel. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvi del smo vključili teoretična spoznanja, potrebna za razumevanje raziskovalnega dela naloge, ki smo jih podrobneje obrazložili v drugem delu. Prikazali smo tudi trenutno stanje podjetja Iskratel ter njegovo delovanje na področju izobraževanja. Ugotavljali smo, ali so programi dobro organizirani, ali so slušatelji zadovoljni tako s predavatelji kot s samo vsebino, ali strokovna usposobljenost predavateljev vpliva na njihovo podajanje vsebine, splošno mnenje in pričakovanja slušateljev o tečajih, ali predhodna izobrazba slušateljev vpliva na uspešnost izobraževanj ter vidik vodje njihovih izobraževalnih programov. Do želenih podatkov za raziskavo smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga sestavili v podjetju Iskratel za interno analizo in razdelili med slušatelje nekaterih tečajev v podjetju. Vseh podatkov nismo uspeli pridobiti z anketnim vprašalnikom, zato smo odgovore na ostala vprašanja pridobili s pomočjo intervjuja. Ugotovitve smo predstavili v tretjem delu. V zadnjem delu smo pridobljene informacije obdelali in grafično predstavili, obrazložili predhodno predstavljene hipoteze s pomočjo nekaterih statističnih metod ter ponudili predloge za izboljšavo raziskovanega programa. KLJUČNE BESEDE:

• izobraževanje, • usposabljanje, • motiviranje, • ovire pri izobraževanju.

SUMMARY In this work we examined Iskratel's educational programmes for customers (in following; listeners). The thesis is composed of three parts. The first part presents the theoretical findings which help us comprehend the research part of the thesis; the latter is explained in detail in the second part. We also presented the company's current situation, and its activity in the field of education. We have evaluated either the programmes are well organized, or listeners are satisfied with lecturers as well as the summary itself, or professional competence of lecturers affects their lecturing of given summary, common opinion and aspirations of listeners

regarding courses, or preliminary education of listeners affects successful course of educational activities and aspect of leader of educational programmes. In order to gain desired data for the research we conveyed questionnaire which was formed in Iskratel Company for internal analysis and distributed among the listeners of some courses in the company. We could not gain all data with the questionnaire, therefore we gained answers to the rest of questions with interview method. We presented findings in the third part of our work. In the final part we statistically processed the acquired data, elaborated the previously set hypotheses, and presented suggestions for the improvement of the educational program examined. KEYWORDS:

• education, training, • qualification process, • motivating, • obstacles at education.

KAZALO:

1. UVOD .......................................................................1

1.1. NAMEN RAZISKAVE ........................................................1

1.2. CILJI RAZISKAVE ...........................................................1

1.3. HIPOTEZE .......................................................................1

1.4. METODE RAZISKOVANJA................................................2

2. IZOBRAŽEVANJE V PODJETJIH ...............................3

2.1. ZGODOVINA IN RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV IZOBRAŽEVANJA ........................................................................3

2.2. SISTEMI, MODELI IN PROCES USPOSABLJANJA............5

2.2.1. PREGLED RAZVOJA OBLIK USPOSABLJANJA..............................5

2.2.2. MODELI USPOSABLJANJA IN ORGANIZACIJSKEGA RAZVOJA....6

2.3. ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI ..........9

2.3.1. ANALIZIRANJE POTREB PO USPOSABLJANJU ............................9

2.3.2. OBLIKOVANJE IN RAZVOJ PROGRAMA USPOSABLJANJA TER IZVEDBA..............................................................................................11

2.3.3. EVALVACIJA USPOSABLJANJA..................................................13

2.3.4. USPOSABLJANJE V ORGANIZACIJSKIH OKOLIŠČINAH............14

2.4. PREDSTAVITEV IN ORGANIZACIJA PODJETJA ISKRATEL D.O.O. KRANJ .......................................................................... 14

2.4.1. PREDSTAVITEV PODJETJA, NASTANEK IN ZGODOVINA...........15

2.4.2. POSNETEK TRENUTNEGA STANJA V PODJETJU ........................21

2.5. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V PODJETJU................. 23

3. RAZISKAVA............................................................30

3.1. OPIS IN IZVEDBA RAZISKAVE..................................... 30

3.2. UGOTOVITVE RAZISKAVE............................................ 30

3.2.1. ANALIZA SPLOŠNIH PODATKOV...............................................30

3.2.2. OBDELAVA REZULTATOV ..........................................................30

3.3. TEST HIPOTEZ ............................................................. 47

4. PREDLOGI IZBOLJŠAV...........................................55

5. ZAKLJUČEK ............................................................58

LITERATURA IN VIRI .............................................................. 59

PRILOGE.................................................................................. 61

KAZALO SLIK........................................................................... 62

KAZALO TABEL ........................................................................ 63

KRATICE IN AKRONIMI........................................................... 64

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Munira Grcić: Izobraževalni programi za kupce v podjetju Iskratel, d. o. o., Kranj Stran 1

1. UVOD “Izkoristi svoj čas, da se izpopolnjuješ iz tega, kar so drugi zapisali, da tako na lahek način dobiš tisto, za kar so drugi trdo delali.” (Sokrat, 470–399 pr.n.št.) Živimo v obdobju, ko novim informacijam ni in ni konca. Trg informacij je preveč nasičen in menimo, da je že prava umetnost izpopolnjevati svoje znanje v tem, kar so drugi zapisali, izrekli ali ustvarili. Ideje različnih avtorjev je treba dojemati, povezovati, se jih učiti in z njihovo pomočjo izraziti tudi svoje mnenje in stališče, napredovati in rasti. V današnjem času so spremembe stalnica v poslovnem sistemu. Podjetja si ne morejo privoščiti obstanka na neki stopnji, saj bi to pomenilo nazadovanje poslovanja. Učenje je tisti proces, s katerim se organizacija uspešno odziva na spremembe, saj brez učenja in znanja ne more preživeti. Tako kot je za podjetja bistvenega pomena, da imajo strokovno izobražene kadre, ki jih v ta namen ustrezno usposabljajo in izpopolnjujejo, se na trgu ponudnikov svojih storitev in izdelkov prav tako trudijo obdržati s tem, da se čim bolj približajo potrebam in željam slušateljev. Nekatera od njih so pripravljena nuditi celo izobrazbo in strokovno usposabljanje o svojih proizvodih. 1.1. NAMEN RAZISKAVE Namen diplomske naloge je preučiti in predstaviti izobraževalne programe za slušatelje v podjetju Iskratel, d. o. o., Kranj ter s pomočjo anketnega vprašalnika in intervjuja ugotoviti, kako so z organizacijo tečajev zadovoljni slušatelji. 1.2. CILJI RAZISKAVE Kompleksnost zgradbe in delovanje proizvodov sta podjetju Iskratel, d. o. o., Kranj dala idejo, da v svoje izobraževalne procese ne vključujejo samo zaposlenih, temveč tudi kupce. Cilji naše raziskave so ugotoviti potek samega procesa izobraževanja, ali so slušatelji zadovoljni z organizacijo izobraževanj – s predavatelji, vsebino, priloženo dokumentacijo itd., ali pretekle izkušnje in predhodno znanje slušateljev ovirajo uspešnost tečajev, ali slušatelji na novejših tečajih pričakujejo večjo kvaliteto izobraževanj. Iskratel je podjetje, ki pokriva velik del tujega trga, zato želimo ugotoviti, ali so tečaji organizirani tudi za tuje slušatelje ter kakšen je delež domačih slušateljev na izobraževanjih v primerjavi s tujimi. Hkrati želimo poiskati ustrezne rešitve za izboljšanje izobraževalnega programa. 1.3. HIPOTEZE

• Hipoteza 1: Delež domačih slušateljev na izobraževanjih je 60-odstoten.



• Hipoteza 2: Povprečna ocena vseh odgovorov na vprašanja anketnega vprašalnika je večja od tri.

• Hipoteza 3: Predhodna izobrazba slušateljev vpliva na uspešnost izobraževanja. • Hipoteza 4: Dobro strokovno usposobljen predavatelj vsebino podaja na

razumljiv način. • Hipoteza 5: Pričakovanja slušateljev glede vsebine tečajev se spreminjajo glede

na starost tečajev. 1.4. METODE RAZISKOVANJA Za raziskavo bomo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo. V fazi zbiranja podatkov bomo uporabili tako kvantitativno kot kvalitativno metodo, in sicer tehniko anketiranja ter individualnega intervjuja.

Kvantitativna metoda je metoda, kjer se uporabljajo standardizirane tehnike anketiranja in opazovanja. Vključuje zbiranje podatkov in obdelavo s statističnimi metodami (v našem primeru bomo uporabili tehniko pisnega anketiranja). Uporabili bomo sekundarne podatke, tj. podatke, ki že obstajajo in niso bili zbrani neposredno za namen raziskave. Vir sekundarnih podatkov je notranji vir podjetja. Anketni vprašalnik so izpolnjevali kupci, udeleženci izobraževalnih programov v podjetju Iskratel.

Pri kvalitativni raziskavi, kjer se uporabljajo nestandardizirane tehnike, ki niso zelo strukturirane, bomo uporabili tehniko individualnega intervjuja. Rezultati tega tipa raziskovanja niso merljivi v osnovnem pomenu besede. Iskali bomo kvalitativne podatke za oblikovanje vtisa z vidika organizatorja izobraževalnih programov, saj nas bodo poleg vprašanj – koliko? zanimali odgovori na vprašanja: o čem, kako in zakaj. Na zastavljena vprašanja za namen intervjuja bo odgovarjal vodja Izobraževalnega centra v Iskratelu. Pri intervjuju smo kot sredstvo analize uporabili vnaprej pripravljen vprašalnik in tako pridobili bolj osebne in podrobne odgovore znotraj obravnavane tematike.

Za test hipotez bomo uporabili nekatere statistične metode za obdelavo podatkov (hi-kvadrat, t-statistika). Rezultate bomo prikazali in interpretirali grafično, tabelarično, besedno in številčno.



2. IZOBRAŽEVANJE V PODJETJIH Pomen nenehnega učenja je vsekakor povečan, saj so se spremenile družbene razmere ter tehnološki in družbeni razvoj. Vse znanje, pridobljeno v okviru formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, ne more več nuditi ustreznih odgovorov na vedno nove zahteve delovnega okolja, ki sicer sproti zastareva. Ustrezna formalna izobrazba je sicer ključna za zasedbo posameznega delovnega mesta, vendar pa na delovno uspešnost čedalje bolj vpliva dodatno znanje (Žagar, 1997: 56–57). Kot omenjata Vukovič in Miglič, iz tega izhaja nujnost stalnega izobraževanja, pri čemer se oblike in načini izobraževanja spreminjajo glede na potrebe posameznega življenjskega obdobja (Vukovič in Miglič, 2006). 2.1. ZGODOVINA IN RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV

IZOBRAŽEVANJA Po načelu stalnosti obstajata dve fazi izobraževanja, in sicer otrok ter mladine kot prva začetna ter izobraževanje odraslih kot nadaljnja faza (Jelenc, 1996: 13). Nadalje delimo izobraževanje (glede na namen) v dve skupini:

- formalno; izobraževanje za namene pridobitve javno priznane stopnje izobrazbe ali usposobljenosti;

- neformalno; izobraževanje za namene opravljanja poklica, poklicnega dela ali neke splošne potrebe.

• Učenje; Strokovna literatura opredeljuje učenje zelo različno. Zasledimo, da je

učenje proces, preko katerega uresničujemo pomnjenje. Le-to je proces, ki nam daje zmožnost, da ohranjamo sprejete informacije. Jelenc (1996: 10) pravi, da je učenje “vsaka dejavnost, namerna in nenamerna ali naključna, s katero posameznik spreminja samega sebe.” S tem se v celoti strinjamo. S spreminjanjem sebe posameznik tudi v svoj delovni proces vnaša novitete, obdeluje obstoječe znanje ter nadgrajuje trenutno stanje. Kot pravita Vukovič in Miglič (2006: 20) je učenje v najosnovnejšem pomenu pridobivanje znanja ali spretnosti. Temeljni proces je po njunih besedah razmišljanje, ki vključuje opazovanje dejstev in njihovo povezovanje v veljavne ugotovitve. Samo pridobivanje spretnosti vključuje ponavljanje uporabe znanja, tako da postane že delno avtomatično oziroma rutinsko. S takšnim razumevanjem učenja se povezuje tudi pojem nepretrganega učenja skozi vse življenje, ki izhaja iz spoznanja, da je le konstantno učenje skozi celoten življenjski ciklus edini možni način odzivanja na različne izzive okolice. Učenje ne sme biti omejeno le na eno ali več življenjskih obdobij. Sprejemanje in uresničevanje koncepta učenja skozi vse življenje je temeljni pogoj za posameznikov osebni razvoj in doseganje kakovostnejšega življenja. Ključnega pomena je, da posameznik oblikuje svoj sistem stalnega učenja in da se zaveda nujnosti pridobivanja novih znanj, spretnosti in navad. Pri tem naj bi ga usmerjale njegove notranje potrebe ter zunanje zahteve (Jelenc, 1996: 7–9).



• Izobraževanje; Izobraževanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja

posameznikovega znanja, sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v družbo in delo (Jereb, 1998: 177; Možina idr., 1998: 491). Izobraževanje je več ali manj sestavljeno iz pripravljenih strukturiranih in organiziranih položajev, v katerih se posameznik uči in sprejema informacije. Od tega, ali je formalno ali neformalno, sta vsekakor odvisni tudi stopnja vnaprejšnje strukturiranosti izobraževalnega procesa ter možnost, da udeleženec vpliva na proces. Če so cilji in vsebine izobraževanja vnaprej določeni, ima tudi posameznik manj možnosti, da vpliva na spreminjanje poteka učenja (Jelenc, 1996: 10). Povzeto po g. Černetiču (Černetič, 1999) je izobraževanje istočasno potrošnja in investicija. Pravi, da ni enostavno določiti meje, kjer se konča osebni in začne družbeni interes izobraževanja in vendar se omenjeni pojmovanji izobraževanja ne izključujeta, saj izobrazba povečuje življenjski nivo posameznikov ter zvišuje produktivnost in s tem narodni dohodek in družbeno bogastvo. Znana je tudi že posrečena primerjava, da bo družba z najboljšim sistemom izobraževanja v prihodnosti zavzemala takšen položaj, kot so ga nekdaj zavzemale družbe z največjim naravnim bogastvom ali industrijskim potencialom.

• Usposabljanje; Usposabljanje pomeni razvijanje znanja, sposobnosti in

spretnosti, ki jih človek potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela (Možina idr., 1998: 502). Sestavljajo ga načrtovani programi, namenjeni povečanju uspešnosti posameznikov, skupin in/ali organizacijskih ravni. Večina (formalnih) strokovnih izobraževalnih programov je namenjena več delovnim situacijam hkrati, zato je strokovno usposabljanje nujno nadaljevanje procesa poklicnega izobraževanja (Jereb, 1998: 178). Sama učinkovitost usposabljanja se nanaša na vprašanje, ali je usposabljanje doseglo večino svojih ciljev na najbolj ekonomičen način. Na to vprašanje je v bistvu najenostavneje odgovoriti s samim ocenjevanjem sprememb, doseženih med usposabljanjem in delno tudi s preučevanjem procesa usposabljanja (Vukovič in Miglič, 2006: 24). O uspešnosti usposabljanja bi lahko govorili po opravljeni poglobljeni analizi, kot navajata Vukovič in Miglič (2006: 24). Ta naj ne bi vključevala le ugotovitve, ali je bilo usposabljanje kakovostno izvedeno, ampak tudi ugotavljanje, kaj je bilo doseženo in ali je bilo vredno, da je organizacija investirala vanj. Z uspešnostjo usposabljanja se bomo ukvarjali tudi v primeru izobraževanja slušateljev v Iskratelu.

• Izpopolnjevanje; Proces, s katerim dopolnjujemo, spreminjamo in sistemiziramo

že pridobljeno znanje, spretnosti in ostale navade, imenujemo izpopolnjevanje. Ustrezno usposobljeni posamezniki naj bi se zaradi nenehnega razvoja posameznih dejavnosti ves čas nujno posodabljali oz. izpopolnjevali svoje znanje ter pridobivali novo znanje in spretnosti ob spreminjanju starih navad. Zaposleni z izpopolnjevanjem nadgrajujejo svojo delovno dobo. Ob tem poglabljajo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo pri nadaljnjem delu. Programi izpopolnjevanja izhajajo iz neposrednih zahtev dela in ostalih potreb zaposlenih. Izpopolnjevanje



vzdržuje ali veča delovno uspešnost in učinkovitost zaposlenih (Jereb, 1998: 178; Možina idr., 1998: 491).

• Razvoj; Razvoj lahko razdelimo v več skupin:

1. razvoj posameznika, 2. razvoj skupin oz. t. i. strokovni razvoj, 3. razvoj organizacije kot celote (Vukovič in Miglič, 2006: 25). Področje razvoja in njegov temeljni namen skušajo dodatno opredeliti tudi

nekatere formalne opredelitve organizacijskih sprememb. Cummings in Worley (1993, v Woodman, 1997: 240) ga opisujeta kot “sistemsko uporabo znanja o organizacijskem vedenju pri načrtovanem razvoju in okrepitvi organizacijskih strategij, struktur in procesov za namene izboljšanja organizacijske učinkovitosti”. Po drugi opredelitvi je organizacijski razvoj “niz na behavioristični znanosti temelječih teorij, vrednot, strategij in tehnik, namenjenih uvajanju sprememb v organizacijsko okolje z namenom podpreti razvoj posameznikov in organizacijske uspešnosti, in sicer s spreminjanjem vedenja posameznikov pri delu” (Porras in Robertson, 1992, v Woodman, 1997: 240), medtem ko Piccardo v Alessandrini (1996: 94–95) navaja, da je razvoj načrtovano dejanje, ki vključuje celotno organizacijo, vodeno od znotraj. Dodaja še, da je njegov namen povečati učinkovitost ter trdnost organizacije s pomočjo planiranih posegov v procese same organizacije. Meja med usposabljanjem (sedanjost) ter razvojem (prihodnost) pa je v sami praksi pogosto zabrisana in nejasna (Werther, Davis, 1989: 243).

2.2. SISTEMI, MODELI IN PROCES USPOSABLJANJA 2.2.1. PREGLED RAZVOJA OBLIK USPOSABLJANJA Že ko je človek ustvaril prve predmete za dnevno uporabo, je potreba po učenju drugih, kako uporabljati te predmete, postala obvezna (Vukovič in Miglič, 2006: 55). Vzporedno z razvojem zahtevnejših orodij, orožij in izdelkov se je pojavila potreba po različnih, učinkovitejših ter bolj uspešnih načinih usposabljanja. S tem se je začela razvijati praksa poučevanja, ki je odgovarjala obdobju, v katerem je nastala in je bila pač skladna z vsakokratnim razumevanjem pomena učenja (Brethower in Smally, 1992: 26, v Alpert Sleight, 1993). Prakse so v uporabi še danes. Zgodovina pozna več obdobij znotraj razvoja oblik usposabljanja (Vukovič in Miglič, 2006: 55–61):

• antika: usposabljanje neposredno na delovnem mestu (najstarejši način usposabljanja);

• srednji vek: vajeništvo (zaradi pojava bolj zapletenih orodij ter znanja so otroci začeli odhajati na učne ure k bolj specializiranim obrtnikom);

• industrijska revolucija: učilnica (zaradi povečanih zahtev so se pojavile tovarniške šole, v katerih so se usposabljali delavci);



• usposabljanje v preddverju (metoda združuje prednosti izobraževanja v učilnicah in usposabljanja neposredno na delovnem mestu);

• obdobje obeh svetovnih vojn: sistematično usposabljanje (metoda, ki je uporabna pri učenju enostavnejših ročnih spretnosti).

2.2.2. MODELI USPOSABLJANJA IN ORGANIZACIJSKEGA RAZVOJA Vukovič in Miglič (2006: 61) navajata, da dejavnosti na področju razvoja zaposlenih zahtevajo poznavanje filozofije učenja in učnih načel odraslih, med katere pa spadajo tudi različni modeli usposabljanja. Uporaba posameznih modelov je odvisna od situacije, noben izmed modelov pa ne more v celoti zadovoljiti vseh potreb po usposabljanju. Tipi organizacijskih učnih sistemov Zaradi prevladovanja posameznih vplivov tipe organizacijskih učnih sistemov razvrščamo v skupino poudarjanja načrtovanja in opuščanje spontanega, naključnega pridobivanja znanja ter skupino poudarjanja organizacijskega učenja na račun individualnega, čeprav tudi slednje ni popolnoma zanemarjeno (Vukovič in Miglič, 2006: 62, 63).

Slika 1: Tipa organizacijskih učnih sistemov (Vir: Vukovič, Miglič, 2006: 63)

Avtorji navajajo različne modele individualnega usposabljanja:

• “Vajeniški” model individualnega usposabljanja; model poudarja posameznika, ki naj bi sam poiskal načine in priložnosti za to, da koristno uporabi pridobljeno znanje (Vukovič in Miglič, 2006: 64).

• Model povečanja uspešnosti; razvil se je iz izobraževalne prakse. Namen je učiti

posameznike, kako obvladovati posamezne elemente podrobno opravljenega dela (Vukovič in Miglič, 2006: 67).

načrtovano učenje nenačrtovano učenje organizacijsko učenje individualno učenje



Slika 2 ponazarja zgoraj opisani model:

Slika 2: Model povečanja uspešnosti (Vir: Bramley, 1996: 38) Poznamo različne modele organizacijskega usposabljanja:

• Model učenja z odkrivanjem; organizacija ne vlaga v usposabljanje zaposlenih, zaposluje delavce z najvišjo in najustreznejšo izobrazbo. Nadrejeni dajejo novozaposlenim vse potrebne informacije, slednji pa privzamejo standarde in rutino (Vukovič in Miglič, 2006: 67, 68). Tako učenje ni organizirano, vendar se odvija. Poudarek je na individualnem učenju (Reid in Barrington, 1996: 115).

• Izobraževalni model; kot navajata Vukovič in Miglič (2006: 68), pri tem modelu

organizacija spodbuja in podpira vključevanje zaposlenih v formalne izobraževalne programe za pridobivanje kvalifikacije ali višje stopnje izobrazbe. Posamezniku povrne tudi stroške šolanja in zagotovi plačano odsotnost z dela.

• Model usmerjanja k problemom; kratkoročen način usposabljanja. Značilen je za

reševanje operativnih problemov (Černetič in Dečman Dobrnjič, 2000a).

• Model dejavnega učenja; kot navajata Vukovič in Miglič (2006: 69), je dejavno učenje študij stvarnih problemov in iskanje rešitev organizacijskega okolja. Je proces z dvema ciljema, ki se dopolnjujeta. Primarni namen je naučiti se učiti, sekundarni pa uporabiti naučeno tudi v praksi.

1. Katere vidike organizacijske 2. Kako meriti ravni uspešnosti je treba spremeniti? organizacijske uspešnosti?

USPOSABLJANJE 3. Kakšno vedenje je potrebno za doseganje teh ravni? 4. Ali je potrebno usposabljanje? 4.a Kakšno vedenje, spretnosti in odnosi so potrebni za spreminjanje vedenja? 4.b Katere vidike nadzora, oblikovanja dela ali strukture je treba spremeniti?



• Analitični model; statična metoda usposabljanja, povezana s specialističnimi

ocenami organizacijskih potreb po usposabljanju. Potrebe so oblikovane na podlagi analiz znanja, spretnosti in stališč. Podatki analiz so podlaga za opise del in lastnosti delavcev. S pomočjo analiz se meri delovna uspešnost zaposlenih (Vukovič in Miglič, 2006: 69).

• Sistemski model; bistvo tega modela je razmišljanje o povezavah in odnosih

med posameznimi deli sistema, njihovi ustreznosti in še posebej o povratnih informacijah, ki kot mehanizem presoje vplivajo na prihodnje operativne odločitve (Vukovič in Miglič, 2006: 70).

• Sistematični model; bistvo je izvajanje logičnih zaporednih korakov. Zgodnejše

oblike procesa usposabljanja so izhajale iz predpostavke, da je to enostaven štiristopenjski proces, sestavljen iz:

• analiziranja potreb po usposabljanju, • oblikovanja načrtov usposabljanja, • udejanjanja načrtov in • evalvacije rezultatov (Vukovič in Miglič, 2006: 71).

• Tranzicijski model; Taylor je nadgradil sistematični model. Opisal ga je kot

dvojno zanko organizacijske strategije ter učenja. Notranja zanka je sistematični model, zunanja pa povezava med organizacijsko strategijo in učenjem (Taylor: 1991).

• Model najboljše prakse; izhaja iz potrebe po presoji konkretnih dokazov o

prispevku usposabljanja k izboljšanju organizacijske uspešnosti. Bistvo je prepoznavanje nujnosti povezovanja ciljev usposabljanja z zahtevami organizacije. Usposabljanje je domena celotne organizacije, še posebej njenega vodstva (Vukovič in Miglič, 2006: 72, 73).

• Modeli stalnega razvoja; ta skupina vključuje poudarjen pomen vloge

usposabljanja v daljšem obdobju in s tem tudi možnosti uspešnejšega zadovoljevanja bodočih organizacijskih potreb (Vukovič in Miglič, 2006: 74).

• Model Ashridge; poudarja idealno stanje usposabljanja in razvoja, vendar se ne

ukvarja s podrobnimi mehanizmi, potrebnimi za zagotavljanje ter ohranitev napredka (Vukovič in Miglič, 2006: 75, 76). Raziskovalci Ashridge Management College (Barham, Fraser, Health, 1988: 46) razvrščajo dejavnosti usposabljanja in organizacijskega razvoja v tri ravni: razdrobljeni, formalizirani in usmerjeni pristop.



2.3. ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI 2.3.1. ANALIZIRANJE POTREB PO USPOSABLJANJU Sprva je treba opredeliti analize potreb po usposabljanju ter ugotoviti njihov namen. Kot navajata Bee in Bee (Bee in Bee, 1995: 19), sam analitični proces zajema:

• ugotavljanje potreb za izboljšanje delovne uspešnosti zaposlenih glede na vrsto in obseg,

• ocenjevanje, katero izmed ugotovljenih potreb je mogoče zadovoljiti z usposabljanjem.

Proces ugotavljanja potreb se nanaša na ugotavljanje problemov ter ločevanje med problemi, ki so rešljivi z usposabljanjem, in problemi, ki zahtevajo nekoliko drugačno reševanje. Ugotavljanje potreb po usposabljanju je potrebno za določanje vrste rešitve problema in je v bistvu faza sprejemanja odločitev o (ne)nadaljevanju usposabljanja (Vukovič in Miglič, 2006: 97). Sledijo razvrstitve potreb po usposabljanju, ki so na splošno razvrščene v dve širši kategoriji, in sicer na:

• reaktivne; nanašajo se na stvari, ki so se že zgodile in jih je treba spremeniti;

• proaktivne; so pripravljalne in zahtevajo več predvidevanja, usmeritev in načrtovanja, vsebujejo pa tudi več tveganja (Vukovič in Miglič, 2006: 103).

Pri organizacijskih okoliščinah analiziranja potreb po usposabljanju morajo biti za učinkovito izvedbo ocenjevanja potreb upoštevani različni dejavniki, med njimi predvsem organizacijska kultura in struktura, strategija razvoja kadrov in usposabljanja. Organizacijska kultura je okvir, znotraj katerega sta oblikovani strategija in strategija razvoja kadrov in se kaže v delu, ki se nanaša na razvoj zaposlenih, s čimer organizacija določa mesto, ki naj bi ga zaposleni imeli v organizaciji. Organizacijska strategija usposabljanja določa, o katerih odločitvah se lahko oblikovalci in izvajalci usposabljanja odločajo sami, pri katerih pa je že potrebna odobritev najvišjih vodstvenih delavcev (Vukovič in Miglič, 2006: 106-108). Kot navajata Vukovič in Miglič (2006: 109), so najpogostejši zaviralni elementi za uspešnost usposabljanj ponavadi:

• neprimeren odnos do upravljanja kadrov, • organizacijska vprašanja, poklicna vprašanja, • pomanjkanje sposobnosti pridobivanja informacij, • nizek organizacijski status oblikovalcev in izvajalcev usposabljanj.



Poleg tega obstajajo tudi posamezniki, ki so prepričani, da imajo dovolj strokovnega znanja in izkušenj z usposabljanjem in skušajo vplivati na profesionalne organizatorje in izvajalce usposabljanj. Zaviralni dejavnik so lahko tudi sami učenci. Odrasli sprejemajo usposabljanje iz zelo različnih razlogov. Nekateri so pripravljeni širiti svoje znanje, razvijati in izpopolnjevati svoje sposobnosti, medtem ko se drugi udeležijo usposabljanja, ker so vanj “prisiljeni”. Pri doseganju soglasja v povezavi z ugotavljanjem potreb po usposabljanju in razvoju lahko pogosto pride do različnih konfliktov. Najpogosteje se dogaja, da ocenjevalec in ocenjeni ne moreta doseči soglasja o učnih potrebah. Do tega prihaja iz različnih razlogov:

• Ocenjeni noče priznati svojih napak in je sovražen ali se brani njihove obravnave.

• Posamezniki imajo prenizko mnenje o svoji delovni uspešnosti in potencialih (pomanjkanje samozaupanja).

• Posamezniki imajo previsoko mnenje o svoji delovni uspešnosti in potencialih ter so preveč prepričani vase, ne vidijo potrebe po usposabljanju in razvoju.

• Ocenjevalec ni dovolj usposobljen za obvladovanje takšnega vedenja. • Ocenjevalec ne pozna dovolj podrobno dela svojega podrejenega in njegovih

tehničnih vidikov, da bi bil sposoben ocenjevanja. Pri analizi potreb po usposabljanju na organizacijski ravni bomo omenjali poslovne potrebe, ki so izhodišče vsakršne pobude za usposabljanje. Te potrebe so opredeljene kot operativne potrebe organizacije, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Poslovne potrebe niso le izhodišče analize potreb po usposabljanju, ampak spodbujajo in usmerjajo celotno strategijo usposabljanja v organizaciji (Bee in Bee, 1995: 4). Dejavniki, ki najpogosteje vplivajo na potrebe in poslovno strategijo organizacije, so:

• splošni dejavniki zunanjega organizacijskega okolja, nad katerimi organizacija nima neposrednega nadzora (ekonomski, tehnološki, demografski, družbeni, kulturni in politični dejavniki),

• specifični dejavniki okolja, nad katerimi organizacija prav tako nima neposrednega nadzora, lahko pa nanje nekoliko vpliva (npr. stranke, dobavitelji, konkurenca itd.),

• notranje okolje (zaposleni, nosilci interesov, sindikati) (Robbins, 1998, v Bee in Bee, 1995: 6).

Kot navajata Vukovič in Miglič (2006: 116), so najboljši kazalci potreb po usposabljanju in razvoju problemi. Ne glede na vzroke je glavni namen spremljanja katerega koli niza kazalcev prav odkrivanje dejanske narave problema in oblikovanje čim natančnejše akcije za izboljšanje nastale situacije.



2.3.2. OBLIKOVANJE IN RAZVOJ PROGRAMA USPOSABLJANJA TER IZVEDBA

Običaji postopek v fazi oblikovanja programa usposabljanja vključuje:

1. opredelitev ciljne skupine, ki ji je sam program usposabljanja namenjen, 2. določitev pogojev za vključitev posameznikov v program, 3. opredelitev merljivih učnih ciljev in njihovo združevanje v skupine, 4. določanje logičnega zaporedja njihovega doseganja od enostavnejših k

zahtevnejšim (učni koraki), 5. določitev kriterijev preverjanja uspešnosti doseganja učnih ciljev (Vukovič in

Miglič, 2006: 166). Pri opredelitvi značilnosti ciljne skupine je treba zagotoviti ustrezno raven osnovnega (vhodnega) znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jih morajo udeleženci obvladati že pred začetkom usposabljanja (Vukovič in Miglič, 2006: 167). Na podlagi ugotovljenih potreb po usposabljanju so oblikovani tudi sami cilji usposabljanja. Ti so neposreden vložek v oblikovanje programov, hkrati pa tudi osnova za določanje meril evalvacije uspešnosti udeležencev neposredno po zaključku usposabljanja (Vukovič in Miglič, 2006: 168). Pri sami razvojni fazi je pomembno določiti in začrtati potrebne dejavnosti, ki bodo pomagale učečim doseči cilje usposabljanja. V tej fazi poznamo več učnih oblik usposabljanja odraslih, kjer sta odločilna zlasti dva dejavnika, ki se nakazujeta že v fazi analiziranja potreb po usposabljanju, in sicer:

• kakovost programa v povezavi s stroškom, • kakovost programa v povezavi s časom, ki je potreben za doseganje učnih ciljev

(Vukovič in Miglič, 2006: 172).

V nadaljevanju povzemamo po Jelenc (1996: 74-76) najpogostejše pojavne učne oblike usposabljanja odraslih: predavanja, delavnice, tečaji, seminarji, mentorstva, inštrukcije, konzultacije, svetovanja, dejavno učenje, krajši in daljši izobraževalni programi, predstavitve in moduli (Vukovič in Miglič, 2006: 173, 174). Pri usposabljanju odraslih poznamo tudi različne učne metode. Metoda je način uporabe sredstev za doseganje zastavljenega cilja in je v bistvu glavna os procesa učenja. Za učenje odraslih so primerne skoraj vse metode, vendar se je treba pri njihovi izbiri odločati v skladu z zastavljenim ciljem. Pri tem je nujno upoštevati tudi značilnosti situacije, v katero posegamo (Alessandrini, 1996: 102), vsebine, ki jih želimo obdelati, ter ciljno skupino, ki ji je izobraževanje ali usposabljanje namenjeno (Černetič, 2006). Katera koli oblika usposabljanja pa ne more potekati brez učnih pripomočkov. To so sredstva za nazorno in učinkovito podajanje sporočil (Jelenc, 1996: 76; Ovsenik in Marinko, 1997) in pomagajo pri sprejemanju, razumevanju in pomnjenju novih učnih



vsebin. Spodbujajo celostno dojemanje vsebin in sprejemanje novih informacij z več čutili in ne le s sluhom (Vukovič in Miglič, 2006: 177). Med najpogosteje uporabljene učne pripomočke uvrščamo prosojnice, table, slike, plakate, zemljevide, diapozitive, računalniške slike, videoprojekcije ipd. Sama uporaba pripomočkov pa je odvisna od učnih vsebin, okoliščin (opremljenosti učilnice) in spretnosti učitelja oziroma izvajalca usposabljanja pri njihovi uporabi (Leskovar, 2005). Poleg učnih pripomočkov pri izvajanju izobraževanj uporabljajo še učna gradiva. Sama paleta učnih gradiv je velika in obsega vse od različnih priročnikov, skript, navodil do različnih avdio-vizualnih gradiv in delovnih pripomočkov. Pri pripravi vseh gradiv, še posebej pa pisnih, je smotrno izhajati iz načel učenja in poučevanja odraslih ter splošnega načela priprave pisnih učnih gradiv, po katerem mora biti vsebina gradiva razdeljena na tri temeljna poglavja, in sicer uvod, jedro (razlaga) in zaključek oz. povzetek (Vukovič in Miglič, 2006: 177, 178). Sledi faza priprave in organizacije ter izvedbe usposabljanja. Ta vključuje zagotovitev ustreznega učnega okolja, kar je obveznost izvajalske institucije, in zagotovitev možnosti prenosa novega znanja in naučenih spretnosti iz učnega v delovno okolje (Vukovič in Miglič, 2006: 179). Pri tej fazi je potrebno ogromno administrativnega dela. Poleg ostalega zajema tudi oblikovanje učnih skupin. Same priprave in organiziranje pa zajemajo tudi izbor in zagotavljanje ustreznih prostorov, kjer bo potekalo samo usposabljanje (Jelenc, 1996: 85-87). Sledi sama izvedba usposabljanja v obliki predstavitev oz. posredovanja učnih vsebin udeležencem. Ob vsem tem je treba tudi zagotoviti čim bolj kakovostno učno okolje. Samo oblikovanje učnega okolja upošteva različne vidike učnih ter kognitivnih procesov, ki vplivajo na uspešnost usposabljanja in se nanašajo predvsem na pridobivanje znanja ter na njegov prenos v druga okolja. Upošteva tudi druge spremenljivke, kot npr. motiviranost za učenje in delo samega slušatelja, ki v interakciji z učnim okoljem odločilno vpliva na uspešnost učenja (Černetič in Dečman Dobrnjič, 2005b). Kot smo že omenili, se v praksi uporabljajo različni modeli usposabljanja, vsem pa je skupen problem prenosa znanja. Zgodnejša preučevanja (Hunter 1971; Jessma, Van Merrenboer, Bijlstra, 1990, v Clardy, 1997: 81) so skušala ugotoviti vire prenosa znanja, in sicer tako, da so opazovali, kako se usposabljanje ujema z delovnimi razmerami. Ta omejeni pogled je bil kmalu izpodrinjen s širšim pogledom, ki prepoznava učinke dejavnikov, ki niso neposredno povezani z učenjem, kot so npr. možnosti izpopolnjevanja in utrjevanja naučenih spretnosti po vrnitvi v delovno okolje in podpora vodilnih (Brinkerhoff, Montesino, 1985, v Clardy, 1997: 81). V veliko primerih je poleg kakovosti oblikovanja in izvedbe programa prav organizacija tista, ki lahko omeji prenos znanja in njegovo uporabo. Neuspešen prenos znanja je



namreč velikokrat posledica neujemanja vrednot programa usposabljanja z vrednotami delovnega okolja. Udeleženci usposabljanja lahko prinesejo na delovna mesta nove poglede, teorije, koncepte, vedenje itd., ki niso skladni z obstoječimi, hkrati pa okolje ali posamezniki z avtoriteto niso naklonjeni novostim. 2.3.3. EVALVACIJA USPOSABLJANJA Zadnja faza v sistematičnem modelu usposabljanja je evalvacija uspešnosti in učinkovitosti usposabljanja. Pojem evalvacija si lahko razlagamo na različne načine. Splošna definicija evalvacije usposabljanja je, da je to “ocena celotne vrednosti sistema usposabljanja, tečajev ali programov usposabljanja v strokovnem in tudi finančnem smislu” (Glossary of Training Terms, 1981: 59). Druga definicija je nekoliko širša. Samo evalvacijo opredeljuje kot “...vsak poizkus pridobivanja informacij (povratnih) o učinkih programa usposabljanja in ocenjevanje vrednosti usposabljanja v luči teh informacij” (Hamblin v Stanley, 1987b: 18). Evalvacija kot proces določanja vrednosti in učinkovitosti usposabljanja odgovarja na vprašanja o vplivu usposabljanja na posameznike in organizacijo, samem povračilu v usposabljanje vloženih sredstev, uporabi novega znanja in spretnosti v delovnem okolju, vplivu programov na spreminjanje nagnjenj, vedenja ali stališč ter prek tega na delovne rezultate udeležencev (Clark, 1997: poglavje IV). Kot navajata Bramley in Newbay (Bramley in Newbay v Goldstein, 1993: 67), za evalvacijo obstaja vsaj pet temeljnih razlogov, in sicer: povratna informacija, nadzor, raziskava, intervencija ter vplivnost. Glavni problemi ter omejitve, povezani z izvajanjem evalvacije, se nanašajo na povratne informacije – na njihov tip in način pridobivanja. Razlog za neuspešno evalvacijo je pogosto neizpolnjenost ključnih pogojev, in sicer: podpora vodilnih in vodstvenih delavcev, učinkovita komunikacija, strategija usposabljanja in sistematičnost evalvacij (Vukovič in Miglič, 2006: 189). Pri evalvaciji poznamo različne tipe in metode. Razvrstimo jih lahko v dve skupini:

• sumativne evalvacije; zunanje vrednotenje, • formativne evalvacije; notranje vrednotenje (Vukovič in Miglič, 2006: 195).

Evalvacijski proces ni namenjen le ugotavljanju, kako dobro je usposabljanje zadostilo ključnim ciljem, to je zadovoljstvu udeležencev, učnim ciljem, ciljem delovne uspešnosti in organizacijskim ciljem, drugo pomembno vprašanje, na katerega išče evalvacija odgovor, je povezan s ceno usposabljanja. Pri tem sta ključni dve vprašanji: Ali je bilo usposabljanje organizirano in izvedeno na cenovno najbolj učinkovit način, to je z najnižjimi možnimi stroški glede na dosežene cilje? So koristi usposabljanja odtehtale njegovo ceno, oziroma ali je usposabljanje zagotovilo enakovredno povračilo investiranega? (Vukovič in Miglič, 2006: 210)



Postopek oblikovanja same tržne cene ima več faz, od katerih so najpomembnejše (Sfiligoj, 1993: 136):

• opredelitev cilja, ki ga želimo doseči (dobiček, vodilni tržni delež, obstoj podjetja, cenovno vodstvo);

• ugotavljanje lestvice povpraševanja; • presojanje sprememb stroškov pri različnih obsegih prodaje; • proučevanje cen konkurentov, na osnovi česar pozicioniramo svoje lastne cene;

pri tem izbiramo uveljavljene metode oblikovanja cen; • izbira končne tržne cene z upoštevanjem številnih vidikov (ekonomskega,

psihološkega, podjetniškega ter poslovnih partnerjev, kupcev itd.). Poleg stroškov je pri evalvaciji pomemben še čas. Obdobje, v katerem se izvaja evalvacija, je odvisno od njenih namenov, in sicer je to lahko:

• nadzor in izboljšava, • ocenjevanje vrednosti in uspešnosti usposabljanja (Vukovič in Miglič, 2006:

211). 2.3.4. USPOSABLJANJE V ORGANIZACIJSKIH OKOLIŠČINAH Za organizacijo je najbolj pomembno, da oblikuje lastno strategijo usposabljanja, pri čemer upošteva svoje posebnosti, potencialne probleme in možnosti. Strategija usposabljanja mora biti v harmoniji z organizacijsko kadrovsko strategijo, zlasti glede zaposlovanja, nagrajevanja, napredovanja in zagotavljanja varnosti zaposlitve (Tavernier, 1971, v Reid in Barrington, 1996: 214).

2.4. PREDSTAVITEV IN ORGANIZACIJA PODJETJA ISKRATEL, D.

O. O., KRANJ Podjetje Iskratel je eden vodilnih ponudnikov sodobnih komunikacijskih rešitev z več kot petdesetletnimi izkušnjami v svetu telekomunikacij. Razvijajo telekomunikacijske rešitve za ruralna in primestna območja ter snujejo celovite rešitve za komunikacijske potrebe informacijske družbe.



Slika 3: Vir: http://www.iskratel.si 2.4.1. PREDSTAVITEV PODJETJA, NASTANEK IN ZGODOVINA

Osnovna dejavnost podjetja je razvoj celovitih rešitev za komunikacijske potrebe informacijske družbe prihodnosti na področjih fiksne in mobilne telefonije, konvergenčnih omrežij, omrežij naslednje generacije ter upravljanja omrežij. Poslovna filozofija podjetja poleg sodelovanja s partnerji vključuje še podporne storitve – načrtovanje omrežij, izobraževanje in po-prodajno podporo. Za njihovo uspešno produktno strategijo stojijo lastna blagovna znamka komunikacijskih produktov in rešitev SI3000, deloma tudi še SI2000. Prav tako v svoje rešitve integrirajo produkte njihovih partnerjev. Produkte za dostopovna omrežja dopolnjujejo s produkti fiksnih omrežij. Velik poudarek dajejo nadgrajevanju mobilnih GSM omrežij s tehnologijama GPRS in UMTS. Vse intenzivnejšemu zlivanju omrežij sledijo z novimi produkti s področja podatkovnih / IP omrežij, kjer je njihovo ključno vodilo varno evolucijsko nadgrajevanje obstoječih omrežij njihovih kupcev. Njihova vizija razvoja tako vključuje sobivanje klasičnih tehnologij s tehnologijami tako imenovanih novih generacij (NGN, FMC, IMS ...). Svoje vire usmerjajo v razvoj konvergenčnih proizvodov in celovitih rešitev ter razvoj omrežij prihodnje generacije, ki temeljijo na internetnem protokolu. Poleg tega želijo postati eden vodilnih ponudnikov omrežnih rešitev na področju multimedijskega dostopa in nadzora v konvergenčnem telekomunikacijskem okolju. Z obstoječo organizacijsko strukturo širijo odgovornost za uspeh z uprave na širši krog zaposlenih. Poleg Prodaje in marketinga, Skupne informatike in kadrov ter Skupnih financ so organizirani na tri poslovna področja: Razvoj produktov in rešitev, Razvoj komunikacijske programske opreme ter Integracije in storitve. Iskratel vzpostavlja servisne centre v vseh državah (Albanija, Belorusija, BiH, Kazahstan, Makedonija, Moldavija, Nigerija, Poljska, Rusija, Slovenija, Srbija, Črna Gora, Turčija in Ukrajina), kjer kupci uporabljajo njihove produkte in rešitve. Tako gradijo široko razvejano trinivojsko servisno mrežo, ki skrbi za pravilno delovanje opreme, nizke stroške vzdrževanja in visoko kakovost servisnih storitev.



Poleg zgoraj omenjenih držav so se leta 2002 pojavile govorice, da Iskratel posluje s tako imenovano “malopridno državo”, o čemer je pisal tudi Ali H. Žerdin v svojem članku v Mladini. Pisal je o “spornem” sodelovanju Slovenije z Irakom, v katerem je omenil takratno afero podjetja Iskratel. Omenil je, da je Iskratel leta 1998 v Irak izvozil digitalne telefonske centrale, ki so bile vredne 13 milijonov dolarjev. Takrat so bile ameriške divizije postrojene, da ponovno napadejo Irak, medtem ko si je nemško TV–občinstvo, kot pravi, na oddaji TV postaje ARD, ki so jo predvajali 18. avgusta, lahko ogledalo prispevek, ki je govoril o tem, da je slovensko podjetje Iskratel leta 1998 poslovalo z Irakom. To novico je v Slovenijo prenesel dnevnik Finance (posel, sklenjen med Iskratelom in Irakom, naj bi bil vreden 13 milijonov dolarjev, problematičen pa naj bi bil zato, ker so Združeni narodi ob iraški invaziji na Kuvajt proti Bagdadu uvedli ostre sankcije). Novica je, piše še, za Nemce zanimiva prav zato, ker je Iskratel povezan z nemškim gigantom Siemensom, ki je bil takrat lastnik 47-odstotnega deleža uspešnega kranjskega podjetja. “Naj se ob novici, da slovensko podjetje sodeluje z režimom Sadama Huseina, zgražamo in primemo za revolver?” (Žerdin, 2002: 1). V nadaljevanju piše, da morda podjetni Gorenci ne počno nič nezakonitega in neetičnega oz. počno reči, ki jih počno tudi varuhi svetovnega reda. Iskratelove korenine, piše, segajo v leto 1946, kljub temu, da matične knjige pravijo, da je podjetje nastalo leta 1989. V osemdesetih letih se je telekomunikacijski del Iskre imenoval Iskra Telematika, sredi osemdesetih pa je, navaja, le-ta izgubila belgijskega strateškega partnerja. Multinacionalka ITT je namreč prodala belgijsko podjetje Bell Telephone Manufacturing, novi lastnik, francoski Alcatel, pa ni bil več zainteresiran za sodelovanje z Iskro. Zato je, piše, Iskra leta 1989 navezala stik z nemškim Siemensom. Od tega leta se podjetje imenuje Iskratel. Že takrat je g. Ali pisal, da je Iskratel ena redkih slovenskih multinacionalk. Menil je, da ne gre za “orjaški konglomerat; prej za miniaturno multinacionalko” in da je eno redkih podjetij, ki znatno količino denarja namenja tudi razvoju. Leta 2001 so v podjetju, navaja, namenili 33 milijonov evrov za razvoj, medtem ko so za izobraževanje namenili kar dober milijon evrov. V nadaljevanju piše, da so podatki o poslovanju Iskratela kazali, da je bilo leto 1998 eno težjih za njihovo poslovanje, saj naj bi se po navedbah ARD-ja sporni posel med Iskratelom in Irakom zgodil prav takrat. Težave je, kot navaja, povzročala huda ruska finančna kriza. Leta 1998 Iskratel ni beležil rasti, pač pa je bil letni promet, ki je znašal 102 milijona evrov, skorajda enak prometu prejšnjega leta. Prav tako je bilo za Iskratel sorazmerno težko tudi leto 1999, saj so se izvozni posli celo skrčili, podjetje pa je rast zagotavljalo s posli na slovenskem trgu. Pozneje je izvoz spet poskočil. V nadaljevanju je pisal o tem, da naj bi poročilo urada Združenih narodov, ki ga je spremljal program Nafta za hrano, govorilo o tem, da so Združeni narodi do junija 2002 verificirali 646 pogodb, ki se tičejo transporta in telekomunikacij. Telekomunikacijski posli, navaja, torej niso nujno sporni. Ob kranjskem poslu z Irakom se po njegovo zato zastavlja predvsem vprašanje, ali so posredniki, prek katerih je Iskratel izvažal telefonske centrale, pridobili vsa dovoljenja Združenih narodov.



Članek zaključuje: ’’Naj se torej ob novici, da je kranjsko podjetje v Irak prodalo dober ducat digitalnih telefonskih central, zgražamo? No, v resnici se zdi, da se je kranjsko podjetje znašlo v imenitni družbi. In ko so iskali način, kako izpeljati posel, so to naredili tako, kot da bi za nasvet vprašali sedanjega ameriškega podpredsednika. Posel z Irakom so – kot Cheneyev Halliburton (op. Halliburton; naftna korporacija, ki jo je po letu 1995 vodil tedanji podpredsednik ZDA Richard B. Cheney) – speljali prek podružnice. Pravno-formalno vzeto je Iskratelov posel z Irakom izvedlo rusko podjetje. Torej z Irakom ni poslovala niti Siemensova matična država Nemčija niti Slovenija. Z Irakom je poslovala Rusija.” (Žerdin, 2002). Produkti, s katerimi poslujejo oz. jih uporabljajo v Iskratelu, so:

• konvergenčna omrežja, • podatkovna omrežja, • fiksna in • mobilna omrežja.

Njihove rešitve vključujejo:

• multimedijske rešitve, • rešitve na ključ, • konvergenčna omrežja.

Podjetje nudi celovite komunikacijske storitve za sledeča področja: izobraževanje, svetovanje, gradnjo telekomunikacijskih omrežij, načrtovanje omrežij in tehnično podporo ter vzdrževanje. Letno poročilo

Prihodki od prodaje (v mio €) 151,89

Vlaganja v raziskave in razvoj (v mio €) 23,76 (15,64 %)

Dodana vrednost na zaposlenega v IT v Sloveniji (v €) 50.000 / 30.363

Število zaposlenih 1.261

Vlaganja v izobraževanje (v mio €) 1,16

Tabela 1: Kazalci poslovanja 2007; Iskratel, Iskratel Electronics, Monis,

Iskrauraltel (Vir: www.iskratel.si)



Slika 4: Iskratelov portfelj (Vir: http://www.iskratel.si) ZGODOVINA Maja 1989 sta podjetji Iskra Telematika in Siemens A. G. podpisali pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja Iskratel. Današnji Iskratelovci nadaljujejo več kot petdesetletno tradicijo industrije telekomunikacij v Kranju. Vanjo so vtkani napori mnogih generacij strokovnjakov in delavcev. Z zavedanjem, da sta odločilnega pomena za prihodnost njihovo znanje in motiviranost za uspeh, sprejemajo izzive tretjega tisočletja. Največje prelomnice v zgodovini Iskratela

• 1953 – začetki elektronske telefonije – razvoj elektronskih sistemov; • 1972 – razvoj kombinirane centrale, analogni SPC; • 1979 – rojstvo sistema SI2000, tržne uspešnice, ki je danes najmočnejša

Iskratelova blagovna znamka; • 1988 – komunikacijski sistem EWSD.

REŠITVE

STORITVE

CENTRALNI SISTEM UPRAVLJANJA

Iskratelovi PRODUKTI Partnerski produkti

SI2000

SI3000 CPE Iskratel

SI3000 Aplikacijsk

a

SI3000 Krmilna ravnina

SI3000 Dostopov

na

TDM NGN / IP Telefoni

Moderni/do-mači prehodi

BroadSoft

HP

AcmePacket

CounterPath

ipTV

Storitve WEB 2.0

VAS

Klicni strežnik

Aplikacijski strežniki

Signalni/medi-

jski prehod

Optično vlakno

Xdls

POTS

WiMAX



Začetki telefonije v Sloveniji Slovenci smo telefonski promet vpeljali leta 1897, samo 21 let po Bellovem izumu. Za rojstno letnico telefonije v tedanji kranjski Iskri štejemo leto 1947, ko je bila narejena študija za telefonski ploščati rele, ključni sestavni del takratnih central. Tehnologiji koračnih sistemov je sledilo obdobje razvoja tehnologije koordinatnih sistemov in prvih poizkusov z elektronsko telefonijo. Elektronska telefonija v Iskri Lastnim poizkusom z elektronsko telefonijo je sledil nakup licence za sistem Metaconta 10C leta 1970 pri koncernu ITT. V Iskro je tako prišla tehnologija računalniško krmiljenih central in povzročila pravo revolucijo, saj je bila proizvodnja tehnološko bistveno bolj zahtevna od dotedanje in je zahtevala hitro rast inženirskega kadra. S sistemom Metaconta 10C je Iskra dobila sodoben programsko krmiljen telefonski komutacijski sistem velikih zmogljivosti za javna omrežja, s katerim se je uveljavila tudi v izvozu. Iskrini strokovnjaki pa so lahko svoja bogata znanja in izkušnje s področja telefonskih central nadgradili z znanji o programskem krmiljenju central, kar je leta 1982 pripeljalo do izvirnega digitalnega komutacijskega sistema SI2000, primernega za gradnjo zasebnih telefonskih central in javnih telefonskih central manjših kapacitet. Sistem SI2000 ni namenjen tržnim segmentom javnih omrežij, ki zahtevajo velike zmogljivosti. Potrebna je bila nova licenca – po možnosti takšnega partnerja, ki bi bil pripravljen v Iskro vlagati tudi kapitalsko. Nastanek Iskratela, mešanega podjetja med Iskro in Siemensom A. G. Iskra Telematika je navezala stike s Siemensom A. G., ki je razvil in ponujal enako sodoben digitalni sistem EWSD. Maja 1989 je bilo tako ustanovljeno mešano podjetje Iskratel. Partnerja sta poleg kapitala v novo podjetje vložila tudi svojo digitalno tehnologijo – Iskra sistem SI2000, Siemens A. G. pa sistem EWSD. Komutacijski sistem EWSD prav gotovo spada med doslej najpomembnejše dosežke visoke tehnologije podjetja Siemens A. G. na področju telekomunikacij (200 milijonov priključkov sistema v obratovanju). Danes se strokovnjaki Iskratela uspešno vključujejo tudi v razvojne projekte na področju mobilne telefonije in v razvoj nekaterih gradnikov koncepta Surpass – telekomunikacijskega omrežja naslednje generacije, kot si ga je zamislil Siemens A. G. Tržni in razvojni uspeh sistema SI2000 Prva generacija sistema SI2000 je dosegla svoj vrh v verziji 4. Verzija 5 pa je najboljše dosežke prejšnjih verzij dopolnila s signalizacijo No7 in ISDN. Izkazala se je kot zelo uspešen strateški tehnološki in tržni dosežek podjetja Iskratel. Razvoj sistema SI2000 gre še naprej v korak s svetovnim razvojem telekomunikacij. Gospodarno in tehnično učinkovito rešuje veliko problemov postopne, evolutivne integracije telekomunikacijskih omrežij in struktur v vsestransko zmogljivo in dobro obvladljivo infrastrukturo, kakršno zahteva gospodarski in družbeni razvoj v smeri informacijske družbe.



Slika 5: Mejniki v razvoju (Vir: interno gradivo podjetja Iskratel)

03 VoIP / IP Centreks / VDSL

01

99

53

57

47

98

96

94

93

90

89

88

84

80

79

74

72

WILL / CTX SI2000 / xDSL

CTX / SI2000 ISDN

SPC - PABX

Metaconta

GSM

ISO 9001 / ISDN

SI2000 – širokopasovne dostopovne rešitve

Prva tel. centrala EWSD v SZ

JV Iskratel

Prva EWSD centrala

Prva Iskratelova tel. centrala v SZ

Vključitev prve medn. tel. centrale v Moskvi

Prva SI2000 centrala

Prototipna elektronska centrala

Elektromehanska centrala

Začetek razvoja

VoIP / IP Centreks / VDSL EW

SD 2.6 m

ilionov priključkov

SI2000 4.9 m

ilionov priključkov

ANALOGNI SPC

4.4 milionov priključkov

Elektrom

ehanski sistemi

1.2 milionov priključkov



V podjetju dolgoletne izkušnje združujejo s kreativnostjo. Kažejo se v visoko izpopolnjenih produktih, ki pokrivajo celotno področje telekomunikacijskih omrežij – produkti za dostopovna omrežja se dopolnjujejo z izdelki fiksnih omrežij, velik poudarek pa je namenjen nadgrajevanju mobilnih GSM-omrežij s tehnologijama GPRS in UMTS. Vse intenzivnejšemu zlivanju omrežij sledijo z novimi produkti s področja podatkovnih / IP omrežij. 2.4.2. POSNETEK TRENUTNEGA STANJA V PODJETJU Leta 2007 je podjetje Iskratel prejelo Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso za produktno linijo za krmilno raven SI3000 MSCP in produktno linijo za dostopovno raven SI3000 MSAP. Razvoj obeh produktnih linij, ki je obsegal 1000 inženirskih let, predstavlja največji raziskovalno-razvojni podvig v Sloveniji. Potekal je v sodelovanju z Ljubljansko in Mariborsko univerzo. Odprta zasnova več storitvenih vozlišč omogoča nadaljnji razvoj samih telekomunikacijskih omrežij prihodnje generacije. Obe liniji sta namenjeni svetovnem trgu in sta bili odlično sprejeti na trgih Iskratela. Omogočili sta tudi predor na tuje trge (predvsem v Francijo in Nemčijo). Odlikujeta se z visoko dodano vrednostjo in pričakovano rastjo dobička. Predvidena je še zmerna rast novih delovnih mest, predvsem višjih in visokih profilov.

Slika 6: Organizacijska shema Iskratela (Vir: http://www.iskratel.si)



Poleg tega je bilo tudi v reviji Kapital leta 2007 objavljeno, da je Iskratel prejel priznanje. Telsima Corporation je namreč s produktno linijo StarMAX 6400, del katerega predstavlja tudi Iskratelov produkt SI3000, osvojila nagrado “Best of WiMAX World 2006”. V Iskratelu navajajo, da uspešno sledijo viziji strateškega partnerskega povezovanja ter prodora na nova tržišča. Produktna linija SI3000 skupaj s Telsimini produkti WiMAX zagotavlja popolno rešitev, saj je zasnovana kot sistemska rešitev. Ponudnikom podatkovnih in govornih storitev omogoča širokopasovno brezžično povezavo tudi na mestih z omejenim dostopom. Univerzalna dostopovna platforma omogoča še širokopasovne dostope ADSL2+, VDSL2, Fiber, SHDSL, FE, GE in POTS. Z omenjeno produktno linijo in produktom tako Iskratel in Tesima sledita najnovejšim trendom na področju dostopovnih tehnologij. Vsi produkti Iskratelovih linij izpolnjujejo zahteve mednarodnih standardov. Preizkušeni so na vseh trgih, kjer se srečujejo s produkti drugih proizvajalcev.

Podjetje Iskratel sodeluje tudi v različnih projektih. G. Boštjan Bogataj je v svojem članku v Gorenjskem Glasu opisal projekt GRE.GOR – Gospodarska revitalizacija Gorenjske, za katerega pravi, da vključuje naložbe v tri razvojno gledano najbolj potencialne gospodarske panoge Gorenjske in Slovenije, v katerem sodeluje tudi Iskratel:

• letališko-logistični center Letališko mesto na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, • tehnološki park Informacijsko komunikacijske tehnologije Kranj, • Tehnološki park za obdelavo materialov v Škofji Loki z mrežo po vsej Gorenjski.

Vsa področja, navaja, bodo nadgrajena z razvojem kadrov na vseh ravneh izobraževanja. Meni, da je predpogoj za rast visokotehnoloških podjetij vrhunsko znanje, razgledanost, timsko delo ter kompetitivnost. Vsi tisti kadri, ki bodo sposobni zaznati nove trende, jih oblikovati v produktno tržne koncepte ter se povezovati in poskrbeti za hitro realizacijo, so, pravi, zelo redki in jih Gorenjska nujno potrebuje. S tem namenom v Kranju nastaja projekt tržnice oziroma soseske visokih tehnologij z izgradnjo panožnega tehnološkega parka v Kranju. S tem, dodaja še, ustvarjajo stimulativno poslovno okolje, ki ga bo odlikovalo odprtost, žuborenje idej, kreativnost in inovativnost ter medsebojno sodelovanje na področju izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja, razvoja, proizvodnje, uporabe in trženja informacijskih ter komunikacijskih tehnologij. Avtor navaja še, da v Iskratelu kot pobudniku tehnološkega parka pravijo, da ustvarjajo identiteto skupine visokotehnoloških podjetij in poslovnega okolja, ki bo jasno prepoznavno tako v domačem kot mednarodnem okolju. S svojo infrastrukturo, podpornim okoljem, storitvami in programi ustvarjajo motivirano inovacijsko klimo ter najboljše pogoje za rast in razvoj visokotehnoloških podjetij. Specializiran tehnološki park IKT gradijo v skupini nosilnih podjetjih, ki prispeva večinski delež izvoza vseh tehnologij v domačem gospodarstvu (Bogataj, 2007: 1–4).



2.5. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V PODJETJU Poslanstvo Izobraževalnega centra Iskratela je zagotavljanje kakovostnega strokovnega izobraževanja kupcem Iskratelovih produktov, zaposlenim v Iskratelu oziroma vsem, ki jih svet sodobnih telekomunikacij povezuje. Njihova vizija na področju strokovnega izobraževanja je ponudba izobraževalnih programov za vse vrste najnovejših telekomunikacijskih tehnologij. G. Andrej Polenec je v intervjuju za Gorenjski Glas dejal, da je v njihovem podjetju kar 70 odstotkov zaposlenih z višjo ali visoko izobrazbo in da se ta struktura še izboljšuje. Pri tem je treba dodati, da naše univerze izobražujejo kvalitetne, dobro usposobljene kadre, od diplomiranih inženirjev, ki prihajajo s fakultet, do inženirjev, ki so se sposobni vključiti v Iskratelov razvoj, a je kljub temu še vedno potreben pomemben korak usvajanja specifičnega znanja o Iskratelovi tehnologiji, produktih, softverskih jezikih in vodenju tehnoloških procesov. Potrebno je še zahtevno dodatno izobraževanje, v katerega, pravi, ogromno vlagajo: 1,5 milijona evrov na leto. Seveda ni dovolj le začetna formalna izobrazba in začetno dodatno izobraževanje ter usposabljanje, temveč je enako pomembno nenehno dopolnjevanje znanja. Poleg tega je pomembno tudi poznavanje zadnjih dosežkov razvoja tehnologij, nenehno izobraževanje vodilnih delavcev, prodajalcev, razvijalcev, torej kadra na vseh ravneh (Polenec, 2007: 7, v Žargi, 2007). Priznanje kompetentnosti Izobraževalni center je v letu 1989 Ministrstvo za šolstvo in šport RS potrdilo kot verificirani izobraževalni center. Izobraževalni center v Iskratelu je vedno uspešno prestal presojo v skladu s standardom ISO 9001, ki ga je podjetje Iskratel prejelo v letu 1994. V letu 2000 je center postal sestavni del Siemensove mreže izobraževalnih inštitutov v več kot 40 državah po svetu, s čimer je udeležencem na tečajih zagotovljena primerljiva kakovost izobraževanja o komunikacijskih sistemih. Predavatelji, metode poučevanja Jedro Izobraževalnega centra predstavlja skupina strokovnih delavcev, ki pokrivajo široko področje strokovnih znanj. V izvedbo izobraževalnih programov so vključeni tudi priznani strokovnjaki slovenskih in tujih univerz ter gostujoči predavatelji partnerskega podjetja Siemens A. G. ter njihovih regionalnih centrov. Njihovi predavatelji so vabljeni k podajanju znanja v Siemensovem Training Institutu, kjer imajo priložnost demonstrirati lastno znanje in se bogatiti z mednarodnimi izkušnjami. V izobraževalni proces vključujejo najsodobnejše metode poučevanja in uporabljajo sodobne avdiovizualne pripomočke. Seminarji in tečaji potekajo kot predavanja, demonstracije, delavnice, v obliki diskusij in praktičnih vaj na sodobni telekomunikacijski opremi. Uporabljajo računalniško podprto izobraževanje in razvijajo učenje na daljavo. Izobraževalna infrastruktura Izobraževalne programe izvajajo v prijetnih in sodobno opremljenih prostorih matičnega podjetja v Kranju, Ljubljanska 24 a. Učilnice so opremljene s sodobno terminalsko



opremo in povezane z maketnim centrom. Tečaje izvajajo tudi v Iskratelovih podružnicah, po dogovoru pa tudi pri kupcu njihovih sistemov, v primeru, da lahko zagotovi potrebno opremo. Izobraževalni programi potekajo v vseh svetovno pomembnih jezikih, majhnih skupinah, 6–15 udeležencev, sedem ur dnevno, od 8. do 15. ure. Izobraževalni programi Strategija Izobraževalnega centra temelji na progresivnem povečevanju strokovnosti, ekspertnosti predavateljev, kontinuiranem izboljševanju kakovosti izobraževalnih programov in kar največjemu prilagajanju potrebam kupcev, partnerjev in zaposlenih Iskratela. Vsak izobraževalni program je opredeljen glede na zahtevano predznanje udeležencev, namen, cilj, vsebino in trajanje, vsebuje tako teoretično kot praktično usposabljanje. Struktura izobraževalni programov zadovoljuje potrebe tako tehničnih kadrov kot podpornih dejavnosti na različnih nivojih, tako tistih z oziroma brez tehničnega predznanja. Ponujajo široko paleto vse od temeljnih znanj do najbolj zahtevnih tečajev za uvajanje novih tehnologij. Organizacija tečajev Vsi zaposleni v Izobraževalnem centru poskrbijo za nemoten in prijeten potek tečaja – od prijave na tečaj do slovesnega zaključka. Za vsako skupino udeležencev priskrbijo vse potrebno, vključno s sprejemom na letališču, namestitvijo v hotelu ter organizacijo ekskurzij po Sloveniji. Tečajniki so ob koncu obogateni z znanjem in nadvse zadovoljni. Paleta programov, nivo strokovnega izobraževanja

Slika 7: Paleta programov, nivo strokovnega izobraževanja (Vir: interno gradivo podjetja Iskratel)

Strokovno izobraževanje

predstavitveni – menedžerski, za tehnične kadre in tečaji za novozaposlene

tečaji za upravljanje in vzdrževanje

tečaji za tehnično asistenco tečaji za uvajanje novih tehnologij



Poroštvo kakovosti Poroštvo kakovosti je v pripravi in izvedbi izobraževalnih programov, ki so podprti z ustrezno dokumentacijo. Programi so sestavljeni modularno, glede na specifične potrebe posebej prilagojeni tistim, ki bodo upravljali in vzdrževali sisteme, vodjem, tehničnim in netehničnim kadrom. Programi so splošni, specialni, produktno in neproduktno orientirani, vključujejo “on the job training”. Poleg tega vključujejo tudi preizkuse znanja in evalvacijo ob zaključku. Odzivi in znanje, s pomočjo katerega udeleženci uspešno upravljajo in vzdržujejo njihove sisteme po svetu, dokazujejo, da so cilji, zastavljeni v programih doseženi na vsakem tečaju. Progresivno povečanje strokovnosti, ekspertnosti predavateljev dosegajo z njihovim stalnim izpopolnjevanjem na področju telekomunikacij, kar obogatijo s tečaji komuniciranja, “mehkih veščin” in jezikovnim izpopolnjevanjem. S pomočjo informacijskega orodja TCManager o vsakem tečaju vodijo podatkovno bazo o izvedbi, ki vključuje tudi rezultate ankete o zadovoljstvu udeležencev. Podatki iz anket so jim vodilo pri izboljševanju kakovosti. Na internetnih straneh omenjenega podjetja smo zasledili podatek, da je povprečna ocena vseh tečajev enaka 4,6 (ob ocenah od 1–5). Kadri Za uspešno izvedbo 220 izobraževalnih programov letno so zadolženi ljudje v Izobraževalnem centru ob pomoči 50 gostujočih predavateljev. Letno izvedejo 8600 predavateljskih ur, na katerih se z znanjem obogati 2300 udeležencev. Profesionalni predavatelji se pod vodstvom vodje strokovnih programov uspešno vključujejo tudi v delo tehnične službe, inženiringa, prodajnega in razvojnega področja. S tako pridobljenimi izkušnjami lahko kupcu pomagajo pri ugotavljanju potreb po izobraževanju, pri načrtovanju ter vzdrževanju klasičnih omrežij in omrežij naslednje generacije. Tehnična opremljenost Izobraževalni center Iskratela v Kranju razpolaga s šest klimatsko hlajenimi učilnicami, opremljenimi s sodobnimi računalniki, dataskopi, grafoskopi, tablami, flipcharti ter avdio-vizualno tehniko. Učilnice so povezane z maketnim centrom, kjer se nahajajo testni in demonstracijski sistemi EWSD, SI2000, SDH ... Učilnice so povezane v LAN omrežje, tako je udeležencem na voljo dokumentacija tudi v elektronski obliki. Razvrstitve tečajev

• CELOTNI; tečaji so razvrščeni po produktih, rešitvah in tematsko. • TERMINSKI; tečaji so razvrščeni mesečno po terminih. • SEZNAM PO NASLOVIH TEČAJEV; abecedna razvrstitev po naslovih tečajev. • SEZNAM PO KODI TEČAJA; abecedna razvrstitev po kodi tečajev. • ISKANJE TEČAJEV; dodatna možnost iskanja besedila v naslovu, vsebini itd.

Storitev je nastavljena na njihovi internetni strani.

E-izobraževanje Elektronsko izobraževanje vključuje spletno podprto izobraževanje (WBT) in računalniško podprto izobraževanje (CBT). Udeleženec lahko spletno podprti



izobraževalni program WBT uporablja kar na svojem delovnem mestu, saj je s pomočjo pregledovalnika dosegljiv prek interneta ali intraneta. Do tečajev dostopa na spletu, prek osebnega menedžerja “mojeIzobraževanje”, ki ga uporablja Izobraževalni center Iskratel. Na njihovi platformi e-izobraževanja nudijo navidezno predavalnico prihodnosti. V njej lahko uporabniki izvajajo module e-izobraževanja in preizkuse znanja, klepetajo z ostalimi udeleženci izobraževanja ali izmenjajo mnenja o vsebini e-izobraževalnih modulov v Forumu. Med izobraževanjem v enim od izbranih e-modulov lahko celo zaprosijo za pomoč mentorja. Na tem mestu lahko dobijo informacije o ponudbi izobraževalnih modulov in podrobnosti o že naročenih modulih. Dodatno lahko naročijo nove module e-izobraževanja ter spreminjajo svoje osebne podatke. Za dostop do modulov e-izobraževanja je treba na njihovi spletni strani izpolniti obrazec. Na podlagi tega v teku dveh delovnih dni uporabnik prejme osebno geslo, s katerim dostopa do modulov. Katalogi E-izobraževanja

• DEMO MODULES: Technology ATM, Technology Mobile, Technology Access. • TECHNOLOGY TRAINING: Basic telecommunication, Transport (optical)

network, Mobile – General, Mobile Principles/Protocol, Data/IP network, Broadband technologies.

• PRODUCT TRAINING: Wireline networks – EWSD, Access solutions, SURPASS, HiPath.

• TESTS: General, SI2000 V5, EWSD. • CERTIFICATES: Senior installation engineer, Senior commissioning engineer,

System engineer, System engineer – expert, Lecturer. MojeIzobraževanje MojeIzobraževanje je osebni menedžer storitev Izobraževalnega centra. Z njim lahko uporabnik dostopa do podatkovne baze svojih prijav na izobraževalne tečaje, naročil modumov e-izobraževanja in preskusov znanja. Prijavi se lahko tako, da v obrazec vnese svoj elektronski naslov in geslo. Splošni pogoji za udeležbo na izobraževanju Izobraževalni center Iskratel se zavezuje, da bo izvedel naročeno izobraževanje v obliki, ki je opisana v programu izobraževanja na internetu ali v ponudbi. Vendar pa si pridržuje pravico do spremembe vsebine, kraja in/ali datuma izobraževanja ter zamenjave predavateljev, ki so navedeni v programu. Predvsem pa lahko Center še naprej razvija izobraževalni program brez vnaprejšnjega obvestila ali ga nadgradi, tako da odraža trenutno tehnološko stanje. To pomeni, da se lahko izobraževalni program razlikuje od svojega opisa. S pomočjo osebnega menedžerja “mojeIzobraževanje” lahko uporabnik preko interneta hitro in enostavno naroči redne tečaje in tečaje na elektronskih nosilcih, kot sta računalniško in spletno podprto izobraževanje. Sistem izobraževanja s pomočjo elektronskih nosilcev omogoča prilagajanje uporabnikovega osebnega izobraževanja in pregled tečajev, ki jih je že naročil ali zaključil.



Standardni tečaji Standardni tečaji se zaračunavajo za vsakega udeleženca in za vsak dan izobraževanja posebej. Predstavljajo standardno ponudbo Izobraževalnega centra Iskratel in pokrivajo celotno paleto izdelkov. Ekskluzivni tečaji Ekskluzivne tečaje pripravljajo za zaprte skupine udeležencev in zaračunajo v skladu z dnevnimi tarifami predavatelja za določeno največje število udeležencev. Te tečaje ponavadi organizirajo v prostorih naročnika in z naročnikovo opremo. Če jih organizirajo v prostorih Izobraževalnega centra Iskratel ali na drugih lokacijah, upoštevajo veljavno ceno standardnih tečajev za določeno število udeležencev. Če je število udeležencev večje, cena predvidoma narašča skladno z njihovim številom. Specializirani tečaji in delavnice To so tečaji in delavnice, ki so prirejeni potrebam naročnika. Za njih veljajo enaki pogoji kot za zgoraj omenjene ekskluzivne tečaje. Posebej zaračunajo dodatno prijavo/razvoj tečaja. Dodatne stroške zaračunajo tudi za take specializirane tečaje, ki ne spadajo v njihov izobraževalni spekter, za tečaje, ki jih izvajajo druge šole, in tudi za dodatne investicije, ko standardna oprema za izvedbo tečaja ne zadostuje. Urnik standardnih tečajev Ponedeljek: 9.00–15.00 Torek–četrtek: 8.00–15.00 Petek: 8.00–14.00 Odmor za kosilo: 12.00–12.45 Jezik izobraževanja Tečaji potekajo po dogovoru v slovenskem, ruskem, angleškem, srbskem / hrvaškem ali makedonskem jeziku. Odpoved Izobraževalnega centra Iskratel Izobraževalni center Iskratel lahko odpove tečaj, če število udeležencev ne dosega določenega najmanjšega števila, zaradi bolezni predavatelja ali iz drugih resnih razlogov. Najmanjše število udeležencev ni pomembno, če je cena tečaja dogovorjena ali temelji na dnevni ceni predavatelja. Pred odpovedjo tečaja bo Izobraževalni center Iskratel poskusil spremeniti datum ali kraj tečaja. Uporabnika o spremembah obvestijo takoj. Če zaradi spremembe uporabnik tečaja ne more obiskovati, lahko prijavo brezplačno prekliče. Vsi drugi zahtevki so izključeni. Odpoved naročnika; obvestilo o odpovedi in stroški Izobraževalni center Iskratel ne zaračuna odpovednih stroškov, če prejme odpoved najkasneje 14 koledarskih dni pred začetkom izobraževanja. Če prejme odpoved kasneje, zaračuna 50 % cene tečaja. Če prejme odpoved manj kot 5 dni pred začetkom tečaja, če udeleženci na tečaj ne pridejo ali ga predčasno zapustijo, zaračunajo celotno ceno tečaja.



Odpoved tečaja, ki ga vodi tretja stranka Če v njihovem imenu tečaj vodijo drugi izvajalci, se odpovedni roki in stroški lahko razlikujejo od navedenih. Izobraževalni center Iskratel o tem obvesti naročnika ob prijavi. Odpoved izobraževanja na zunanji lokaciji Če Izobraževalni center Iskratel ne prejme odpovedi najmanj 14 dni pred začetkom tečaja, poleg odpovedanih stroškov naročniku zaračunajo tudi stroške, ki bi do takrat nastali zaradi priprave na izobraževalni tečaj, prilagajanja infrastrukture na lokaciji tečaja in potne stroške predavatelja. Storitve in pogoji plačila Vse cene so navedene v neto zneskih in ne vključujejo prometnega davka. Udeležencem tečajev iz pridruženih podjetij, ki nimajo prometno davčnih povezav z Iskratelom, prometni davek zaračunajo posebej, in sicer po stopnji, veljavni v času izvedbe storitve (20 % v času objave tega besedila). Cena ne vključuje ažuriranja dokumentacije, ki jo udeleženci prejmejo med izobraževanjem. Naročnik je dolžan račun poravnati v celoti takoj, ko je storitev opravljena in je naročnik prejel račun. Izobraževalne aktivnosti v prostorih Izobraževalnega centra Iskratel Če ni drugače dogovorjeno, kotizacija vključuje naslednje storitve:

• izobraževalno dokumentacijo, • uporabo storitev in opreme Izobraževalnega centra, • kosilo v restavraciji podjetja Iskratel.

Kotizacija ne vključuje stroškov potovanja, dnevnic in nočnin, stroškov za prenočevanje, nezgodnega zavarovanja in ostalih stroškov udeleženca. Izobraževalne aktivnosti izven prostorov Izobraževalnega centra Iskratel Dnevna cena predavatelja, dogovorjena za ekskluzivne tečaje, velja za določeno največje število udeležencev. Če je to število preseženo, si Izobraževalni center Iskratel pridržuje pravico, da za vsakega dodatnega udeleženca zaračunava 10 % dnevne cene predavatelja. Če ni drugače dogovorjeno, cena tečaja vključuje naslednje storitve:

• izvedbo izobraževalnih aktivnosti na dogovorjenem mestu, • glavno datoteko z izobraževalno dokumentacijo.

Če ni drugače dogovorjeno, je naročnik dolžan zagotoviti izobraževalne pripomočke, prostore in vse ostalo za izvedbo izobraževanja. Stroški za predavatelja, vključno s časom potovanja, dnevnicami, stroški prenočevanja, plačilom za začasno opravljanje nalog zunaj svoje delovne organizacije, potnimi in ostalimi stroški, se dodatno zaračunavajo. Stroški dodatne prijave na tečaj, ki bi bila potrebna zaradi posebnih zahtev naročnika, bistvene spremembe konfiguracije in usklajevanje učnih prostorov in opreme s standardi, se prav tako zaračuna posebej.



Lastninske pravice Izobraževalno gradivo, ki ostane v lasti udeležencev tečaja, je namenjeno le za osebno uporabo. Nobenega dela izobraževalne dokumentacije se brez pismenega dovoljenja Izobraževalnega centra Iskratel ne sme razmnoževati, elektronsko obdelovati, širiti in dajati drugim v podjetju ali izven njega, v kakršnikoli obliki ali za kakršenkoli namen – vključno s pripravljanjem izobraževalnega gradiva. V tem smislu izobraževalna dokumentacija vključuje vse baze znanja ali učne sisteme, ki so na voljo udeležencem tečaja na elektronskih nosilcih ali na intranetu. Programske opreme, ki jo zagotavlja Izobraževalni center Iskratel v izobraževalne namene, ni dovoljeno odnašati ali kopirati ne v celoti ne po delih ali jo brez dovoljenja Izobraževalnega centra Iskratel uporabljati v kakršnikoli obliki. Izbira sodišča in ustrezni zakon Če je naročnik poslovnež, je za vse spore pristojno Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, 4000 Kranj. Za pogodbene odnose so merodajni slovenski zakoni (Spletne strani podjetja Iskratel: http://www.iskratel.si). G. Jakhel je v letu 2002 v svojem članku v Financah pisal o izboljšavah odnosa do kupca, kjer pravi, da so se v podjetju Iskratel po reorganizaciji nadejali pomembnih izboljšav tudi v prodaji, saj so uvedli povezavo med prodajalcem, ki dela z določenim kupcem, ter vodjo profitnega centra, ki se ukvarja z določenimi izdelki. Ta poteza naj bi v regionalno prodajo prinesla več tehničnega znanja o lastnih izdelkih in boljši pregled celotne ponudbe na trgu. “Večkrat se nam je zgodilo, da so nas kupci začudeno pogledali: ´Vse to znate, pa nam niste povedali?´, ker je bil prodajalec premalo opremljen s tehničnem znanjem,“ je povedal Murn in dodal še, da upajo, da bodo z novo povezavo take težave odpravili (Jakhel, 2002). V obravnavanem podjetju poleg izobraževanja zaposlenih skrbijo še za primerno izobrazbo svojih kupcev, česar so se lotili kot projekt (»Projekt je nova dejavnost ali sistematičen proces, ki ustvari nov izdelek ali storitev, katerega predaja predstavlja zaključek. Tipično za projekte je, da imajo omejene vire.« Max Wideman), ki še danes uspešno deluje in poleg ostalega povečuje tudi kvaliteto odnosa med izvajalcem in učencem.



3. RAZISKAVA 3.1. OPIS IN IZVEDBA RAZISKAVE Hipoteze bomo obrazložili s pomočjo anket, razdeljenih med skupine slušateljev, ki so se udeležili izobraževanj v podjetju Iskratel in pa intervjuja z vodjo Izobraževalnega centra. K nalogi je priložen vprašalnik, ki je bil sestavljen za izvedbo intervjuja ter anketni vprašalnik. Na ankete so odgovarjali Iskratelovi slušatelji, ki so se udeležili izobraževanj. Vodja Izobraževalnih programov za kupce v Iskratelu je zbral in nam posredoval 101 rešeni anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo raziskali zadovoljstvo slušateljev z izobraževanji. Vprašalniki so polodprtega tipa. Slušatelji so lahko poleg ocenjevanja predavateljev in dokumentacije pripisali še svoja mnenja in predloge. Na podlagi odgovorov na vprašanja pri intervjuju in izpolnjenih anket bomo izvedli raziskavo s pomočjo grafov in tabel. 3.2. UGOTOVITVE RAZISKAVE 3.2.1. ANALIZA SPLOŠNIH PODATKOV Na anketo je odgovoril 101 udeleženec izobraževanja. Analizirali smo dva različna tipa anket. 90 slušateljev je odgovarjalo na en tip ankete, ostalih 11 pa na drugega. Ankete so bile razdeljene med obiskovalce različnih tipov tečajev, in sicer: MPS (08. 11. 2007, 12.–13. 11. 2007), SURPASS hiE9200, hiG1600 (22.–26. 10. 2007, 05.–09. 11. 2007), RAZLIKA CS5081 na CS5085 (16.–19. 07. 2007), RAZLIKA CS5082 na CS5085 (26.–29. 06. 2007), INET-DICTA (12.–14. 07. 2007), SI3000 optično dostopovno vozlišče–upravljanje (16.–17. 04. 2006, 21.–23. 05. 2007), surpass hiT7300 – OAM (07.–09. 05. 2007) in SI3000 MSCP (26.–30. 11. 2007, 13.–19. 12. 2007). Povprečna starost učencev, sodelujočih v izobraževalnih programih je bila po besedah g. Štefana Ošlaja (vodje Izobraževalnih programov za kupce v Iskratelu) okrog 35, 40 let. Na prvi vzorec ankete so slušatelji odgovarjali na 14 vprašanj, pri drugem vzorcu pa na 20. 3.2.2. OBDELAVA REZULTATOV

Sledi analiza odgovorov iz anketnega vprašalnika: 1) Na vprašanje kako so slušatelji zadovoljni z izvedenim izobraževanjem, in ali je vsebina ustrezala njihovim pričakovanjem so 44,4 odstotki slušateljev od 99 anketiranih (dva nista podala odgovora) odgovorili, da se popolnoma strinjajo s tem, da je izobraževanje izpolnilo njihova pričakovanja. Kar 51,5 odstotkov ni bilo popolnoma zadovoljnih, nekaj odstotkov (4,1) pa je celo menilo, da je bilo izobraževanje golo povprečje, kar prikazuje tudi spodnji graf.



ZADOVOLJSTVO Z IZVEDENIM IZOBRAŽEVANJEM

44,4 %

4,0 %

51,5 % OCENA 5OCENA 4OCENA 3

Slika 8: Zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem – vsebina je ustrezala mojim pričakovanjem.

Nihče ni bil nezadovoljen oz. ni pričakoval preveč. Odgovor na to vprašanje smo razčlenili še na vrsto tečajev, da preverimo, ali je kateri od tečajev izstopal.

TEČAJI OCENA 5 OCENA 4 OCENA 3 MPS 41,7 % 58,3 % / SURPASS hiE9200, hiG1600 18,8 % 68,7 % 12,5 % RAZLIKA CS5801 na CS5805 28,6 % 57,1 % 14,3 % RAZLIKA CS5802 na CS5805 25,0 % 62,5 % 12,5 % INET-DICTA 60,0 % 40,0 % / SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje 78,9 % 21,1 % / SURPASS hiT7300-OAM 44,4 % 55,6 % / SI3000 MSCP 45,5 % 54,5 % /

Tabela 2: Zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem – vsebina je ustrezala mojim

pričakovanjem (ocene vseh tečajev v odstotkih anketirancev).

Kot vidimo v zgornji tabeli, je bil najbolje ocenjen tečaj z naslovom SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje. Kar 78,9 odstotkov vprašanih je menilo, da je bil odličen. Celo ocene manjše kot 4 naj si po njihovem mnenju ne bi zaslužil. Najmanj ocen 5 si je po mnenju vprašanih zaslužil tečaj z naslovom SURPASS hiE9200, hiG1600 (samo 18,8 odstotkov), vendar je bil kljub temu v 68,7 odstotkih ocenjen z oceno 4. Za tečaj RAZLIKA CS5801 na CS5805 je največ vprašanih menilo, da je bil povprečen, vsaj kar se tiče njihovega zadovoljstva z izvedbo.



2) Kar 59,6 odstotkov vseh anketirancev je menilo, da jim bo pridobljeno znanje na izobraževanju zelo koristilo pri nadaljnjem delu. 34,3 odstotkov jih je menilo, da jim bo koristilo, vendar niso podali najvišje ocene, medtem ko se jih 6,1 odstotek ni moglo odločiti in so izbrali povprečje (dva anketiranca nista podala odgovora).

PRIDOBLJENO ZNANJE MI BO KORISTILO PRI NADALJNJEM DELU

59,6 %

34,3 %

6,1 %

OCENA 5OCENA 4OCENA 3

Slika 9: Pridobljeno znanje mi bo koristilo pri nadaljnjem delu. Spodnja tabela prikazuje število odgovorov pri vprašanju, koliko bo pridobljeno znanje dejansko koristilo pri nadaljnjem delu (v odstotkih).

TEČAJI OCENA 5 OCENA 4 OCENA 3

MPS 70,8 % 25,0 % 4,2 %

SURPASS hiE9200, hiG1600 43,8 % 50,0 % 6,3 %

RAZLIKA CS5801 na CS5805 57,1 % 28,6 % 14,3 %

RAZLIKA CS5802 na CS5805 50,0 % 37,5 % 12,5 %

INET-DICTA 40,0 % 60,0 % /

SI3000 optično dostopovno vozlišče-upravljanje 89,5 % 10,5 % /

SURPASS hiT7300-OAM 33,3 % 66,7 % /

SI3000 MSCP 45,5 % 36,4 % 18,1 %

Tabela 3: Pridobljeno znanje mi bo koristilo pri nadaljnjem delu.

V Tabeli 3 lahko vidimo, da so slušatelji menili, da bo za njihovo nadaljnje delo najbolj uporaben tečaj SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje. Za delo koristen je bil tudi tečaj MPS (70,8 odstotkov slušateljev mu je dodelilo oceno 5). 66,7 odstotkov vprašanih je menilo, da je tečaj SURPASS hiT7300-OAM dokaj uporaben za njihovo nadaljnje delo, vendar bi ga lahko še izboljšali, kar se tiče uporabnosti. Tečaj SI3000 MSCP ima velik procent povprečne ocene (18,1 odstotka), kar se tiče pridobljenega znanja.



3) 71 odstotkov vseh anketiranih je menilo, da je bil predavatelj zelo dobro strokovno podkovan, medtem ko je 29 odstotkov izbralo oceno 4 (en anketiranec ni podal odgovora).

PREDAVATELJ JE BIL DOBRO STROKOVNO USPOSOBLJEN

71 %

29 %

01020304050607080

OCENA 5 OCENA 4

OCENE ANKETIRANCEV

VREDNOST V ODSTOTKIH

Slika 10: Predavatelj je bil dobro strokovno usposobljen. Slušatelji tečaja SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje (kar 89,5 odstotkov) so bili mnenja, da je bil predavatelj odlično usposobljen. Nekoliko manjši, vendar ne zanemarljiv delež slušateljev (88 odstotkov), je menil enako, vendar so se izobraževali na tečaju MPS. Na splošno lahko rečemo, da so slušatelji zelo zadovoljni s strokovno usposobljenostjo predavateljev, le pri tečaju SURPASS hiE9200, hiG1600 niso trdili, da je bila predavateljeva usposobljenost odlična, kar kaže tudi spodnja tabela.

TEČAJI OCENA 5 OCENA 4

MPS 88,0 % 12,0 %

SURPASS hiE9200, hiG1600 50,0 % 50,0 %

RAZLIKA CS5801 na CS5805 57,1 % 42,9 %

RAZLIKA CS5802 na CS5805 62,5 % 37,5 %

INET-DICTA 66,7 % 33,3 %

SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje 89,5 % 10,5 %

SURPASS hiT7300-OAM 55,6 % 44,4 %

SI3000 MSCP 60,0 % 40,0 %

Tabela 4: Predavatelj je bil dobro strokovno usposobljen.

4) 65,2 odstotka slušateljev je predavateljevo podajanje vsebine in njeno razumljivost ocenilo s 5, 31,5 odstotkov jih je izbralo oceno 4, 3,3 odstotki pa jih je izbralo povprečje (en anketiranec ni podal odgovora).



PREDAVATELJ JE VSEBINO PODAL NA RAZUMLJIV NAČIN

65,2 %

31,5 %

3,3 %


Slika 11: Predavatelj je vsebino podal na razumljiv način.

5) S tem, da je predavatelj zadovoljivo odgovarjal na vprašanja, se je popolnoma strinjalo 64 odstotkov, 32 odstotkov jih je menilo, da bi se lahko odgovori na vprašanja s strani predavatelja nekoliko izboljšali, medtem ko je 4 odstotke vprašanih celo menilo, da je predavatelj povprečno reagiral na njihovo zanimanje o temi.

PREDAVATELJ JE ZADOVOLJIVO ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA

64 %

32 %

4 %


Slika 12: Predavatelj je zadovoljivo odgovarjal na vprašanja. 6) Z oceno 2 do sedaj ni bila ocenjena nobena trditev razen razumljivosti dokumentacije. 2,2 odstotka vprašanih je menilo, da je bila dokumentacija težje razumljiva, 13,3 odstotki se jih ni moglo opredeliti, 45,6 odstotkov je podalo oceno 4, medtem ko so 38,3 odstotki menili, da je bila dokumentacija zelo dobro razumljiva, kar kaže tudi spodnji graf.



DOKUMENTACIJA JE RAZUMLJIVA

38,9 %

45,6 % 13,3 %

2,2 %

0 10 20 30 40 50

OCENA 5

OCENA 4

OCENA 3

OCENA 2

OCENE SLU

ŠATELJEV


Slika 13: Dokumentacija je razumljiva.

7) Tudi pri koristnosti dokumentacije se je pojavila slabša ocena, vendar samo pri 1,1 odstotka odgovorov. 11,1 odstotka se je odločila za povprečje, 32,2 odstotka jih je menila, da bo dokumentacija dokaj dobro služila pri njihovem nadaljnjem delu, medtem ko jih je kar 55,6 odstotkov pravilo, da je bila priložena dokumentacija zelo koristna, kar prikazuje tudi spodnji graf.

DOKUMENTACIJA MI BO KORISTILA PRI MOJEM NADALJNJEM DELU

55,6 % 32,2 %

1,1 %

11,1 %

0 10 20 30 40 50 60

OCENA 5

OCENA 4

OCENA 3

OCENA 2

OCENE SLU

ŠATELJEV


Slika 14: Dokumentacija mi bo koristila pri mojem nadaljnjem delu. 8) Največ anketirancev (47,1 odstotek) je za splošno vtis tečaja podalo oceno 4. 43,5 odstotkov jih je menilo, da je tečaj odličen, medtem ko so 9,4 odstotki slušateljev menila, da je bil tečaj povprečen (5 anketirancev na vprašanje ni odgovorilo), kar prikazuje tudi graf spodaj.



SPLOŠNO MNENJE O TEČAJU - POTEK, STRUKTURA IN VSEBINA

43,5 %

47,1 %

9,4 %


Slika 15: Splošno mnenje o tečaju – potek, struktura in vsebina 9) V drugem tipu anket je bilo slušateljem zastavljenih še nekaj dodatnih vprašanj oz. so bila ta bolj podrobna. 72,7 odstotkov jih je menilo, da je bila tematika zelo aktualna 27,3 odstotka pa, da je bila še vedno boljša od povprečja.

TEMATIKA NA IZOBRAŽEVANJU JE AKTUALNA

27,3 %

72,7 %

01020304050607080

OCENA 5 OCENA 4

OCENE ANKETIRANCEV


Slika 16: Tematika na izobraževanju je aktualna 10) Samo 45,5 odstotkov jih je popolnoma soglašalo s tem, da je izobraževanje obravnavalo vse ključne teme, 54,5 odstotkov jih ni podalo najvišje ocene, temveč oceno 4.



IZOBRAŽEVANJE JE OBRAVNAVALO VSE KLJUČNE TEME

54,5 %

45,5 %

404244464850525456

OCENA 5 OCENA 4

OCENE AKETIRANCEV

VREDNOST V

ODSTOTKIH

Slika 17: Izobraževanje je obravnavalo vse ključne teme. V nadaljevanju so omenili tudi teme, ki bi v prihodnje poslušali na izobraževanjih: Tečaj MPS:

- nadzor, vključevanje v nadzor, primeri napak in odprava napak, - konfiguriranje objektov, - nove tehnologije, - predvsem komunikacije, nadzore MPS, problematika itd., - nadzor drugih naprav prek MPS-a, - rešitve napak in servisiranje, ne pa toliko samo splošno delovanje.

Tečaj SURPASS hiE9200, HIG1600:

- bolj praktične, manj teorije, - novosti na sistemih, ki jih proizvajate, - broadworks, - NET Management, - SBC – mejni krmilnik sej, - Stikalo. Catalyst, - CS 3000 – odvisno od scenarija prehoda iz TDM v NGN.

Tečaj razlika CS5081 na CS5085:

- novosti. Tečaj SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje:

- CCNA, - vse kar lahko ponudite, - nove tehnologije.

Tečaj SURPASS hiT7300-OAM:



- uporabne stvari o naših napravah, predvsem nadzora in upravljanja, - konvergenca SDM, Ethernet, IP/MPLS ..., - novosti v telekomunikacijah.

Tečaj SI3000 MSCP:

- večina časa je bila namenjena praktičnemu delu, kar se mi zdi v redu, pogrešam pa kakšno dodatno shemo glede konfiguracije tesnega okolja in opisa.

11) 36,4 odstotkov vprašanih je strokovni nivo vsebine ocenilo s 5. Več (54,5 odstotkov) je za strokovnost podalo oceno 4. 9,1 odstotek pa je menil, da je strokovnost vsebine povprečna.

STROKOVNI NIVO VSEBINE JE BIL USTREZEN

36,4 %

54,5 %

9,1 %

0 10 20 30 40 50 60

OCENA 5

OCENA 4

OCENA 3

OCENA ANKETIRANCEV


Slika 18: Strokovni nivo vsebine je bil ustrezen. 12) S samo hitrostjo podajanja vsebine je bil večji del anketiranih (63,6 odstotkov) maksimalno zadovoljen. Ostali so hitrosti podajanja podali oceno 4.

HITROST PODAJANJA VSEBINE JE BILA USTREZNA

36,4 %

63,6 %

010203040506070

OCENA 5 OCENA 4

OCENA ANKETIRANCEV

VREDNOST V

ODSTOTKIH

Slika 19: Hitrost podajanja vsebine je bila ustrezna.



13) Na vprašanje, koliko je izmenjava mnenj slušateljev obogatila vsebino, eden od anketirancev ni odgovoril. 70 odstotkov jih je menilo, da so njihova mnenja v popolnosti obogatila vsebino. Ostali so bili mnenja, da izmenjava ni popolnoma obogatila vsebine (ocena 4).

IZMENJAVA MNENJ JE OBOGATILA VSEBINO

30 %

70 %

OCENA 5OCENA 4

Slika 20: Izmenjava naših mnenj je obogatila vsebino. 14) 50 odstotkov vprašanih je menilo, da je na izobraževanju izvedelo veliko novega, medtem ko so ostali menili, da so dobili nekoliko manj informacij (ocena 4). Eden od slušateljev na vprašanje ni odgovoril.

NA IZOBRAŽEVANJU SEM IZVEDEL / A VELIKO KORISTNEGA

50 % 50 %

0

10

20

30

40

50

60

OCENA 5 OCENA 4

OCENE SLUŠATELJEV

VREDNOST V

ODSTOTKIH

Slika 21: Na izobraževanju sem izvedel/a veliko koristnega.



15) Najbolje ocenjeni trditvi v tem tipu ankete sta bili, da so bili slušatelji o izobraževanju pravočasno in ustrezno obveščeni ter dejstvo, da je bilo odmorov pri izobraževanju dovolj. S tem so se 100-odstotno strinjali vsi.

ZADOVOLJSTVO KUPCEV Z ORGANIZACIJO IZOBRAŽEVANJA

100 %100 %

0

20

40

60

80

100

120

O IZOBRAŽEVANJU SEM BIL/APRAVOČASNO IN USTREZNO

OBVEŠČEN/A

ODMOROV JE BILO DOVOLJVREDNOST V ODSTOTKIH

Slika 22: Organizacija izobraževanja Medtem ko jih je 72,7 odstotkov pravilo, da je bilo izobraževanje primerno dolgo, se jih 27,3 odstotkov s tem ni strinjalo popolnoma, vendar so trditev ocenili z oceno 4.

IZOBRAŽEVANJE JE BILO PRIMERNO DOLGO

27,3 %

72,7 %

OCENA 5OCENA 4

Slika 23: Izobraževanje je bilo primerno dolgo. 16) Samo predstavitev (o tem, ali je bila jasna in sistematična) je več (54,5 odstotkov) slušateljev ocenilo z oceno 4. 45,5 odstotkov jih je menilo, da je bila odlična.



PREDSTAVITEV JE BILA JASNA IN SISTEMATIČNA

54,5 %

45,5 %

404244464850525456

OCENA 5 OCENA 4

OCENE ANKETIRANCEV


Slika 24: Predstavitev je bila jasna in sistematična.

17) 63,6 odstotkov slušateljev je menilo, da je bil predavatelj dober govornik, da je znal posredovati znanje in so ga ocenili z oceno 5. Ostalih 36,4 odstotkov mu je dodelilo oceno 4. Kljub temu jih je samo 44,4 odstotkov menilo, da je predavatelj udeležence spodbujal k sodelovanju (ocena 5). Ostali so trditev ocenili z oceno 4, dva slušatelja pa nista podala odgovora.

OCENA PREDAVATELJA

44,4 % 63,6 %

55,6 % 36,4 %

0

20

40

60

80

100

120

PREDAVATELJ JE DOBERGOVORNIK IN ZNA

POSREDOVATI ZNANJE

PREDAVATELJ JEUDELEŽENCE SPODBUDIL K

SODELOVANJU

VREDNOSTI V ODSTOTKIH

OCENA 4OCENA 5

Slika 25: Ocena predavatelja 18) Nihče od slušateljev ni imel pripomb k organizaciji oziroma predlogov k boljši izvedbi, niso pogrešali nikakršne vsebine oz. niso bili mnenja, da bi bila vsebina obravnavana preveč površno/prehitro in k oceni predavatelja niso želeli ničesar dodati.

Spodnji graf prikazuje število vprašanj, na katere slušatelji niso podali odgovorov. Razlogi za to niso znani.



ODSTOTEK VPRAŠANJ, NA KATERA ANKETIRANCI NISO ODGOVORILI

35,4 %

0 %11,8 %

17,6 % 0 %

17,6 %

0 %17,6 %

MPS

Razlika CS5081 na CS5085

SURPASS hiE9200, hiG1600

Razlika CS5082 na CS5085

INET-DICTA

SI3000 optično dostopovnovozlišče - upravljanje SURPASS hiT7300-OAM

SI3000 MSCP

Slika 26: Odstotek vprašanj, na katere anketiranci niso odgovorili

Skupno število ocen v anketah je bilo 879. Vprašanja niso bila ocenjena 17-krat. Kot že omenjeno, smo si poleg ankete pri raziskavi pomagali tudi z intervjujem, ki je potekal z g. Ošlajem, vodjo izobraževalnih programov v Iskratelu. Sledi povzetek omenjenega intervjuja: G. Ošlaj pravi, da se v podjetju ne izdelujejo letni plani izobraževanja, ampak polletni. Dodaja še, da znotraj izobraževalnega centra redno komunicirajo o tem, katere programe bodo izvajali v naslednjem letu, vendar večkrat zamujajo s samo uresničitvijo, vsaj kar se tiče datumov. Delež tujih učencev je po besedah g. Ošlaja na njihovih izobraževanjih kar 90-odstoten. Ne trudijo se doseči višjega odstotka domačih učencev, saj tega ne morejo. Njihova največja stranka je Telekom in oprema, ki jo proizvedejo, je namenjena njim. Delež učencev v Sloveniji je natanko tolikšen, kolikor opreme proizvedejo. Slovenski trg je, kot pravi premajhen. Meni, da med tujimi in domačimi učenci načeloma ni razlike. Večja razlika je v tem, iz katerega podjetja nekdo prihaja. V zadnjem obdobju, pravi, imajo opravka z dvema segmentoma, eden so veliki, državni Telekomi, drugo pa so alternativni operaterji. Slednji so manjši in se bolje odzivajo na trgu. Ljudje, ki prihajajo iz velikih Telekomov, imajo največkrat manjše ambicije po znanju kot ljudje iz manjših podjetij. Veliko bolj so zainteresirani slušatelji iz manjših podjetij. V intervjuju smo dobili tudi podatek, da v podjetju Iskratel pred izobraževanji sicer zahtevajo neko določeno predznanje udeležencev, vendar direktnega vpliva na to nimajo, ker stranka oz. naročnik pošlje na izobraževanje svoje zaposlene, in sicer tiste, ki jih sam izbere. Obstaja pa določen predpogoj za udeležbo – neko računalniško znanje in osnovno poznavanje telekomunikacij. G. Ošlaj pravi tudi, da v Iskratelu oblikujejo skupine, pri katerih sodelujeta njihova prodajna služba in sam izobraževalni center. Imajo dve vrsti skupin. Prva: kjer neko



podjetje želi uresničiti projekt, za katerega je treba izvesti izobraževanje npr. podjetju X so prodali neko opremo. Za samo uporabo nove opreme je treba izobraziti ljudi, ki jo bodo uporabljali. Take skupine ljudi podjetje X pošlje k Iskratelu na izobraževanje. Te skupine so zaključene skupine ljudi in dano izobraževanje je zaprtega tipa. Podjetje X lahko pošlje na izobraževanje tudi nekaj skupin in se tako izobraževanje znotraj podjetja lahko ponovi tudi večkrat. Predavalnica je omejena na določeno število učencev in ker je včasih treba izobraziti npr. 60 inženirjev iz Telekoma Slovenije, se to predavanje večkrat ponovi. Pri drugi vrsti skupin pa Iskratel razpisuje izobraževanja, določi termine in obvesti o tem vse svoje terenske delavce. Oni so nato zadolženi za to, da pripravijo spisek strank, pri katerih so v preteklem obdobju prodajali neke projekte in kjer skupine niso bile tako velike, da te stranke obvestijo o izobraževanju. Taka izobraževanja so bolj splošne narave. Na vprašanje o tem, kako poteka izobraževalni tečaj, je g. Ošlaj v intervjuju dejal, da imajo dva tipa izobraževanj, in sicer izobraževanje brez in s praktičnim delom. Izobraževanje brez praktičnega dela poteka tako, da ima predavatelj izdelan powerpoint predstavitev, s pomočjo katere predava. Izobraževanje s praktičnim delom pa poteka tako, da so urejena neka delovna mesta, ki ju običajno zasedata dva ali trije slušatelji, v kakšnem posebnem primeru tudi več. Delovno mesto dobi en sklop opreme, ki so jo slušatelji kupili in na kateri se bodo tudi učili. Nato sledi teoretičen uvod, kjer predavatelj predava o nekaterih funkcijah, ki jih ta oprema zmore. Po predavanju, pravi, teorijo prenesejo oz. “nastavijo” na opremo in preverijo, če se oprema odziva tako, kot bi se morala. Na koncu sledi še praktična vaja, kjer dobijo nalogo, s pomočjo predavatelja pa jo skušajo izoblikovati. G. Andrej Polenec, glavni direktor podjetja Iskratel, je v intervjuju za Gorenjski Glas povedal, da v današnjem času ob vseh milijardnih investicij v komunikacijsko mrežo Iskratel ogromno vlaga tudi v opremo, ki je sicer navaden uporabnik ne vidi. Poudarja, da gre pri tem za nadgradnjo nekdanje klasične telefonske opreme, saj si Telekomi ne morejo privoščiti, da bi staro opremo zavrgli, pač pa jo je treba postopoma dopolnjevati za nove zmogljivosti. Dodaja, da gre torej za evolucijsko dopolnjevanje (Polenec, 2007: 3, v Žargi, 2007). Na izobraževanjih v podjetju Iskratel, katerih vodja je g. Ošlaj, pri predavanjih brez praktičnih vaj predavatelj uporablja procesor in računalnik. Pri predavanjih s praktičnimi vajami je v učilnici poleg procesorja in računalnika še oprema, ki je prilagojena določenemu naročniku oz. njegovemu projektu. Njihova oprema je, pravi g. Ošlaj, nek hardware oz. strojna oprema, ki je lahko videti kot strogo namenski računalniki. Le-ti so zgrajeni drugače kot običajni računalniki, uporabljajo pa se v kombinaciji z običajnimi računalniki. Omenjena strojna oprema je zložena v sosednjem prostoru, ker je hrupna in zahteva ogromno hlajenja. V učilnici pa je poleg računalnika na mizah še terminalna oprema, npr. če se učenci izobražujejo o ADSL-u, je na mizi še ADSL-ov modem, v primeru izobraževanja o telefonskih centralah je na mizi še telefon itd. Oprema je pomembna, saj je treba po konfiguraciji preveriti njen odziv.



Po besedah g. Ošlaja je oprema načeloma zgrajena tako, da je neuničljiva oz. jo uporabnik sam po sebi ne more dokončno sesuti. Na tečajih pa je oprema vsekakor podvržena okvaram, tako kot skoraj vsaka nova oprema. V takih primerih imajo zaposlene strokovnjake, ki takoj ukrepajo in zadeve popravijo. “Obstaja pa možnost, da se kakšen del opreme pokvari ob napačni konfiguraciji uporabnika, kar pa je na nek način smisel tečaja” (Ošlaj, 2007). Pravi še, da je čim večje število takih primerov koristnih za pravo reakcijo učencev ob pojavu problemov. Po besedah g. Ošlaja v Izobraževalnem centru ne uporabljajo nekih modelov, kar se tiče samih predpriprav na izobraževanje. Nekega osnovnega modela načeloma ni. Pri samem oblikovanju izobraževalnih programov je potrebnega ogromno dela, saj je treba sestaviti nadzorovan proces, katerega uspešnost se tudi meri. Sam način priprave programov je strukturiran, potek in oblika izobraževanja pa ustrezata načelom pedagoških in andragoških procesov in sta prirejena obnašanju konkurence. Pri vprašanju o najbolj pogostih zaviralnih elementih za uspešnost izobraževanja je intervjuvanec dejal, da na njihovo uspešnost najbolj vpliva napačen izbor slušateljev, na kar nimajo vpliva. Za uspešnost slušateljev pa je najbolj pogost zaviralni element prenizka izobrazba. Že sama osnovna izobrazba je, pravi, največkrat preslaba. Nekateri slušatelji nimajo motivacije. Poznajo tudi primere starejših slušateljev, kih je težje izobraziti zaradi “stare šole”, zaupajo namreč le stari opremi in starim procesom skratka, izogibajo se novitetam in spremembam, zato so tudi na samih izobraževanjih preveč nezaupljivi oz. skeptični. Večji Telekomi največkrat naredijo sistematično napako. Imajo namreč telekomunikacijski sistem, ki je star npr. 15 let in na katerem imajo nameščene npr. tri najboljše inženirje. Ko se pojavi nekaj novega, tehnološki napredek, so v Telekomih mnenja, da bodo tisti inženirji, ki so do sedaj obvladali to področje, tudi najbolje obvladali novitete. Vendar je to največkrat strel v prazno. Oni menijo, da so za tako delo bolj primerni mladi, sveži in neobremenjeni inženirji. Izobraževanje je največkrat nagrada podjetja zaposlenemu in zato jim npr. iz Rusije pošljejo ljudi, ki so že nekaj let strokovnjaki na tem področju, saj mladi še nimajo toliko izkušenj in dosežkov, da bi lahko prejemali nagrade. Vendar mladi bolj obvladajo delo z računalniki in tuje jezike. Kljub vsemu na tem področju nimajo, pravi g. Ošlaj, nobenega vpliva. Kar se samega izobraževanja tujcev v Sloveniji tiče, je intervjuvanec torej mnenja, da je nekoliko oteženo v primeru, da se izobraževalnih programov udeležujejo nekoliko starejši strokovnjaki vzhodnjaških držav, katerim preglavice povzroča že tuj jezik. Vendar pa, gledano v obratni smeri, slovenski poslovneži na vzhodnjaških trgih vidijo prihodnost naših podjetnikov. Zaposleni v Iskratelu se izobražujejo na tečajih tujih jezikov tudi z razlogom, da lažje komunicirajo s poslovnimi partnerji. Tu lahko omenimo članek ga. Lucije B. Petravs, v katerem govori o okrogli mizi s poznavalci Kazahstana, na kateri so nastopili Hugo Gaggiotti, dekan na kazahstanski šoli Bank College of Business, Branko Stanojkovski, predstavnik gospodarske zbornice



Kazahstana za države srednje Evrope, Dušan Olaj, iz podjetja Olaj in Marko Štetner, direktor predstavništva Iskratela v Kazahstanu. Dušan Olaj je na vprašanje, kaj svetuje podjetnikom, ki želijo v Kazahstanu uspeti, odgovoril: “Znanje jezika, in sicer ruskega. Pomemben je za komunikacijo z zelo zbirokratizirano državno upravo. Potrebuješ toleranco in vztrajnost za sedenje v čakalnici tudi tri dni, da se lahko naposled pogovarjaš o poslu. In pogum.” Ga. Lucija je v svojem članku dodala še, da so tudi razpravljavci iz publike večinoma pohvalno govorili o Kazahstanu, posebej o visoki stopnji tehnološkega razvoja (Petravs, 2006). G. Janez Škrabec (direktor in lastnik uspešnega rastočega podjetja Riko in eden izmed najboljših karieristov na naših tleh) je v intervjuju za revijo MojeDelo dejal, da mu je pri poslovanju z Rusi, poleg ostalih, velik vzornik prav Andrej Polenec (direktor Iskratela), saj v letu velike finančne krize (1998) ni zapiral svojih predstavništev (v Rusiji) in ni nehal dobavljati svojih izdelkov kljub temu, da je imel 100 milijonov takratnih mark odprtih terjatev do ruskih kupcev. Da Rusi znajo ceniti to zvestobo, dodaja še, priča dejstvo, da so nazadnje Iskratelu poplačali vse dolgove. G. Janez pravi, da je v poslu zelo pomembno, da gojiš visoko stopnjo zaupanja in spoštovanja, ter da človeka v težavah ne pustiš na cedilu, saj velikokrat pozabljamo na dejstvo, da smo ljudje emocionalna bitja. ̏ Iskratel v Rusiji uživa velik ugled ̋ (Škrabec, 2007: 9, v Huber, 2007). Kar se same motivacije odraslih v izobraževalnem procesu v podjetju Iskratel tiče, je g. Ošlaj dejal: “Motivacije ni. Nimamo zvezdic in črnih pik. To je učenje odraslih“ (Ošlaj, 2007). Dodaja še, da zadnja leta učence iz Telekoma Slovenije nekako motivirajo na tak način, da imajo na koncu predavanj preverjanja. Za motivacijo skrbi kadrovska služba podjetij, iz katerih učenci prihajajo. V teh časih je že sama udeležba na predavanjih nekakšna nagrada njihovih podjetij, poleg tega je veliko pritiska na zaposlene tudi zaradi odpuščanj. Na nek način je že to motivacija učencev, saj je vsako uspešno opravljeno izobraževanje večja garancija za to, da bo zaposleni obdržal službo. Oni, pravi g. Ošlaj, sami ne morejo sistemsko motivirati teh ljudi, vendar lahko vsak predavatelj najde trike, s katerimi motivira odrasle, da lažje dosežejo nek nivo znanja. Intervjuvanec je še dejal, da jih vsekakor zanima prenos znanja njihovih slušateljev, vendar na to nimajo nobenega vpliva niti vpogleda ali ostalih informacij. Povedal je še, da je cena enega tečaja približno 250 EUR po osebi na dan. Je tržno naravnana in je cena, ki jo podjetje lahko iztrži. O tem, ali je cena primerna, gospod Ošlaj pravi, da je le-ta včasih zelo nizka, včasih pa zelo visoka, saj je pri oblikovanju prisotnih veliko različnih faktorjev. Meni, da je izobraževanje velikokrat neke vrste lobiranje. Svojim potencialnim slušateljem namreč občasno ponudijo zastonj izobraževanje. Največkrat se potem tudi odločijo za nakup opreme pri njih.



Poleg tega pravi, da strošek samega izobraževanja po osebi znaša približno 60 EUR po slušatelju na dan. Cena se spreminja glede na generacijo opreme, amortizacijo, vrsto, ceno opreme in dejstvo, da je v približno dveh letih in pol oprema neuporabna za izobraževanje. G. Metod Černetič (Černetič, 1999) v svojem delu omenja, da je osnovni problem merjenja učinkov izobraževanja v tem, da ni cene zanje. Tu tiči razlog, da so področje izobraževanja začeli intenzivneje raziskovati šele v sedemdesetih letih in da so doslej merili predvsem ekonomske učinke, ki so bolj otipljivi in lažje merljivi. Vse bolj se je začelo uveljavljati tudi merjenje potrošnih – neekonomskih učinkov izobraževanja. Na vprašanje o preverjanju pridobljenega znanja odgovarja, da po končanih izobraževanjih za kupce v njihovem podjetju sicer pripravijo teste in preverijo, koliko je pravilnih oz. nepravilnih odgovorov, vendar rezultatov ne vrednotijo. Posredujejo jih kadrovskim službam njihovih slušateljev in jim prepustijo nadaljnje odločitve. Njim je sicer znano, kaj pomeni uspešno opravljen test (po njegovih besedah je dovolj doseženih 80 odstotkov za pozitivno oceno oz. uspešno opravljeno izobraževanje) in kaj ne, vendar zaradi dobrih poslovnih odnosov svojega mnenja ne želijo in ne smejo posredovati svojim slušateljem. Načeloma ne izdajajo certifikatov tako kot konkurenca, le v primeru, če to slušatelj od njih zahteva. Kljub temu izdajajo dve vrsti potrdil o opravljenem tečaju. Eno je potrdilo o udeležbi na tečaju, drugo pa potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Potrdilo o udeležbi dobi vsak, ki je prisoten na njihovih izobraževanjih, potrdilo o uspešno opravljenem tečaju pa dobi tisti, ki je prisoten na izobraževanjih, ki so na koncu ocenjena, in si tega potrdila želi. Vodijo tudi evidenco o uspešnosti in izdanih potrdilih. “Naša pozicija na trgu ni taka, da bi slušatelje certificirali, saj bi bilo lahko to za nas usodno” (Ošlaj, 2007). Pri intervjuju je bilo poleg drugih zastavljeno tudi vprašanje o številu zunanjih in notranjih predavateljev ter o njihovi stalnosti. Intervjuvanec je rekel, da je točen odgovor težko podati. Za izobraževanja in opremo oz. produkte, ki jih proizvajajo sami, imajo izključno lastne predavatelje. Te predavatelje izbirajo med inženirji iz dveh oddelkov, ki jih je okoli 50. Izmed teh ponavadi predava 15 različnih ljudi. To je njihov nabor predavateljev, kar pomeni, da predava tisti, ki ima največ znanja o določeni temi in vsaj nekaj smisla za predavanje. Iskratel je, pravi, sistemska integracija oz. služba, ki prodaja rešitve in ne produkte. V svojih rešitvah imajo velikokrat tudi kupljene produkte od drugih proizvajalcev, ki jih integrirajo v svoje rešitve. V takih primerih za izobraževanje uporabijo predavatelja s strani proizvajalca določenega dela neke opreme, kar pomeni, da sodelujejo tudi z zunanjimi predavatelji, vendar g. Ošlaj ne zna podati točnega števila le-teh. S samim načinom dela svojih predavateljev in izvajanjem izobraževanj je g. Ošlaj načeloma zadovoljen, vendar meni, da vedno obstaja nek prostor za izboljšave. Njihovi predavatelji so zbrani iz inženirskih vod, kar pomeni, da po osnovni izobrazbi niso pedagogi.



“Kot vodja oz. organizator sem lahko s predavatelji le toliko zadovoljen, kolikor so zadovoljni naši slušatelji” (Ošlaj, 2007). V nadaljevanju pravi, da je osnovno merilo za oceno predavatelja izpolnjena anketa na koncu izobraževanj. Ukvarjali so se tudi že s tem, kako bi svoje predavatelje vrednotili, a bi samo vrednotenje moralo zajemati kaj več kot le ankete. Njihovi predavatelji preživijo ogromno časa s slušatelji, od katerih dobijo ocene. Vendar slušatelji največkrat ne ocenjujejo predavateljev s profesionalnega vidika, ampak s sociološkega. Zato meni, da jim manjka prav ta vpogled v prenos znanja, saj bi le tako vedeli, koliko znanja, pridobljenega na izobraževanju, njihovi učenci dejansko uporabijo na svojih delovnih mestih. Tako bi bilo samo ocenjevanje predavateljev in organizacije izobraževanj veliko lažje. Na nek način, dodaja še, to niti ne bi bilo tako težko izvesti in bodo v prihodnje vsekakor delali tudi na tem.

3.3. TEST HIPOTEZ

• Hipoteza 1: Delež domačih slušateljev na izobraževanjih je 60-

odstoten. Hipoteze ne sprejmemo. Delež domačih slušateljev je po besedah g. Ošlaja le 10-odstoten, kar je za njih zadovoljivo. Iskratelov največji kupec v Sloveniji je Telekom in vsa oprema, ki jo proizvedejo, je namenjena njim. Več kot tolikšen odstotek domačih slušateljev skorajda ni možen. Problem je, navaja, v velikosti domačega trga. Poleg tega, dodaja, načeloma ni razlike med tem, ali je slušatelj iz Slovenije ali iz katere koli druge države. Razlike, kar se tiče samega dojemanja vsebine izobraževanj, se v večji meri pojavljajo zgolj takrat, ko slušatelj prihaja iz večjega podjetja oz. manjšega, saj meni, da so slušatelji iz manjših podjetij bolj ambiciozni in dovzetni za učenje. Največji zaviralni element uspešnosti izobraževanja pa je prenizka izobrazba slušateljev. Spodnji graf prikazuje dejanski ter pričakovani delež slušateljev.



PRIČAKOVANI IN DEJANSKI DELEŽ SLUŠATELJEV

10 %

60 %

90 %

40 %

0

20

40

60

80

100

120

PRIČAKOVANI DELEŽ DEJANSKI DELEŽ


TUJIDOMAČI

Slika 27: Pričakovani in dejanski delež slušateljev

• Hipoteza 2: Povprečna ocena vseh odgovorov na vprašanja anketnega vprašalnika je večja od tri.

Hipotezo sprejmemo. V spodnji tabeli so prikazane frekvence ocen:

xi fi fixi (fixi²)

ocena 5 499 2495 12475

ocena 4 329 1316 5264

ocena 3 48 144 432

ocena 2 3 6 12

ocena 1 0 0 0

SKUPAJ 879 3961 18183

Tabela 5: Pogostost oz. frekvence ocen iz anketnih vprašalnikov Kot vidimo v zgornji tabeli, so slušatelji v anketnem vprašalniku oceno 5 izbrali 499-krat, oceno 4 329-krat, oceno 3 48-krat, oceno 2 3-krat, medtem ko z oceno 1 ni bila ocenjena nobena trditev oz. vprašanje. Spodnji graf prikazuje frekvence ocen:



FREKVENCE OCEN

499

329

48

3

0 100 200 300 400 500 600

OCENA 5

OCENA 4

OCENA 3

OCENA 2

fi, i = 1, 2, 3, 4, 5

Slika 28: Frekvence ocen

Povprečna ocena je po izračunu podatkov iz zgornje tabele enaka: ̅x = ∑fixi / n = 3961 / 879 = 4,5 i = 1, 2, 3, 4, 5, n = ∑fi Standardni odklon: s = √(n∑(fixi²) – (∑fixi)²) / n(n – 1) = 0,62 i = 1, 2, 3, 4, 5, n = ∑fi Glede na to, da je vzorec majhen (n = 5), bomo hipotezo testirali s pomočjo t-statistike pri stopnji pomembnosti testa α = 0,05. H0: mu = 3 H1: mu > 3 ̅x = 4,5; s = 0,62, mu = 3, n = 5 t = 5,41, kritične meje tα,4 = 2,13 Izračunana t-statistika tako pade v interval zavračanja oz. kritično območje. Ničelno hipotezo s 5 % tveganjem zavrnemo in sprejmemo sklep, da je povprečna ocena na tečajih večja od 3.



Spodnja tabela prikazuje število odgovorov (po ocenah) oz. število odgovorov v odstotkih.

NAZIVI TEČAJEV OCENA 5 OCENA 4 OCENA 3 OCENA 2 SKUPAJ

MPS 116

58,9 % 74

37,6 % 7

3,5 % 0

0 % 197

Razlika CS5081 na CS5085 27

48,2 % 26

46,4 % 3

5,4 % 0

0 % 56

SURPASS hiE9200, hiG1600 44

35,2 % 57

45,6 % 22

17,6 % 2

1,6 % 125

Razlika CS5082 na CS5085 31

48,4 % 27

42,2 % 6

9,4 % 0

0 % 64

INET-DICTA 27

60 % 15

33,3 % 2

4,5 % 1

2,2 % 45

SI3000 optično dostopovno 117 78 %

32 21,3 %

1 0,7 %

0 0 % 150

SURPASS hiT7300-OAM 32

44,4 % 36

50 % 4

5,6 % 0

0 % 72

SI3000 MSCP 105

61,8 % 62

36,5 % 3

1,7 % 0

0 % 170

SKUPAJ ∑=879

Tabela 6: Število odgovorov oz. število odgovorov v odstotkih (po ocenah)

Spodnji graf prikazuje število posamezne ocene v odstotkih.

ODSTOTEK OCEN

37,5 %

5,5 %

56,7 %

0,3 % OCENA 5OCENA 3OCENA 4OCENA 2

Slika 29: Število ocen v odstotkih Graf kaže, da so anketiranci vprašanja in trditve največkrat ocenili z oceno 5 (56,7 odstotkov), najmanj pa z oceno 2 (samo 0,3 odstotkov).



Spodnji graf prikazuje povprečne ocene posameznega tečaja:

Slika 30: Povprečne ocene tečajev

Lestvica povprečnih ocen tečajev glede na zgoraj prikazani graf:

1. razlika CS5081 na CS5085 in SI3000 optično dostopovno vozlišče – upravljanje,

3. MPS in SI3000 MSCP, 5. INET-DICTA, 6. razlika CS5082 na CS5085 in SURPASS hiT7300-OAM, 8. SURPASS hiE9200, hiG1600.

• Hipoteza 3: Predhodna izobrazba slušateljev vpliva na uspešnost

izobraževanja. Hipotezo sprejmemo. Kot pravi g. Ošlaj, je prav nezadostna izobrazba najbolj pogost zaviralni element za uspešnost izobraževanja. Predhodna izobrazba pa vpliva na samo uspešnost tudi takrat, ko se slušatelj oklepa znanja, ki ga poseduje, mu maksimalno zaupa in je nedovzeten za pridobivanje novega znanja. Tudi v tem primeru je predhodno znanje lahko zaviranje uspešnosti.

• Hipoteza 4: Dobro strokovno usposobljen predavatelj vsebino podaja na razumljiv način.

POVPREČNE OCENE TEČAJEV

4.6

4.4

4.7

4.4

4.5

4.7

4.4

4.6

4.5 4.5 4.5 4.5 4.5 4.5 4.5 4.5

4.254.3

4.354.4

4.454.5

4.554.6

4.654.7

4.75

MPS

SURPA

SShiE9200,hiG1600

Razlika CS5081

na CS5085

Razlika CS5082

na CS5085

INET-DICTA

SI3000 optično

dostopovno

vozlišče-

upravljanje

SURPA

SShiT7300-O

AM

SI3000 M

SCP

NAZIV TEČAJA

POVPREČNA OCENA



Hipotezo sprejmemo. Pri izračunu bomo preverjali odvisnost pojavov. H0: Strokovna usposobljenost predavatelja in razumljivost podajanja vsebine sta med seboj neodvisna pojava. H1: Strokovna usposobljenost predavatelja in razumljivost podajanja vsebine sta med seboj odvisna pojava.

Predavatelj – strokovno usposobljen

Vsebina razumljivo podana Ocena 5 Ocena 4 SKUPAJ Ocena 5 57 1 58 Ocena 4 7 21 28 Ocena 3 0 3 3 SKUPAJ 64 25 89

Tabela 7: Frekvenčna tabela (ocene predavateljev: njihova strokovna usposobljenost

ter razumljivost podane vsebine)

Pomagamo si s kontingenčno tabelo:

Predavatelj – strokovno usposobljen

Vsebina razumljivo podana Ocena 5 Ocena 4 SKUPAJ Ocena 5 41,7 16,3 58 Ocena 4 20,1 7,9 28 Ocena 3 2,2 0,8 3 SKUPAJ 64 25 89

Tabela 8: Pričakovane frekvence (ocene predavateljev: njihova strokovna

usposobljenost ter razumljivost podane vsebine)

2χ = 58,4856 Če vzamemo za stopnjo pomembnosti testa α = 0,05 in je prostostna stopnja (v – 1)(s – 1) = 1 * 2 = 2, je kritična vrednost 2

χ α ;(v – 1)(s – 1)= 2

χ 0,05;2 = 5,99. Če vzamemo za

stopnjo pomembnosti testa α = 0,01 pa je 2χ α ;(v – 1)(s – 1)=

2χ 0,01;2 = 9,21.

Izračunana vrednost 2χ statistike tako pade v območje zavračanja H0 .



H0 pri 5 % in 1 % tveganju zavrnemo in sprejmemo sklep, da sta predavateljeva strokovna usposobljenost ter razumljivost podajanja vsebine med seboj odvisna pojava.

• Hipoteza 5: Pričakovanja slušateljev glede vsebine tečajev se spreminjajo glede na starost tečajev.

Hipotezo sprejmemo. Pri izračunu bomo preverjali odvisnost pojavov. Glede na to, da so tečaji v obdobju od aprila 2006 do decembra 2007 različno razporejeni, jih bomo zaradi lažjega izračuna razdelili po mesecih. H0: Starost tečajev in pričakovanja glede vsebine tečajev sta med seboj neodvisna pojava. H1: Starost tečajev in pričakovanja glede vsebine tečajev sta med seboj odvisna pojava.

Pričakovanja slušateljev

Tečaji po mesecih

Ocena 5

Ocena 4

Ocena 3 SKUPAJ

April-06 3 3 0 6 Maj-07 16 6 0 22 Junij-07 5 7 1 13 Julij-07 2 5 1 8 Oktober-07 0 6 2 8 November-07 16 22 0 38 December-07 1 2 0 3 SKUPAJ 43 51 4 98

Tabela 9: Frekvenčna tabela (pričakovanja slušateljev glede vsebine tečajev, tečaji po

mesecih) Pomagamo si s kontingenčno tabelo:



Pričakovanja slušateljev

Tečaji po mesecih

Ocena 5

Ocena 4

Ocena 3 SKUPAJ

April-06 2,6 3,1 0,3 6 Maj-07 9,7 11,4 0,9 22 Junij-07 5,7 6,8 0,5 13 Julij-07 3,5 4,2 0,3 8 Oktober-07 3,5 4,2 0,3 8 November-07 16,7 19,7 1,6 38 December-07 1,3 1,6 0,1 3 SKUPAJ 43 51 4 98

Tabela 10: Pričakovane frekvence (pričakovanja slušateljev glede vsebine tečajev ter

tečaji po mesecih)

2χ = 27,0066 Če vzamemo za stopnjo pomembnosti testa α = 0,05 in je prostostna stopnja (v – 1)(s – 1) = 2 * 6 = 12, je kritična vrednost 2

χ α ;(v – 1)(s – 1) = 2

χ 0,05;12 = 21,03. Če vzamemo

za stopnjo pomembnosti testa α = 0,01 pa je 2χ α ;(v – 1)(s – 1) =

2χ 0,01;12 = 26,22.

Izračunana vrednost 2χ statistike tako pade v območje zavračanja H0.

H0 pri 5 % in 1 % tveganju zavrnemo in sprejmemo sklep, da sta pričakovanja slušateljev glede vsebine ter tečaji po mesecih oz. starosti med seboj odvisna pojava.



4. PREDLOGI IZBOLJŠAV Na podlagi raziskave smo ugotovili, da bi glede na to, da slušatelji z leti pričakujejo vsebinsko vedno bolj kvalitetna izobraževanja (sklep smo sprejeli s testom zadnje hipoteze), lahko Iskratel slušateljem ponujal izobraževanja, na katerih bi bila vsebina vsakič bolj ažurna ter zanimiva. S samo strokovnostjo vsebine slušatelji niso bili maksimalno zadovoljni (slika 18). Predlagamo:

• izobraževanje strokovnjakov (predavateljev) v bolj naprednih in hitreje rastočih podjetjih s podobno dejavnostjo v tujini,

• ocenjevanje notranjih predavateljev, • glede na to, da strokovnjaki, ki na izobraževanjih predavajo, niso pedagoško

podkovani, priporočamo tečaje iz pedagogike, • več predavanj o novostih, • več dialoga in manj monologa, • več predavanj naj vsebuje čim več praktičnih vaj in čim manj teoretičnih osnov, • več predavanj o novih tehnologijah, • predavanja o možnih problemih na tehničnih napravah ter reševanje le-teh, • mesečne plane izobraževanj, • hitrejši tehnološki in tehnični razvoj, saj hiter razvoj tehnologije in posledično

produktov ter storitev prinese še več potreb po izobrazbi, več izkušenj ponudnikov izobraževalnih programov pa nudi možnost bolj kvalitetnega in vsebinsko zanimivega izobraževanja.

S pomočjo testiranja četrte hipoteze smo ugotovili, da strokovna usposobljenost predavateljev vpliva na razumljivost podajanja vsebine. Slika 10 kaže, da je večji delež slušateljev mnenja, da so predavatelji strokovno usposobljeni, medtem ko tabela 4 prikazuje nazive tečajev, na katerih so bili slušatelji več ali nekoliko manj zadovoljni s strokovnostjo učiteljev. Predlagamo:

• interno analizo po nazivih tečajev, saj tako lahko poskrbijo za dodatno strokovno usposobljenost pravega človeka oz. na njegovo mesto postavijo bolj podkovanega,

• šolo retorike za predavatelje.

S testiranjem tretje hipoteze smo ugotovili, da predhodno znanje slušateljev vsekakor vpliva na uspešnost izobraževanj in tako smo prišli do odgovora na vprašanje, ali so predhodne izkušnje odraz uspešnosti izobraževanj. Kljub temu, da so v podjetju mnenja, da sami ne morejo spreminjati mnenj ljudi, ki so nedovzetni za učenje in vplivati na predhodno izobrazbo slušateljev, predlagamo:

• večkrat naj predavajo bolj karizmatični predavatelji, • več predavanj o osnovah telekomunikacij, • preverjanje osnovnega znanja in primerna razdelitev v skupine.



S testom druge hipoteze smo odgovorili na vprašanje, ali so slušatelji na splošno zadovoljni z organizacijo tečajev. Odgovori so bili ocenjeni več kot povprečno, zato smo hipotezo tudi sprejeli. Kljub temu, da so slušatelji v splošnem zadovoljni z organizacijo izobraževanj, razlago in strokovno usposobljenostjo predavateljev, jasno razlago in vsebino, je zaskrbljujoč podatek, da noben odgovor ni bil ocenjen z manj kot tri, razen koristnost in razumljivost priložene dokumentacije, ki so jo slušatelji dobili v vpogled ob predavanjih. Predlagamo:

• bolj jasno in sistematično izdelano ter priloženo dokumentacijo, saj tako lahko slušatelji hitreje prenašajo pridobljeno znanje na svoja delovna mesta, manj je reklamacij itd.,

• bolj dodelane anketne vprašalnike, saj z bolj kvalitetnimi vprašalniki lahko pridobijo bolj kvalitetne povratne informacije (npr. več vprašanj zaprtega tipa, manj ponavljajočih se vprašanj),

• uvedba elektronsko dosegljive dokumentacije, • uvedba anonimnih elektronskih anketnih vprašalnikov, • več slikovnega materiala na priloženih navodilih oz. dokumentaciji.

Glede na to, da je Iskratel razširil svojo ponudbo storitev in proizvodov tudi na tuje trge, je delež tujih slušateljev na izobraževanjih upravičen. Pri testiranju prve hipoteze smo ugotovili, da je delež domačih slušateljev zelo nizek. Kljub temu, da so z deležem sami zadovoljni, predlagamo:

• poleg izobraževanj ljudi, zaposlenih v Telekomu, tudi izobraževanja manjših Telekomovih konkurentov, ki se prav tako na domačem trgu uveljavljajo kot ponudniki telekomunikacijskih storitev.

Veliko izobraževalnih organizacij meni, da se izobraževalni proces zaključi z izvedeno storitvijo ter plačilom. Ugotovili smo, da v obravnavanem podjetju prav tako ne skrbijo za prenos znanja z izobraževanj na delovna mesta. Dejstvo je, da je poprodajno aktivnost vedno treba speljati do konca, saj le tako lahko pridobijo realno sliko o uspešnosti izobraževanj in morebitnih popravkov. Predlagamo:

• občasne obiske slušateljev na delovnih mestih, saj tako lahko neposredno spremljajo pridobljeno znanje na izobraževanjih in obenem takoj zaznajo in odpravijo morebitne napake pri napačni uporabi teoretičnih osnov na tehničnih napravah,

• telefonsko oz. elektronsko preverjanje uspešnosti prenosa znanja pri slušateljih (izvajalec izobraževanj bi moral biti vedno na voljo za dodatna vprašanja),

• vzpostavitev kontakta s kadrovskimi službami slušateljev, zato da jim poročajo o uspešnosti izobraževanj, kljub temu da slika dejanskega stanja ne bi bila tako realna kot neposreden obisk.



Poleg tega smo ugotovili, da za samo motivacijo slušateljev med izobraževanji ni poskrbljeno, saj v podjetju menijo, da je za izobraževanje odraslih potrebna lastna angažiranost in ne motivacija s strani izvajalca izobraževanj. Menimo, da je za motivacijo vedno treba poskrbeti, zato predlagamo:

• vrednotenje rezultatov testov, ki jih podjetje izvaja po izobraževanjih ter možnost vpogleda v analizo,

• za izvajanje izobraževanj bi bilo treba uporabiti le notranjega predavatelja in ne tretje osebe, saj s tem lahko poskrbijo za povečano zaupanje s strani slušateljev,

• izobraževanje naj se prične z miselno igro, zgodbo itd., • e-izobraževanje s pomočjo računalniške igre (simulacija izobraževanja, kjer

bi testiranje tehničnega orodja lahko izvajali s pomočjo igre).



5. ZAKLJUČEK Učenje je osnova tako za napredek organizacije kot rast posameznika. Vsak člen v organizaciji je dolžan poskrbeti za osvojitev osnov znanja za svoje delovno mesto ter širitev tako svojih kot tujih obzorij znotraj svojega in ostalih oddelkov, saj je vloga človeškega znanja pomemben faktor uspešnosti organizacije. Celo najbolj uspešna domača podjetja, kot je Iskratel, d. o. o., Kranj se na nepredvidljivem trgu morajo obdržati v vodilnih položajih tako, da posodabljajo tako izdelke in storitve kot znanje svojih zaposlenih. V tem primeru bodo lahko nudili primerno izobrazbo uporabnikom svojih storitev. Omenjeno podjetje je za prenos znanja na svoje kupce, ki potrebujejo strokovno znanje za uporabo tehnično zapletenih izdelkov, dobro poskrbelo. V prihodnosti bodo sektor izobraževanja še širili oz. nadgrajevali, saj je njihov cilj usvajanje novega znanja, ki je potrebno za konkurenčno prednost na domačem in tujih trgih. Z dovolj veliko mero izobrazbe bodo tako lahko vedno znova pripravljeni na najbolj nepričakovane spremembe. Izobrazba je poglaviten vzrok za uspeh organizacij, zato lahko vsako podjetje ne glede na velikost z ustrezno usposobljenim kadrom predstavlja grožnjo konkurentom na trgu. Čar izobraževanja pa vedno bolj predstavlja prav izbira načina prenosa znanja. »Ne more biti učitelj, kdor ne zna biti učenec.« (Gracian y Morales, Baltasar, 1601–1658).



LITERATURA IN VIRI Alessandrini, G. (1996): Organizacija izobraževanja. Nova Gorica: Educa. Alpert Sleight, D. (1993): A Developmental History of Training in the United

States and Europe. http://www.msu.edu/~sleightd/trainhst.html (10. 10. 2007). Barham, K.; Fraser, J.; Health, L. (1988): Management for the Future. Berkhamstead: Ashridge Management Research Group. Bee, F.; Bee, R. (1995): Training Needs Analysis and Evaluation. Institute of

Personnel and Development. Exter: Short Run Press.

Bogataj, B. (2007): Razvoj Gorenjske GRE.GOR. http://www.gorenjskiglas.si/novice/priloga_gorenjska_gremo_gor/index.php?action=clanek&id=14123 (27. 02. 2008).

Clardy, A. (1997): Studying your workforce: applied research methods and tools for the training and development practitioner. Thousand Oaks, London, New Delhi: SAGE.

Clark, D. (1997): Instructional System Development. Evaluation Phase. London: Institute of Pesonnel and Development. Černetič, M. (1999): Ekonomika izobraževanja in raziskovanja. Kranj: Moderna

organizacija. Černetič, M.; Dečman Dobrnjič, O. (2005a): “Intellectual capital – new models in

the Europa”. V: Kaluža, J. (ur.): Sinergija metodologij. Kranj: Moderna organizacija. 52.

Černetič, M.; Dečman Dobrnjič, O. (2005b): “Okolje kot motivacija”. V: Kaluža, J.

(ur.): Sinergija metodologij. Kranj: Moderna organizacija. 53–54. Černetič, M. (ur.) (2006): Comparative pedagogy: selected topics. Kranj:

Moderna organizacija. Devetak, G.; Vukovič, G. (2002): Marketing izobraževalnih storitev. Kranj: Moderna

organizacija. Glossary of Training Terms (1981): Manpower Services Commission. UK Department of Employment. London: HMSO. Goldstein, I. L. (1993): Training in organisations: Needs assessment,

development and evaluation. Pacific Grove, CA: Brooks/Cole.



Huber, R. (2007): Dober vodja svoj lastni egoizem podredi ciljem podjetja.

http://www.revija.mojedelo.com/top-karieristi/dober-vodja-svoj-lastni-egoizem-podredi-ciljem-podjetja-362.aspx (03 .03. 2008).

Jakhel, Ž. (2002): Iskratel se reorganizira. http://www.finance.si/17269 (27. 02.

2008). Jelenc, S. (1996): ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center RS. Jereb, J. (1998): “Izobraževanje in usposabljanje kadrov”. V: Možina, S. (ur.): Management kadrovskih virov. Ljubljana: FDV. 175–212. Leskovar, R. (2005): “Podpora izvajanja študija s paketom “Moodle” – izkušnje in

perspektive”. V: Kaluža, J. (ur.): Sinergija metodologij. Kranj: Moderna organizacija. 550–557.

Možina, S. (ur.) idr. (1998): Management kadrovskih virov. Ljubljana: FDV. Petravs B., L. (2006): Kazahstan je karierna priložnost. http://www.finance-

akademija.si/index.php?go=article&id=168276 (27. 02. 2008). Reid, M. A.; Barrington, H. (1996): Training Interventions. Employee Development. London: Institute of Personnel and Development. Sfiligoj, N. (1993): Marketinško upravljanje. Ljubljana: FDV. Spletna stran: http://www.gfk.si/4_4_slovarcek_tisk.html# (20.03.2008). Spletna stran: http://www.iskratel.si (20.03.2008). Spletna stran: http://www.wikipedia.org (20.03.2009). Spletna stran:

http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_visoko_solstvo/znanost /dejavnost/zoisove_nagrade_in_priznanja_2007 (27. 02. 2008).

Spletna stran: http://www.prava-poteza.si/Db/2_Za%C4%8Dnimo_s_projektom.pdf

(20.3.2008). Spletna stran:

http://www.revijakapital.com/kapital/infotehnologije.php?idclanka=4488 (27. 02. 2008).

Stanley, A. L. (1987b): Guide to Evaluation of Training. International Center for



Public Enterprises in Developing Countries. Ljubljana. Taylor, H. (1991): “The Systematic Training Model: Corn Circles in Search of a

Spaceship?” Management Education and Development, št. 22.

Vukovič, G.; Miglič, G. (2006): Metode usposabljanja kadrov. Kranj: Moderna organizacija.

Werther Jr, W. B.; Davis, K. (1989): Human Resources and Personell Management. Singapore: McGraw-Hill. Woodman, R. W. (1997): “Organisational development”. V: Nicholson, N. (ur.):

Organisational Behavior, The Blackwell Encyclopaedia of Management, zv. VI, Cambridge: Blackwell Publishers. 359–361.

Žagar, M. (1997): Sodobne države, kontinuirano izobraževanje in demokracija.

V: Brezovšek, M. (ur.) Demokracija – vladanje in uprava v Sloveniji, zbornik referatov Politološki dnevi, FDV, Ljubljana. 56–57.

Žargi, Š. (2007): Pravi veliki izziv je rast.

http://www.gorenjskiglas.si/novice/ekonomija/index.php?action=clanek&id=6616 (17. 09. 2007).

Žerdin, H. A. (2002): Poslovanje z malopridno državo.

http://www.mladina.si/tednik/200236/clanek/irak-slo/index.print.html-12 (27. 02. 2008).

PRILOGE Priloga 1: Vprašalnik (intervju) Priloga 2: Kopija anketnega vprašalnika (1. tip) Priloga 3: Kopija anketnega vprašalnika (2. tip)



KAZALO SLIK Slika 1: Tipa organizacijskih učnih sistemov (Vir: Vukovič, Miglič, 2006: 63)……………….6 Slika 2: Model povečanja uspešnosti (Vir: Bramley, 1996: 38)…………………………………..7 Slika 3: Vir: http://www.iskratel.si...........................................................................15 Slika 4: Iskratelov portfelj (Vir: http://www.iskratel.si)..............................................18 Slika 5: Mejniki v razvoju (Vir: interno gradivo podjetja Iskratel)………………..……………20 Slika 6: Organizacijska shema (Vir: http://www.iskratel.si)........................................21 Slika 7: Paleta programov, nivo strokovnega izobraževanja (Vir: interno gradivo

podjetja Iskratel)…………………………………………………………………..…………………24 Slika 8: Zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem-vsebina je ustrezala mojim

pričakovanjem………………………………………………………………………………………….31 Slika 9: Pridobljeno znanje mi bo koristilo pri nadaljnjem delu…………………………………32 Slika 10: Predavatelj je bil dobro strokovno usposobljen…………………………………………33 Slika 11: Predavatelj je vsebino podal na razumljiv način……..………….……………………..34 Slika 12: Predavatelj je zadovoljivo odgovarjal na vprašanja……..……………….……………34 Slika 13: Dokumentacija je razumljiva…..……………………………………………….……………..35 Slika 14: Dokumentacija mi bo koristila pri mojem nadaljnjem delu…………………………35 Slika 15: Splošno mnenje o tečaju – potek, struktura in vsebina……………………………..36 Slika 16: Tematika na izobraževanju je aktualna……………….……………………..……………36

Slika 17: Izobraževanje je obravnavalo vse ključne teme………………………………………..37 Slika 18: Strokovni nivo vsebine je bil ustrezen………………………………………………………38 Slika 19: Hitrost podajanja vsebine je bila ustrezna………………………………………………..38 Slika 20: Izmenjava naših mnenj je obogatila vsebino…………………………………………….39 Slika 21: Na izobraževanju sem izvedel/a veliko koristnega……………………………………..39 Slika 22: Organizacija izobraževanja……………………………………………………………………..40 Slika 23: Izobraževanje je bilo primerno dolgo………………………..…………………………….40 Slika 24: Predstavitev je bila jasna in sistematična………………..……………………………….41 Slika 25: Ocena predavatelja………………………………………………………………………………..41 Slika 26: Odstotek vprašanj, na katere anketiranci niso odgovorili……………………………42 Slika 27: Pričakovani in dejanski delež slušateljev…………………………………………………..48 Slika 28: Frekvence ocen…….……………………………………………………………………………….49 Slika 29: Število ocen v odstotkih.…………………………………………………………………………50

Slika 30: Povprečne ocene tečajev…..……………………………………………………………………51



KAZALO TABEL Tabela 1: Kazalci poslovanja 2007 (Vir: www.iskratel.si)...........................................17 Tabela 2: Zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem-vsebina je ustrezala mojim

pričakovanjem (ocene vseh tečajev v odstotkih anketirancev)………………………31 Tabela 3: Pridobljeno znanje mi bo koristilo pri nadaljnjem delu………………………………32 Tabela 4: Predavatelj je bil dobro strokovno usposobljen………………………………………..33 Tabela 5: Pogostost oz. frekvence ocen iz anketnih vprašalnikov…………….………..…….48 Tabela 6: Število odgovorov oz. število odgovorov v odstotkih (po ocenah)……..……...50 Tabela 7: Frekvenčna tabela (ocene predavateljev: njihova strokovna usposobljenost

ter razumljivost podane vsebine)……………………………………………………………….52 Tabela 8: Pričakovane frekvence (ocene predavateljev: njihova strokovna

usposobljenost ter razumljivost podane vsebine)………..……………………………….52 Tabela 9: Frekvenčna tabela (pričakovanja slušateljev glede vsebine tečajev, tečaji po

mesecih)…………….…………………………………………………………………………………..53 Tabela 10: Pričakovane frekvence (pričakovanja slušateljev glede vsebine tečajev ter

tečaji po mesecih)…………………………………………………………………………………….54



KRATICE IN AKRONIMI ISDN: Intergrated services over Digital Network (digitalno omrežje z integriranimi storitvami) DSL ali xDSL: digital subscriber line (širokopasovno internetno omrežje ali koakialna povezava) VDSL2: novejša različica VDSL-a; Very-high-bit-rate DSL (ena od izvedenk tehnologije xDSL) SHDSL: Single-Pair High-Speed DSL (ena od izvedenk tehnologije xDSL) FE: Fast Ethernet (širokopasovni dostop) GE: Gigabit Ethernet (širokopasovni dostop) POTS: Plain old telephone service (osnovna telefonska storitev) ADSL2+: novejša različica ADSL-a; Asymmetric Digital Subscriber Line (ena od izvedenk tehnologije xDSL) WBT: Web-based training CBT: Computer-based training GPRS: General Packet Radio Service (mobilna podatkovna storitev v okviru strandarda GSM) UMTS: Universal Mobile Telecommunications Systems (ena ključnih tehnologij in sestavni del tretje generacije mobilnih sistemov GSM) NGN: Next generation network (tehnologija novih generacij) FMC: Fixed mobile convergence (tehnologija novih generacij) IMS: IP multimedia Subsystem (tehnologija novih generacij) EWSD: Electronic Worldwide Switch Digital (komunikacijski sistem) VoIP: Voice over Internet Protocol (telefonija preko internetnega protokola) IP Centreks: Internet Protocol Centreks (komunikacijska infrastruktura) SDM: Sparse Distributed Memory (konvergenca) SI3000: blagovna znamka komunikacijskih produktov in rešitev SI2000: blagovna znamka komunikacijskih produktov in rešitev SI3000 MSCP: multi service control plane SI3000 MSAP: multi service access plane WiMAX: Worldwide Interoperability for Microwave Access (alternativa tehnologiji xDSL) MPS: Modular Power Supply (infrastrukturni element)



PRILOGA 1: VPRAŠALNIK (INTERVJU)

1. Kakšna je povprečna starost učencev, sodelujočih v izobraževalnih programih?

2. Ali vas zanima vhodno znanje učencev in ali ga upoštevate? Ali poleg tega izvajate selekcijo učencev pred začetkom izobraževalnih programov?

3. Ali se zgledujete po kakšnem modelu izobraževanja? Če se, katerem?

4. Kakšno je število zunanjih in notranjih predavateljev? Ali so stalni?

5. Kako poteka izobraževalni tečaj?

6. Kako oblikujete skupine? 7. Omenili ste, da je delež tujih učencev 90-odstoten. Kakšne so vaše želje? Ste

zadovoljni s to številko ali bi radi dosegli višji odstotek domačih učencev oz., na kakšen način se trudite doseči višji odstotek?

8. Prosim, podajte vaše mnenje o učencih, se tuji učenci razlikujejo od domačih

učencev? 9. So vaši učenci motivirani? Če ne, kako skrbite za motivacijo npr. teh, iz večjih

Telekomov? 10. Katere pripomočke, opremo in gradiva uporabljate pri izobraževanju? 11. Kako reagirate v primeru, ko se nek del opreme ne odziva oz. zablokira?

12. Kakšna je cena tečaja? Se vam zdi ta cena primerna? 13. Kakšen je vaš strošek izobraževanja po osebi?

14. Kako poteka ocenjevanje uspešnosti po končanih tečajih? Se vam zdijo testi

učinkoviti? Ali jih upoštevate pri naslednjih izobraževanjih? 15. Kateri so najbolj pogosti zaviralni elementi za uspešnost izobraževanja? 16. Kljub temu, da ne izdajate certifikatov za uspešnost izobraževanja, ali obstajajo

vsaj kakšna potrdila, da je bilo izobraževanje opravljeno? 17. Koliko doseženih odstotkov je dovolj za pozitivno oceno pri izobraževanju oz.

uspešno opravljeno izobraževanje?



18. Ali vas zanima prenos znanja?

19. Kako ste zadovoljni z načinom dela svojih predavateljev in z izvajanji izobraževanj? Bi kaj dodali oz. spremenili?



PRILOGA 2:



PRILOGA 3:

izobraŽevalni programi za kupce v podjetju iskratel, … · 2018. 8. 24. · iskratel je podjetje,...

Documents