izdelava e-gradiva za uporabo celovite programske reŠitve · 2020. 1. 30. · se pogosto pojavi v...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov

IZDELAVA E-GRADIVA ZA UPORABO CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE

Mentor: doc. dr. Andreja Pucihar Kandidat: Valentina Galjot

Kranj, junij 2013

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Andreji Pucihar in dr. Gregorju Lenartu za usmerjanje in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Poleg tega pa se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki so mi stali ob strani v času študija in mi pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi Ireni Osolnik in Aljoši Palovšnik, ki sta lektorirali mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK Študentom so na vajah podana različna učna gradiva o celovitih programskih rešitvah. Tako študenti s pomočjo prosojnic dobijo zgolj teoretična znanja, praktične primere pa jim pripravijo učitelji, kar od njih zahteva kar nekaj priprav. Vendar pa je danes med študenti vse bolj priljubljeno e-izobraževanje, to je izobraževanje preko spleta. Na podlagi tega smo v diplomski nalogi izdelali e-gradivo za poučevanje celovitih programskih rešitev. V diplomski nalogi smo se najprej osredotočili na to, kaj e-izobraževanje sploh pomeni. Predstavili smo tudi, kaj pomeni beseda e-gradivo in kako ga izdelamo. Seznanili smo se tudi s pojmom celovite programske rešitve in jih nekaj tudi predstavili. Diplomska naloga je prispevala k temu, da študentom omogočimo dostop do e-gradiv, ki jih lahko uporabljajo sami. E-gradivo, ki smo ga izdelali, pa jim je na voljo preko spleta v spletnem učnem okolju Moodle. Izdelali smo e-gradivo, kjer smo opisali celovito programsko rešitev SAP na študiji primera SAP GBI. Diplomska naloga je bila izdelana tako, da smo z izdelanim e-gradivom študentom omogočili izobraževanje od doma. Omogoča jim, da se spoznajo s celovito programsko rešitvijo SAP s pomočjo študije primera SAP GBI, kjer pridobijo tako teoretična kot praktična znanja. S pomočjo simulacije študenti lahko vadijo osvojeno znanje, kar kasneje lahko tudi preverijo s pomočjo kviza, ki smo ga pripravili.

KLJUČNE BESEDE:

- Celovite programske rešitve - E-izobraževanje - E-gradivo - SAP celovita programska rešitev

ABSTRACT Students who are doing practical work get from the teachers different learning materials about ERP software solutions. So students obtain only theoretical knowledge from the slides but practical examples are prepared by the teachers which requires some extra work. However, today e-learning, that is learning through internet is becoming more and more popular with the students. On this basis we have created e-learning materials for ERP solutions. In my thesis we first focused on what e-learning actually means. We presented the meaning of the expression e-learning and how it is made. We got acquainted with the concept of the ERP software solutions and we also presented some of them. This thesis has contributed to the access to e-learning materials for the students which enables them to use them by themselves. The e-learning material that we have made is available online in the online learning environment Moodle. We made e-learning material where we described entire ERP software solution on case study SAP GBI. The thesis was designed for the students in the way to enable them to use the material at home. It makes it possible from them to get the experience of the entire SAP ERP software solution using case study SAP GBI. So they get theoretical and practical skills. With the help of the simulation students can practise their acquired knowledge which can later be checked with the help of a quiz which we also prepared.

KEYWORDS

- Enterprise Resource Planning - E-learning - E-learning material - SAP Enterprise Resource Planning

KAZALO

1 UVOD............................................................................................................ 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ....................................................................... 1

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................... 1

1.3 METODE DELA ......................................................................................... 2

2 E-IZOBRAŽEVANJE ......................................................................................... 3

2.1 E-GRADIVO ............................................................................................. 4

2.1.1 KAJ JE E-GRADIVO ............................................................................. 4

2.1.2 IZDELAVA E-GRADIVA ........................................................................ 5

2.1.3 UČNA (DIDAKTIČNA) NAČELA ............................................................. 5

2.2 SVETOVNI SPLET ..................................................................................... 6

3 CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE .................................................................. 7

3.1 SPLOŠNO O CELOVITIH PROGRAMSKIH REŠITVAH..................................... 7

3.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI CELOVITIH PROGRAMSKIH REŠITEV .................. 11

3.2.1 PREDNOSTI ...................................................................................... 11

3.2.2 SLABOSTI ........................................................................................ 12

3.3 CELOVITA PROGRAMSKA REŠITEV SAP .................................................... 12

3.4 DRUGE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE ................................................ 14

3.4.1 MICROSOFT DYNAMICS NAV ............................................................. 14

3.4.2 DATALAB PANTHEON ........................................................................ 15

3.4.3 ORACLE ........................................................................................... 16

3.4.4 VASCO ............................................................................................. 17

4 ŠTUDIJA PRIMERA SAP GBI ........................................................................... 19

4.1 SAP UNIVERSITY ALLIANCE IN PRIMER GLOBAL BIKE INC. ........................ 19

5 E-GRADIVO ZA POUČEVANJE CELOVITIH REŠITEV .......................................... 21

5.1 MOODLE ................................................................................................ 21

5.2 E-GRADIVO ............................................................................................ 25

5.2.1 PREVERJANJE ZNANJA ...................................................................... 31

5.2.2 KVIZI ............................................................................................... 31

5.2.3 IZDELAVA SIMULACIJE UPORABE PROGRAMA SAP .............................. 32

6 ZAKLJUČKI ................................................................................................... 33

6.1 UGOTOVITVE ......................................................................................... 33

6.2 NADALJNI RAZVOJ .................................................................................. 33

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Valentina Galjot: Izdelava e-gradiva za uporabo celovite programske rešitve Stran 1

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Informacijska tehnologija v današnjih časih ponuja številne možnosti za izboljšanje kakovosti izvajanja izobraževalnega procesa. Ena izmed takšnih možnosti je tudi e-izobraževanje, ki se izvaja z e-gradivi. E-gradiva so postala vse bolj pomemben element v izobraževalnem procesu, ki nam omogoča večpredstavnost (uporaba besedila, slike, zvoka, povezave na druge vsebine), interaktivnost in dostopnost. Na vajah se študenti poslužujejo različnih gradiv in programov za razumevanje možnosti uporabe celovitih programskih rešitev. Pri predstavitvah s prosojnicami tako dobimo le teoretična znanja, uvedba praktičnih vaj z uporabo celovitih programskih rešitev pa zahteva veliko več priprav in samega vzdrževanja tega sistema. Študent tako vaje težje opravlja sam brez dodatnih navodil in pojasnil. Zato želimo izdelati e-gradivo, ki bo študentom omogočilo lažje razumevanje celovitih programskih rešitev in elektronskih dokumentov, ki tekom poslovnih dogodkov in uporabe rešitev nastajajo. V diplomski nalogi bomo preučili, kaj celovite programske rešitve so, kaj so njihove prednosti in slabosti ter zakaj je uvedba celovitih programskih rešitev smiselna. Preučili bomo tudi dokumente, ki jih podjetja uporabljajo pri izvajanju osnovnih poslovnih procesov in beleženju posameznih poslovnih dogodkov. Vse to pa bomo uporabili za izdelavo e-gradiva, za katerega bomo uporabili spletno učno okolje Moodle. Izdelano e-gradivo bo študentom omogočalo, da bodo lažje razumeli osnovne poslovne procese, vrste dokumentov in prednosti uporabe celovitih programskih rešitev. V diplomski nalogi bomo izdelali e-gradivo za poučevanje celovitih programskih rešitev. To e-gradivo bo študentom omogočilo samostojno uporabo za spoznavanje celovitih programskih rešitev. S tem bodo pridobili tako teoretična kot praktična znanja o celovitih programskih rešitvah in o dokumentih, ki nastajajo ob posameznih poslovnih dogodkih.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA V današnjih časih si težko predstavljamo življenje brez računalnikov. Napredek strojne in programske opreme je vedno večji, zato se danes srečujemo z novimi tehnologijami, ki spreminjajo naš način dela, izobraževanja, zabave itd. Izobraževanje nam vedno odpira nove možnosti pridobivanja znanja. Imamo različne vrste izobraževanja, mi pa se bomo osredotočili na e-izobraževanje. E-izobraževanje si težko predstavljamo brez e-gradiv, ki vsebujejo multimedijske elemente. Znanje, ki ga pridobimo skozi uporabo e-gradiv, pa je dandanes vse bolj zanimivo. Z uporabo e-gradiv skušamo študentom prikazati snov na bolj zanimiv način. Danes imamo na spletu na voljo veliko e-gradiv.



Za izdelavo e-gradiva za poučevanje celovitih programskih rešitev smo e-gradivo izdelali v spletnem učnem okolju Moodle, ki je odprtokodna programska rešitev. Moodle lahko uporabljajo tako učitelji kot tudi študenti.

1.3 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge smo preučili literaturo na področju celovitih programskih rešitev, preučili smo tudi izdelavo e-gradiva in spletno učno okolje Moodle, ki smo ga uporabili pri izdelavi e-gradiva. Za praktični prikaz smo uporabili celovito programsko rešitev SAP, s katero smo ponazorili praktično uporabo rešitve na izbranem procesu. E-gradivo, ki ga smo ga izdelali, je namenjeno študentom na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Uporabljali pa ga bodo v drugem letniku v okviru predmeta Informacijski sistemi.



2 E-IZOBRAŽEVANJE V času, ko sta znanje in poslovna uspešnost neprecenljivi vrednoti, se e-izobraževanje v svetu in pri nas iz leta v leto povečuje. E-izobraževanje ponuja številne možnosti za učinkovito pridobivanje novega znanja in veščin. Na splošno je to izobraževanje, ki se izvaja s pomočjo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), ki poteka po spletu. S pojavom sodobnih oblik e-izobraževanja se spreminjata tudi vlogi študenta in učitelja. S tem pa se spreminja tudi način posredovanja in sprejemanje znanja (Lapuh Bele idr., 2010). Kot je navedeno v Wikipediji, sta študent in učitelj pri e-izobraževanju krajevno in časovno ločena. Med njima obstaja neka komunikacija. E-izobraževanje je pravi pomen dobilo z vzpostavitvijo učinkovitih načinov komuniciranja preko interneta in se pogosto pojavi v kombinaciji s klasično obliko izobraževanja. Pri tej vrsti izobraževanja je značilno, da študent del učne vsebine predela klasično, z učbeniki, drugi del pa preko spleta. Pojem e-izobraževanje označuje še celo vrsto drugih izrazov, kot so: e-učenje, izobraževanje na daljavo idr. E-izobraževanje razumemo kot obliko izobraževanja, kjer sta učitelj in študent med izobraževalnim procesom prostorsko in časovno ločena. Temeljna predpostavka uspešnega in učinkovitega izobraževanja je, da študentu zagotovimo ustrezno oblikovano, za samostojno učenje prilagojeno učno gradivo. Z e-izobraževanjem se danes ukvarjajo številne ustanove. To možnost izobraževanja ponujajo kot alternativo študiju ob delu ali pa kot pomoč pri rednem izobraževanju (Gerlič, 2000). Pri e-izobraževanju posredovanje učnih gradiv temelji na strežniku, na katerem se nahajajo različni dokumenti in datoteke (prosojnice narejene v PowerPoint-u, tekstovna gradiva, kot so: skripte, knjige, priročniki itd.). E-izobraževanje temelji na uporabi multimedijskih informacij, ki so dostopne na internetu. Do teh informacij lahko študenti pridejo sami, ali pa ga usmerja učitelj z določenimi navodili (Gerlič, 2000). E-izobraževanje se izvaja s pomočjo osebnih računalnikov, interaktivnega gradiva in interneta. Vključuje elektronsko pošto, razprave na forumih in orodja za sodelovalno učenje, kot so npr. klepetalnice in forumi, elektronsko preverjanje znanja ipd. V splošnem bi lahko besedo e-izobraževanje označili kot izobraževanje, kjer informacijska tehnologija delno ali v celoti nastopa kot posrednik med izobraževalno institucijo, učiteljem in študentom. Tako izobraževanje omogoča drugačno, bolj fleksibilno, predvsem pa interaktivno zasnovo študijskih gradiv in odpira nove možnosti za komunikacijo med skupinami udeležencev. E-izobraževanje odpira nove perspektive in možnosti za pridobivanje in kreiranje znanja. Potencialne priložnosti e-izobraževanja so odvisne od tega, koliko in kako smotrno ter učinkovito je tehnologija integrirana v izobraževalni proces (Križaj, 2010).



Vendar pa ima e-izobraževanje tudi svoje prednosti in slabosti (Gerlič idr., 2002): Prednosti:

- Omogoča izobraževanje študentom, ki se ne morejo udeležiti klasičnega izobraževanja (oddaljenost, visoki stroški, pomanjkanje časa).

- Omogoča bolj racionalno porabo časa ter večjo svobodo pri izobraževanju. - S tem načinom izobraževanja se poveča samostojnost študenta. - Manjša obremenjenost učiteljev, kar jim omogoča več možnosti za njihovo

izpopolnjevanje. - Bolj kvalitetna študijska gradiva. - Izobražujemo se lahko na različnih mestih (doma, v službi, v knjižnici ipd.).

Slabosti:

- Potrebno je veliko samodiscipline in močna motiviranost študenta. - Učitelji in tutorji potrebujejo visoko podporo s strani usposobljenih

strokovnjakov, saj študijsko gradivo ni več delo enega, ampak je to skupina razvijalcev.

- Potreben je ustrezen nivo razvitosti informacijske in komunikacijske infrastrukture, tako na nivoju izobraževalne institucije kot na regionalnem in državnem nivoju.

2.1 E-GRADIVO Znanje je v današnjem času ključnega pomena in je še kako pomembno za uspeh v današnji družbi. Zato je potrebno nenehno izobraževanje. S pomočjo pridobljenega znanja ustvarjamo novo, lastno znanje, ki pa je osnova za dolgoročni uspeh in napredek v družbi in svetu. Ravno zato je potrebno, da imamo kakovostne izobraževalne organizacije, orodja za izobraževanje ter izobraževalne vsebine (Mustar, 2011). 2.1.1 KAJ JE E-GRADIVO Pri e-izobraževanju je temeljni vir znanja e-gradivo. Gre za elektronska učna gradiva, ki kvalitetno dopolnjujejo učenje, vplivajo na večjo motiviranost učečih se in olajšajo pridobivanje znanja. E-gradiva so lahko učbeniki, delovni zvezki, navodila za uporabo različnih računalniških orodij, učni pripomočki za učitelje, mentorje, učeče se (preglednice, animacije,…), naloge za preverjanje in utrjevanje znanja, atlasi, izobraževalni portali ipd. E-gradiva vsebujejo multimedijske elemente, kot so: zvok, video, animacija, ki jih klasična tiskana gradiva ne vsebujejo (Mestna knjižnica Ljubljana, 2012). E-gradivo ni samo vir znanja, ki ga posredujemo preko pisane besede, ampak tudi preko multimedijskih gradnikov tako, da od študenta zahteva neko aktivnost. E-gradivo je sestavljeno iz aktivnosti. Študent od aktivnosti do aktivnosti napreduje, ob tem pa ima še druge naloge. Cilj takega e-gradiva je pridobitev učnih izkušenj. Za izvedbo nalog študent potrebuje gradnike izven ožje opredelitve e-gradiva, kot so: forum, spletne povezave, učni viri. Cilj ni vedno napredovanje, ampak trajno in



poglobljeno znanje. Biti mora čim manj nepotrebnih opravil, kot so zapleteno dostopanje, iskanje, težave z navigacijo ipd. Vse naloge in aktivnosti morajo biti smiselno vpete v proces doseganja ciljev, učna vsebina pa podana tekoče, logično in pregledno (Rebolj, 2008). 2.1.2 IZDELAVA E-GRADIVA E-gradiva so bistvenega pomena za izobraževalne ustanove, saj predstavljajo dodatek in višjo kakovost pri izobraževanju. E-gradiva, ki jih uporabljajo izobraževalne ustanove pri izobraževanju, pa morajo slediti nekim smernicam oziroma morajo biti izdelana po določenem konceptu (Košir, 2008). Priprava gradiv za e-izobraževanje je zahtevno in zamudno. Zato je zelo pomembno, da pred začetkom razmislimo o tem, kakšno gradivo bomo pripravili, s kom bomo sodelovali ter kakšna sredstva bomo uporabili. Kot pri vsakem izobraževalnem programu je tudi pri gradivih za samostojno učenje pomembno, da so cilji do katerih hočemo pripeljati študenta jasno zastavljeni. Vedeti moramo, kaj mora biti študent sposoben narediti kot rezultat študije določene snovi. Tudi obseg snovi mora biti tak, da ga študent lahko predela v določenem času. Kot avtor gradiva moramo jasno vedeti, koliko snovi je povprečen študent sposoben predelati v določenem časovnem obdobju. Ločiti moramo tudi med snovjo, ki je predpisana kot obvezno gradivo in med dodatno snovjo za študente, ki bi radi bolj poglobili svoje znanje (Gerlič idr., 2002). E-gradiva pa morajo vsebovati tudi gradnike. Gradniki so lahko besedila, slike, videoposnetki, animacije, zvočni zapisi, simulacije ipd. Sami po sebi gradniki nimajo pedagoške funkcije, ko pa so razporejeni po didaktičnih načelih v racionalen sistem, pa dobijo pedagoško funkcijo. Ko gradnike oblikujemo v sistem in jim dodamo učne cilje, te postanejo učne enote. Učna enota predstavlja celoto in je določena s strani študenta. Študentom namenjene in prilagojene učne enote omogočajo samostojno učenje, lahko pa so prilagojena tudi za dialog med študentom in učiteljem. V prvem primeru gre za interaktivno učenje s pomočjo računalnika, v drugem primeru pa gre za uporabo e-gradiva kot sredstvo za dialog. Učne enote predstavljajo e-izobraževanje, kjer je poudarek na interaktivnosti. Učni programi obsegajo učne enote skupaj s seznamom vsebine in splošnimi učnimi cilji ter predvideno učno strategijo. Študijske enote, pripravljene in opremljene na ta način, tvorijo e-učbenik (Koncilja, 2010). 2.1.3 UČNA (DIDAKTIČNA) NAČELA Pri vsakem izobraževanju pa moramo upoštevati tudi učna (didaktična načela). Upoštevanje učnih načel učitelja vodi k uspešnemu uresničevanju nalog. V nadaljevanju bomo navedli najpomembnejša (Jereb, 1998). Načelo primernosti: ker so ljudje, ki se izobražujejo različnih starosti, sposobnosti in zmožnosti ter imajo različne pogoje izobraževanja, moramo to upoštevati pri izobraževanju. To pomeni, da mora biti izobraževanje prilagojeno posebnostim, lastnostim, značilnostim in sposobnostim tistim, ki se izobražujejo.



Načelo zavestne aktivnosti: da uresničimo to načelo, se moramo zavedati, da brez aktivnega sodelovanja ne moramo izvesti dobrega izobraževanja. To lahko uresničimo samo z izbiro aktivnih učnih oblik in metod, tako da jih smiselno kombiniramo. Načelo nazornosti: s tem načelom moramo tiste, ki se izobražujejo pripeljati do jasnih ciljev, ki so pogoj za razumevanje pojmov. Tu moramo vključiti predvsem ustrezno tehnologijo za učenje, učna sredstva in pripomočke. Načelo postopnosti in sistematičnosti: tu moramo upoštevati pravila, kot so: od znanega k neznanemu, od lažjega do težjega, od preprostega do zapletenega itd. Izhajati moramo predvsem iz delovnih in življenjskih izkušenj izobražencev. Pri tem morajo biti učne vsebine sistematično urejene in si morajo slediti v logičnem zaporedju. Načelo povezovanja teorije s prakso: to načelo je pri izobraževanju bistvenega pomena. Teorijo moramo vedno povezovati z delom, z izkušnjami in sproti preverjati njegovo uporabnost. Načelo trajnosti znanja: vsako izobraževanje vsebuje znanja in spretnosti, katera naj bi izobraževani osvojili. Da pa bi to dosegli, moramo upoštevati zakonitosti procesov učenja in njihove notranje organizacije. K trajnemu znanju in spretnostim pa lahko prispevata pravilna izbira učnih oblik in metod.

2.2 SVETOVNI SPLET

Danes mnogi enačijo besedo internet s svetovnim spletom. Vendar pa je svetovni

splet le del interneta. Kratica WWW označuje World Wide Web, torej to na nek

način dejansko pomeni mreža razpredena po celem svetu. Je množica strežnikov, na

katerih se nahajajo razne datoteke in brskalniki, ki lahko dobijo podatke iz

strežnikov. Je del interneta, ki omogoča končnim uporabnikom, da dostopajo do

podatkov na računalniku preko iskalnikov. WWW je zbirka tekstov, slik, glasbe in

drugih stvari urejenih v strani, ki so med seboj povezane z internetom. Sestavljajo

ga uporabniki, informacije in računalniška oprema. WWW dovoljuje interakcijo z

internetom z uporabo malih slik imenovanih ikone in hypertext povezav (Pečenko,

2006).

Po Wikipediji (2012) začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee in

Robert Cailliau v Cern-u razvila sistem Enquire. Čeprav se je razlikoval od spleta, ki

ga poznamo danes, je vseboval mnogo istih zamisli, kot so pri spletu in tudi pri

naslednjem Berners-Leejevem projektu Semantic Web. Pri izdelavi spleta je Berners-

Leeja vodila misel, da bi poenostavil dostop do podatkov in informacij, ki so

gostovale na različnih strežnikih v Cern-u. Splet, ki ga imamo danes, je Berners-Lee

predstavil 12. novembra 1990, prvo spletno stran pa je napisal dan kasneje na

delovni postaji NeXT.



3 CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE Za uspešno poslovanje organizacije je informacijska tehnologija v današnjem času eden od bistvenih dejavnikov. Vsaka organizacija, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo ali nabavo za svoje vsakdanje poslovanje potrebuje številne podatke. Ti podatki jim morajo omogočati hiter in enostaven pregled nad poslovanjem. Tega se organizacije še kako zavedajo, še posebej v zdajšnjih težkih gospodarskih razmerah. To pa jim lahko zagotavljajo celovite programske rešitve, ki pripomorejo k hitrejšemu, preglednejšemu in še bolj natančnemu upravljanju v sami organizaciji. Ko so se pojavile celovite programske rešitve, so v organizacijah posamezni oddelki uporabljali svoje rešitve, tako da so njihovi sistemi delovali ločeno od drugih. Te sistemi so imeli svojo bazo podatkov, kamor so vnašali podatke, jih shranjevali in posodabljali. Pri tem pa so nastale težave, ker se teh podatkov ni dalo združiti, ker programi niso bili med seboj povezani. Tako je nastala potreba po celovitih programskih rešitvah.

3.1 SPLOŠNO O CELOVITIH PROGRAMSKIH REŠITVAH Celovite rešitve lahko opredelimo kot celovito povezavo in na poslovnem modelu organizacije temelječo sestavo uporabniških programov, ki ob uporabi sodobne informacijske tehnologije zagotavlja vsem poslovnim procesom, tako organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev, optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti. Vpeljevanje celovitih rešitev je eden od pomembnih pristopov k prenovi poslovnih procesov in informatizaciji poslovanja, ki vodi k učinkovitejšemu obvladovanju podatkov in bolj natančnemu napovedovanju poslovnih dogodkov in odločanju. Vpeljevanje temelji na konceptu prenove poslovanja, ta pa na prenosu najboljše prakse, zajete v teh rešitvah, v posamezno organizacijo in njeno neposredno okolje. Gre torej za strateško pomemben, pogosto tudi nujen projekt, ki ima dolgoročno bodisi zelo pozitivne bodisi pogubne rezultate (Kovačič 2002, 189). Kratica ERP (ang. Enterprise Resource Planning) se prvič pojavi leta 1990 in je predstavljala povezan poslovno usmerjen informacijski sistem, ki je že uporabljal grafični vmesnik, relacijske baze podatkov, jezik 4. generacije, arhitekturo odjemalec-strežnik. Celovita programska rešitev izhaja iz potrebe po celovitem upravljanju z vsemi viri v celotni organizaciji. Glavni cilj celovite programske rešitve je bil povezava vseh oddelkov in enot podjetja oziroma njegovih poslovnih procesov z enim računalniškim sistemom, s centralno bazo podatkov. Ta nam omogoča povezavo vseh podatkov in pripravo informacij, potrebnih za uspešno odločanje. ERP zagotavlja enoten uporabniški vmesnik za izvajanje in upravljanje temeljnih aktivnosti znotraj podjetja. Olajša nam tudi sodelovanje in povezovanje s kupci (e-trženje in distribucija) ter njihovo vplivanje na samo proizvodnjo podjetja, vključuje pa tudi koncepta upravljanje odnosov s kupci in upravljanje oskrbovalne verige (Kovačič 2005, 277). Slika 1 prikazuje strukturo celovite programske rešitve. Na sliki vidimo, da je na sredini najpomembnejša točka sistema, to je enotna baza podatkov. Preko baze



podatkov se pretakajo vsi podatki, ki jih potrebuje podjetje za svoje delovanje. Okoli baze podatkov pa se nahajajo različni moduli. To so moduli za finance, prodajo, nabavo, proizvodnjo itd.

Slika 1: Struktura celovite programske rešitve (Vir: Magal in Word, 2009) Glavne sestavine celovite programske rešitve so (Kovačič 2005, 277):

- Planiranje - Nabava - Proizvodnja - Upravljanje z zalogami - Vzdrževanje - Finance - Prodaja - Distribucija - Upravljanje s kadri

Slika 2 prikazuje povezavo med moduli celovite programske rešitve v podjetju.



Slika 2: Povezava med moduli celovite programske rešitve (Vir: Magal in Word, 2012) Danes na tržišču najdemo veliko ponudnikov celovitih programskih rešitev, ki so namenjena tako velikim, kot srednjim in malim podjetjem. Vodilno vlogo na trgu pa ima celovita rešitev SAP predvsem za velika podjetja, čeprav se v zadnjem času usmerja tudi v mala in srednje velika. Na sliki 3 je prikazano, kako poteka celoten nabavni proces.



Slika 3: Potek poslovnega dogodka celovite programske rešitve (Vir: Magal in Word, 2009) Opis poteka nabavnega procesa s podporo celovite programske rešitve (Magal in Word, 2009):

- povpraševanje kupca, - izdelovanje ponudbe, - sprejemanje naročila kupca, - izdelovanje naročila, - pregledovanje zaloge končnih izdelkov, - ustvarjanje načrtovanega naročila, - pretvarjanje načrtovanega naročila v proizvodno naročilo, - pregledovanje zaloge surovin, - izdelovanje povpraševanja za surovine, - pretvarjanja povpraševanja v naročilo, - prejemanje blaga od dobavitelja, - vpisovanje dobaviteljevega računa v sistem, - plačevanje dobavitelju, - pregledovanje zaloge surovin (vrnitev na korak 8, vendar sledi drugi poti v

procesu), - izdajanje materiala, - potrjevanje izdaje materiala, - brisanje materiala iz zaloge, - pregledovanje seznama končnih izdelkov (vrni se na korak 5, vendar sledi

drugi poti v procesu),



- pripravljanje pošiljke (poberi in zapakiraj), - pošiljanje pošiljke (pošlji blago), - izdelovanje računa kupcu, - prejemanje plačila kupca.

3.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI CELOVITIH PROGRAMSKIH REŠITEV Ko podjetje za svoje poslovanje uvede celovito programsko rešitev, je to za njih velika sprememba. Z uvedbo rešitve podjetje ustvari pogoje, s katerimi lahko izkoristi konkurenčne prednosti, omogoča jim hitro prilagajanje in spremembe na trgu, na katerem podjetje deluje. Vendar pa se z uvedbo celovite rešitve lahko pojavijo tudi nekatere težave, kot so višji stroški od predvidenih, daljši čas implementacije projekta, neusklajenost poslovnih procesov itd. 3.2.1 PREDNOSTI Organizacija se za prenovo obstoječega informacijskega sistema odloči zaradi različnih tehničnih ovir, ki jih zazna pri vsakdanjem poslovanju (tehnično zastarele rešitve, zastarela tehnologija, nezanesljivo delovanje sistema, slaba povezanost z drugimi sistemi ipd.). Razlogov za vpeljavo je zato veliko. Zato se uporabniki za uvedbo celovite programske rešitve odločijo zaradi večje konkurenčnosti oziroma izboljšanja poslovnih procesov v organizaciji. Z nakupom in uspešno uvedbo celovite rešitve pa prihranijo tudi veliko časa in sredstev (Čeh, 2009). Razlogi za vpeljavo celovitih rešitev so (Ivanović, 2009):

- nižji stroški poslovanja, - izboljšanje kakovosti poslovanja, - hitrejši dostop do informacij, - večja preglednost nad procesi, - standardizacija poslovnih procesov, - zmanjšujejo se stroški vzdrževanja, - zagotavljanje potrebnih informacij za podporo pri odločanju,…

Glavna prednost pri uvedbi celovite rešitve je ravno v enotni bazi podatkov. V tej bazi so zbrani vsi podatki podjetja iz vseh oddelkov. Ti podatki se tako ne morejo podvajati, so tudi bolj pregledni in natančni. Omogoča pa nam tudi večjo varnost podatkov, ki so tudi bolj zaščiteni. Prav tako pa je pomembno pridobivanje in dostop do podatkov v realnem času ter povezovanje poslovnih procesov med seboj. Končni cilj uvedbe celovite rešitve pa je povečanje uspešnosti podjetja (Poštrak, 2008). Ker se morajo organizacije hitro prilagajati na nenehne spremembe na trgu, jim celovite rešitve omogočajo boljši in hitrejši dostop do informacij, kar jim omogoča hitrejše sprejemanje odločitev z manj tveganji. Z uporabo rešitve organizacije tudi hitreje zaznajo probleme in jih lažje odpravijo, ko so ti še manjši. Z uporabo celovitih programskih rešitev je s tem odzivanje organizacije hitrejše in bolj učinkovitejše (Ivanović, 2009).



3.2.2 SLABOSTI Razlogov za nakup celovitih programskih rešitev je veliko, vendar pa problem nastane pri uvedbi rešitve v organizacijo. Med najpomembnejšimi stvarmi je, da mora organizacija izbrati tako rešitev, ki se bo najbolje prilagajala poslovnim procesom organizacije. Ustrezno izbrana rešitev pa se mora nato uvesti v predvidenem času, s predvidenimi stroški in v predvidenem obsegu. Uvedba celovitih programskih rešitev je zapletena zaradi njihove kompleksnosti, zato se morajo organizacije za take rešitve odločati premišljeno in upoštevati metode uvajanja, ki jih ponudnik celovitih programskih rešitev ponuja (Šoro, 2010). Nevarnosti pri uvedbi celovite rešitve je kar nekaj. Implementacija celovite programske rešitve prinaša različna tveganja oziroma nevarnosti, ki vplivajo na uspešno izvedbo projekta. Spodaj navedene nevarnosti lahko zelo podaljšajo uvedbo celovite rešitve, povečajo se lahko načrtovani stroški, lahko pa pride celo do prekinitve uvedbe celovite programske rešitve v podjetje. Zato morajo podjetja sproti spremljati celoten projekt in v primeru, da pride do odstopanj, pravočasno ukrepati (Čeh, 2009). Tveganja, ki lahko nastanejo pri uvajanju celovitih programskih rešitev, so (Čeh, 2009):

- visoki stroški izvedbe projekta, - nezadostna podpora vodstva, - zahtevno in dolgotrajno uvajanje, - neusklajenost med poslovnimi procesi celovite programske rešitve in

potrebami v organizaciji, - nepokrivanje celotnega poslovanja določene organizacije, - nezadovoljstvo zaposlenih – učenje,…

Z uvedbo celovite programske rešitve pa nevarnosti še ni konec, saj so uvedbe lahko izpostavljene še naslednjim tveganjem, kot so (Čeh, 2009):

- visoki stroški vzdrževanja, - nadaljnji razvoj rešitve je odvisen od zunanjega izvajalca – ponudnika

celovitih rešitev, - zmanjšan nadzor nad sistemom, - neustrezna podpora uporabnikom, - vprašanje povrnitev naložbe, - dolg odzivni čas pri vzdrževanju.

3.3 CELOVITA PROGRAMSKA REŠITEV SAP SAP je vodilni svetovni ponudnik poslovne programske opreme (ERP rešitev) za mala, srednja in velika podjetja. Ustanovljeno je bilo leta 1972 v Nemčiji. Podjetjem omogoča izboljšanje njihovega poslovanja. SAP je izjemno hitro rasel in se razvijal, saj je v le tridesetih letih postal vrhunska svetovna korporacija (SAP AG, 2012). Število uporabnikov, ki vsak dan uporablja SAP rešitev, je naraslo že na 12 milijonov. Razvili so preko 25 industrijsko specifičnih poslovnih rešitev v 120 državah



in so tretji največji svetovni neodvisni proizvajalec programske opreme in zaposlujejo več kot 55.765 ljudi (SAP zgodovina, 2012). V osemdesetih letih je bilo od petdeset do sto največjih nemških industrijskih podjetij že uporabnikov SAP storitev. Prvo prodajno organizacijo je podjetje ustanovilo v Avstriji in se prvič pojavijo na informacijskem sejmu CeBIT v Hannovru v Nemčiji. Podjetje SAP je bilo tudi večkrat imenovano za podjetje leta iz strani nemškega poslovnega časnika Manager magazin. Podjetje se je nato širilo še na Dansko, v Italijo in v ZDA (SAP zgodovina, 2012). V devetdesetih letih SAP na trg pošlje nov sistem SAP R/3, koncept »klient-strežnik«, ki je še danes standard za poslovno programsko opremo. Uniformna pojava grafičnih vmesnikov, konsistentna uporaba relacijskih podatkovnih baz in zmožnost programa, da deluje na računalnikih različnih proizvajalcev, so stranke sprejele z velikim navdušenjem (SAP zgodovina, 2012). Korporacija SAP v Walldorfu odpre nov prodajni in razvojni center, ki za podjetje predstavlja globalni uspeh. Število uporabnikov se je neprestano povečevalo, do konca leta 1996 pa je bil SAP R/3 instaliran v več kot 9.000 podjetij po svetu. Ob petindvajseti obletnici, leta 1997, je bilo v SAP-ju zaposlenih že 12.900 ljudi. Še naprej so se osredotočali na različne industrijske panoge in razvijali industrijsko specifične rešitve. Napovedali so novo strategijo mySAP.com, ki oznanja nove smernice za podjetje. MySAP povezuje rešitve za e-trgovanje z obstoječo celovito programsko rešitvijo in uporablja vrhunsko internetno tehnologijo (SAP zgodovina, 2012) . Danes SAP ponuja rešitev, ki temelji na arhitekturi »Enterprise service-oriented architecture« in platformi SAP NetWeaver, ki omogoča povezavo ljudi, informacij in procesov znotraj in izven podjetja (SAP zgodovina, 2012). SAP Slovenija Na slovenskem trgu je podjetje SAP začelo poslovati leta 1999. Danes se ukvarjajo predvsem z marketingom, prodajo, svetovalnimi storitvami in tehnično podporo. Danes v Sloveniji SAP rešitev uporablja ali pa so v procesu uvajanja že v več kot 100 podjetjih. SAP Slovenija v zadnjih letih za svoje partnerje in uporabnike organizira različna izobraževanja in konference, kjer so predstavljene novosti celovitih rešitev za mala in srednje velika podjetja (SAP Slovenija, 2012). SAP rešitve so oblikovane tako, da zadovoljijo zahteve vseh podjetij, tako majhnih, kot srednjih in velikih. Organizacijam omogoča učinkovitejše sodelovanje in vpogled v poslovanje, kar jim omogoča prednost pred konkurenco. Uvedba rešitve SAP je obsežen projekt, za katerega se odloča vse več podjetij (SAP Slovenija, 2012). Zgradba programa SAP Program SAP je sestavljen iz različnih modulov programa, ki so oblikovani tako, da v čim boljši meri izkoristijo zmogljivosti organizacije. Moduli programov povezujejo in



oblikujejo posamezne korake v avtomatizirane verige procesov, hkrati pa nadzorujejo pretok podatkov med oddelki in združujejo organizacije z njihovimi dobavitelji in kupci. Procesna usmerjenost povečuje produktivnost. Ker program SAP povezuje procese, ki sodijo skupaj, ima vsak zaposleni hiter in preprost dostop do podatkov, ki jih potrebuje pri delu. Podatki so sprotni in natančni. Nadzor nad procesom, ki je vgrajen v program, omogoča zaposlenim nov način dojemanja delovnega okolja. V programu SAP lahko uporabnik iz širokega nabora različnih modulov, ki pokrivajo različne poslovne procese, izbere module programa, ki jih potem na osnovi posebnih potreb poveže v interni organizacijski sistem. Modularnost programa, ki ga vidimo na sliki 4, omogoča izbiro med postopnim ali enkratnim uvajanjem s hkratno vpeljavo vseh potrebnih modulov programa (Podlogar in Gričar, 2003).

Slika 4: Modularna zgradba celovite programske rešitve SAP (Vir: Podlogar in Gričar, 2003)

3.4 DRUGE CELOVITE PROGRAMSKE REŠITVE 3.4.1 MICROSOFT DYNAMICS NAV Microsoft Dynamics NAV je celovita rešitev, ki deluje že od leta 1984 in je namenjena malim do srednje velikim podjetjem. Podjetjem in njihovim zaposlenim nudi specifične funkcionalnosti, ki so prilagojene potrebam podjetja. Rešitev lahko hitro vpeljemo in je enostavna za namestitev in uporabo, lahko pa jo enostavno prilagodimo potrebam podjetja. Njegova funkcionalnost vključuje vse, kar podjetje potrebuje za uspešno upravljanje. Z rešitvijo lahko zaposleni postanejo bolj učinkoviti, podjetje pa s tem lahko postane bolj konkurenčno (Microsoft, 2012).



Microsoft Dynamics NAV vse poslovne funkcije zbere v enoten sistem. Ustvarjen je tako, da brezhibno dela z drugimi Microsoftovimi produkti, kot so Microsoft Suite, Microsoft SQL Server, Microsoft Windows in Office. Microsoft Dynamics NAV je izredno prilagodljiva rešitev ter z vidika razvoja dodatnih modulov odprta rešitev (Microsoft, 2012). Slika 5 prikazuje glavni meni celovite programske rešitve Microsoft Dynamics NAV.

Slika 5: Celovita rešitev Microsoft Dynamics NAV (Vir: Microsoft, 2012) 3.4.2 DATALAB PANTHEON Podjetje DataLab d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1997. Njihov namen je bil razviti poslovno informacijski sistem za mala in srednje velika podjetja. Leta 2003 pa je njihovo poslovanje prevzelo podjetje DataLab Tehnologije d.d.. Usmerjeni so v razvoj poslovnih rešitev, ki so odprte, prilagodljive in zmogljive. Njihove rešitve delujejo v vseh informacijskih okoljih, s tem pa uporabnikom tudi omogočajo, da izberejo tehnologijo glede na svoje potrebe. Pantheon omogoča upravljanje in pregled nad vsemi dejavnostmi in viri v podjetju, ker so hitre in točne informacije bistvenega pomena za preživetje podjetja (DataLab, 2012). Programska rešitev DataLab Pantheon je zgrajena iz različnih modulov, ki jih lahko na enostaven način razširimo z rešitvami prilagojenimi podjetju. Uporabnikom omogočajo prilagajanje informacijske podpore poslovanju in dodajanje novih poslovnih storitev. Ne glede na



izbrano dejavnost Pantheon zagotavlja informacijsko podporo vsem poslovnim procesom v podjetju (DataLab, 2012). Na sliki 6 imamo prikazan primer potnega naloga v celoviti programski rešitvi Pantheon podjetja DataLab.

Slika 6: Celovita rešitev DataLab Pantheon (Vir: Asistant, 2012) 3.4.3 ORACLE Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1977. Programska rešitev Oracle ponuja optimiziran in popolnoma integriran sistem strojne in programske opreme. Danes ima že več kot 380.000 uporabnikov njihove aplikacije v več kot 145 državah po svetu. Oracle sistem zagotavlja boljšo uspešnost podjetja, zanesljivost, varnost in prilagodljivost, nižje stroške poslovanja, večja produktivnost (Oracle, 2012). Na trgu celovitih programskih rešitev so eno izmed vodilnih podjetij, ponujajo pa več rešitev, izmed katerih so bolj prepoznavne naslednje (Oracle, 2012):

- Oracle E-Business suite: gre za integrirano programsko poslovno rešitev, ki temelji na zagotavljanju dostopa do kakovostnejših informacij, to pa služi boljšemu poslovnemu odločanju. Stranka lahko module izbira poljubno, tako da je sistem mogoče popolnoma prilagoditi specifičnim potrebam določenega področja.

- PeopleSoft Enterprise Applications: pokrivajo najkompleksnejše poslovne zahteve.



- JD Edwards EnterpriseOne & JD Edwards world: gre za sisteme, ki so namenjeni panožno specifični proizvodnji in enostavni administraciji.

Slika 7 nam prikazuje celovito programsko rešitev Oracle.

Slika 7: Celovita rešitev Oracle (Vir: Oracle, 2012) 3.4.4 VASCO Podjetje Vasco d.o.o. je začelo delovati v letu 1991. Takrat so programerji združili sile, da bi trgu ponudili kvalitetno programsko opremo. Razvili so več aplikacij, ki jih še danes dograjujejo in izboljšujejo skupaj z novimi strokovnjaki, svežimi idejami in naprednejšimi tehnologijami. Danes imajo več kot 2000 uporabnikov, v podjetju pa je 25 redno zaposlenih. V zadnjem času se povezujejo tudi z manjšimi programskimi hišami, ki skupaj z njimi snujejo nove programske rešitve (Vasco, 2012). Njihova celovita programska rešitev VASCO je namenjena zasebnikom, manjšim in srednje velikim podjetjem, pa tudi večjim poslovnim sistemom. Njihova glavna usmeritev je približati se potrebam uporabnikov in jim olajšati njihovo poslovanje ter jim zagotavljati ustrezne poslovne rešitve (Vasco,2012). Njihova celovita rešitev je sestavljena iz več modulov, ki jih lahko stranka po želji dodaja ali odstranjuje. Ti moduli pa so naslednji (Vasco, 2012):

- Finančno-računovodski podsistem: knjiga prejetih faktur, knjiga prejetih faktur lite, glavna knjiga, blagajna, potni nalogi, osnovna sredstva, drobni



inventar, obresti, materialno knjigovodstvo, napoved, knjiga prometa, evidenca računovodskega dela in nalogi ter obrazci za tujino.

- Kadrovski podsistem: plače s kadrovsko evidenco, plače lite, honorarji, podjemne pogodbe in najemnine.

- Maloprodajni in veleprodajni podsistem: fakturiranje, fakturiranje lite in fakturiranje storitve.

- Web storitve: web vpogledi. - Razno: avtošola, šolska evidenca, obračun stroškov prehrane in obračun

vrtca. Na sliki 8 imamo prikazan modul za vnašanje računa v celoviti programski rešitvi Vasco.

Slika 8: Celovita rešitev Vasco (Vir: Vasco, 2012)



4 ŠTUDIJA PRIMERA SAP GBI Za izdelavo e-gradiva smo uporabili celovito programsko rešitev SAP GBI. V nadaljevanju je prikazana uporaba vodilne rešitve na trgu programa SAP GBI na področju celovitih programskih rešitev. Osnova je pridobljena preko učnega načrta, ki ga ponuja podjetje SAP, to je SAP University Alliance Program in je bil prilagojen našim razmeram.

4.1 SAP UNIVERSITY ALLIANCE IN PRIMER GLOBAL BIKE INC. SAP University Alliance Program je akademsko združenje, ki je nastalo leta 1996. To je združenje, ki vključuje več kot 600 univerz po svetu. Njihov namen je, da univerzam omogoča, da lahko v izobraževalne namene, kot učne pripomočke uporabljajo njihove programe, orodja in vire (Ghani, 2009). Študenti s tem programom spoznajo, kako so s pomočjo tehnologije povezani poslovni procesi v podjetju ter se s tem usposobijo za delo s celovito rešitvijo SAP. Poznavanje primera poslovanja in uporabe SAP rešitve lahko študentom omogoči, da bodo konkurenčnejši pri iskanju zaposlitve. Na ta način vsako leto več tisoč študentov pridobi tako teoretična kot praktična znanja v realnem svetu poslovnih primerov in rešitev. Študentom omogočajo učenje SAP rešitve na realnih primerih in simulacijah. Tako študenti spoznajo različna poslovna področja kot so finance, logistika, prodaja, nabava idr. (Walton college, 2012). Global Bike Inc. (GBI) je namišljeno podjetje, preko katerega študenti spoznavajo izvajanje poslovnih procesov s podporo celovite programske rešitve SAP. To jim omogoča podjetje SAP preko združenja SAP University Alliance. Filozofija GBI se je začela z idejo o podjetju, ki izdeluje gorska kolesa. Podjetje ustvarja in ponuja visoko kakovostna inovativna kolesa, ki so namenjena najbolj zahtevnim kolesarjem. Johna Davis je bil gorski kolesar, ki je dosegel številne zmage. Zato se je odločil, da bo proizvajal gorska kolesa. Tako se je nekega dne lotil dela in iz štirih svojih koles naredil enega, ki ga je poimenoval Frankenstain. Z njim je tudi zmagal na državnem prvenstvu. Tako je Johna leta 1990 začel proizvajati prvo serijo koles Frankenstain, ki so se zelo dobro prodajala. Ob skoraj istem času je v Nemčiji Peter Schwarz študiral inženiring, ob koncih tedna pa je tekmoval v gorskem kolesarjenju. V obdobju med študijem in tekmovanjem je delal tudi v kolesarski trgovini. Kot tekmovalec in mehanik za kolesa se je odločil, da bo naredil kolo, ki temelji na ultra lahki sestavi. Ker ni imel dovolj denarja, se je združil z lokalnim podjetjem, ki so izdelovali njegova kolesa. Kasneje so bila njegova kolesa uporabljena po celi Evropi. Usoda je leta 2000 združila Johna in Petra in takoj sta spoznala njuno skupno strast do koles. Tako sta združila svoji podjetji, kar se je zgodilo leta 2001 in tako je nastalo podjetje Global Bike Inc. John je odgovoren za prodajo, trženje, storitve in



podporo, IT, finance in upravljanje s človeškimi viri, Peter pa je odgovoren za raziskovanje, projektiranje, naročila in proizvodnjo.

Slika 9: Struktura podjetja GBI (Vir: Magal idr., 2012)



5 E-GRADIVO ZA POUČEVANJE CELOVITIH REŠITEV

5.1 MOODLE Moodle je odprtokodni program, ki omogoča študentom in učiteljem izvajanje e-izobraževanja preko spleta. Beseda Moodle v originalu pomeni Modular Object-Oriented Dynamic Learning Environment, ki ga uporabljajo predvsem programerji in pedagogi. Moodle pa je tudi glagol, ki opisuje proces ležernega pregleda nečesa, ki nas vodi z dogajanjem do vpogleda in ustvarjalnosti. Moodle je programski paket, ki je bil razvit na način, da učiteljem in študentom omogoča učenje oziroma poučevanje preko spleta (Moodle, 2006). Moodle je v današnjem času postal zelo priljubljen program, saj je enostaven za uporabo. Študenti za dostop do spletne učilnice Moodle potrebujejo le internet in spletni brskalnik (kot npr. Mozilla Firefox, Google Crome, Internet Explorer,…). Inštaliramo ga lahko na vse računalnike, deluje tako na Windows, Mac operacijskih sistemih, kot tudi na Linux (Moodle, 2006). Moodle postaja eno izmed najbolj uporabljenih učnih orodij na šolah. Omogoča povezavo med študentom in učiteljem izven učilnice. Na sliki 10 lahko vidimo vstopno stran spletnega učnega okolja Moodle Univerze v Mariboru, ki ga lahko uporabljajo tako učitelji kot tudi študenti. Slika 10 prikazuje vstopno stran spletnega učnega okolja Moodle.

Slika 10: Vstopna stran spletnega učnega okolja Moodle Univerze v Mariboru (Vir: Moodle, 2012)



Študenti na Moodlu lahko spremljajo spremembe pri predmetih, kar lahko vidimo tudi na sliki 11. Na levi strani imamo prikazane osebe, ki trenutno sodelujejo, dejavnosti in predmete, na sredini imamo prikazano učno snov predmeta, ki smo ga izbrali, na desni strani pa imamo prikazane novice, dogodke in nedavne dejavnosti. Snov, ki je bila včasih nezanimiva, se s pomočjo Moodla sprevrže v bolj zanimivo. Z uporabo Moodla lahko podajamo učno snov na bolj zanimiv in interaktiven način. S tem načinom izobraževanja je izobraževanje bolj učinkovito, tudi z vidika financ je ugodnejše. Študenti si lahko tudi sami razporejajo čas in intenzivnost učenja ter kolikšno količino gradiva bodo predelali naenkrat. Slika 11 prikazuje spletno učno okolje, ki ga vidijo študenti.



Slika 11: Spletno učno okolje Moodle – pogled iz strani študenta (Vir: Moodle, 2012) Na sliki 12 imamo prikazano spletno učno okolje Moodle, ki ga lahko vidimo s strani učitelja. Razlikuje se v tem, da ima učitelj možnost dodajanja ali brisanja učne snovi, kar lahko vidimo na desni strani.



Slika 12: Spletno učno okolje Moodle – pogled iz strani učitelja (Vir: Moodle, 2012)



5.2 E-GRADIVO Izdelali smo e-gradivo o poučevanju celovitih programskih rešitvah. Izdelano e-gradivo smo naredili v spletnem učnem okolju Moodle. Z izdelanim e-gradivom študenti spoznajo osnovne pojme o celovitih programskih rešitvah, kar imamo prikazano tudi na sliki 13.

Slika 13: Izdelano e-gradivo o osnovah celovitih programskih rešitev (Vir: Moodle, 2012) Na sliki 14 imamo prikazano e-gradivo, ki ga študenti uporabljajo na vajah. Pri tem e-gradivu se študenti seznanijo s predstavitvijo programa SAP, ki je v uvodu na kratko razložen. Nato pa se seznanijo še z uporabniškim vmesnikom, kjer imajo razloženo, kako se prijaviti v sistem SAP. Imajo pa tudi možnost ogleda posnetka prijave v sistem za lažjo predstavitev. Na koncu pa imajo pripravljen tudi kratek kviz.

Slika 14: Izdelano e-gradivo o celoviti rešitvi SAP v spletnem učnem okolju Moodle (Vir: Moodle, 2012) Slika 15 nam prikazuje vajo na študiji primera SAP GBI, ki smo ga uporabili pri izdelavi diplomske naloge. Tu si študenti lahko ogledajo kratko predstavitev in delovanje podjetja Global Bike Inc., za konec pa imajo pripravljen kratek kviz.

Slika 15: Izdelano e-gradivo na študiji primera SAP GBI v spletnem učnem okolju Moodle (Vir: Moodle)



Na študiji primera SAP GBI pa smo tudi izdelali e-gradivo na primeru prodajnega in nabavnega procesa. Slika 16 nam prikazuje e-gradivo, ki smo ga izdelali za primer prodajnega procesa. To e-gradivo nam daje možnost, da si ogledamo članek o prodajnem procesu, omogoča nam, da naredimo vajo na konkretnem primeru s pomočjo programa SAP in to vajo nato tudi oddamo. V naslednji vaji pa si lahko ogledamo študijo primera prodajnega procesa, uporabimo SAP simulator in prav tako oddamo nalogo.

Slika 16: Izdelano e-gradivo za prodajni proces (Vir: Moodle, 2012) Na sliki 17 pa imamo prikazano e-gradivo, ki smo ga izdelali za primer nabavnega procesa. To e-gradivo nam daje možnost, da si ogledamo članek o nabavnem procesu, omogoča nam, da naredimo vajo na konkretnem primeru s pomočjo programa SAP in to vajo nato tudi oddamo. V naslednji vaji pa si lahko ogledamo študijo primera nabavnega procesa, uporabimo SAP simulator in prav tako oddamo nalogo.

Slika 17: Izdelano e-gradivo za nabavni proces (Vir: Moodle, 2012) Pri samem e-gradivu smo se seznanili tudi z nekaterimi dokumenti, ki jih podjetje potrebuje za svoje poslovanje. Nekatere od teh dokumentov bomo tudi na kratko predstavili. Na sliki 18 imamo prikazano naročilnico, ki jo izdelamo s pomočjo programa SAP. Ta naročilnica je sestavljena iz treh delov. Prvi del predstavlja podatke o kupcu, številko naročilnice in način plačila, drugi del je sestavljen iz vrste in količine naročenega



materiala in pa datuma dostave ter tretji del, ki nam predstavlja čas dostave in strošek naročila.

Slika 18: Naročilnica izdelana v programu SAP (Vir: SAP, 2012) Na sliki 19 imamo prikazano naročilnico, ki smo jo izpisali, ko smo jo ustvarili v programu SAP.



Slika 19: Naročilnica (Vir: Magal in Word, 2009) Na sliki 20 je prikazana dobavnica. Sestavljena je iz treh delov. Prvi del ima prikazane podatke kupca in stroške celotnega nakupa, drugi del sestavljajo podatki o količini naročenega materiala in stroškov za posamezni material, tretji del pa predstavljajo količina dostavljenega materiala in datum dostave materiala.



Slika 20: Dobavnica izdelana v programu SAP (Vir: SAP, 2012) Slika 21 nam prikazuje izpisano dobavnico, ki smo jo izdelali s pomočjo programa SAP.



Slika 21: Dobavnica (Vir: Magal in Word, 2009) Na sliki 22 imamo prikazan primer računa izdelanega s pomočjo programa SAP.



Slika 22: Račun izdelan v programu SAP (Vir: SAP, 2012) 5.2.1 PREVERJANJE ZNANJA Ko študent preuči neko poglavje, ima tudi nalogo, ki jo mora z zaslonsko sliko tudi oddati. Naloge se izvajajo s pomočjo programa SAP. 5.2.2 KVIZI Kvizi nam omogočajo, da študenti, ko osvojijo neko znanje, le tega lahko preverijo preko e-gradiva. To so krajši kvizi, ki jih učitelj lahko z različnimi nastavitvami spreminja. Določi lahko koliko bo vprašanj in kako težka bodo ta vprašanja. Sodelujoči ne morejo predvideti vprašanj in odgovorov, ker so naključno izbrana.



5.2.3 IZDELAVA SIMULACIJE UPORABE PROGRAMA SAP Izdelali smo tudi posnetek simulacije za začetno uporabo programa SAP GBI, kjer lahko vidimo, kako se prijavimo v sam sistem. Na sliki 23 imamo tudi prikazano vstopno stran programa SAP GBI. V navodilih za uporabo programa SAP GBI imamo razloženo, kako uporabljamo SAP GBI. Ta program je namenjen študentom na univerzah in drugim izobraževalnim institucijam. Lahko ga uporabljajo pri predavanjih ali pa doma. Ta tečaj študentom omogoča, da se naučijo osnovnih korakov v sistemu SAP GBI, da ga lahko tudi sami uporabljajo za učenje na poslovnem primeru. Prikazana je uporaba nekaterih osnovni korakov kot so:

- prijava v sistem, - začetna stran, - odjava iz sistema, - razlaga osnovnih pojmov celovite programske rešitve.

Slika 23 nam prikazuje začetno vstopno stran programa SAP GBI.

Slika 23: Začetna stran programa SAP GBI (Vir: SAP GBI, 2012)



6 ZAKLJUČKI

6.1 UGOTOVITVE Izobraževanje v današnjih časih zahteva vse več uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije. Zato smo v ta namen želeli izdelati e-gradivo, ki bo študentom omogočilo učenje preko spletnega učnega okolja Moodle. Ker se tudi že pri nas vse bolj uveljavlja kombinirano izobraževanje, je še kako pomembna kakovostna izdelava e-gradiva. Snov, ki jo želimo zajeti v e-gradivu, mora biti natančno izbrana, da dosežemo željen učinek. Skozi izdelavo samega e-gradiva pa smo spoznali tudi spletno učno okolje Moodle. Glavni namen uporabe e-gradiv pri izobraževanju na daljavo je motiviranje študenta za učenje in samostojno delo. S pomočjo e-gradiv tako lahko študentom podamo znanje še na drugačen način. Uporaba e-gradiv mora biti naravnana predvsem kot dodaten izobraževalni vir v izobraževalnem procesu. Prednost, ki jo predstavljajo e-gradiva, je individualizacija pouka. Tak pristop omogoča študentom drugačno učno aktivnost, ki mu jo učitelj lahko prilagodi glede na študentove potrebe. Izdelave e-gradiva se moramo lotiti premišljeno. Pripraviti moramo kvalitetno e-gradivo, da ga študenti lahko uporabljajo brez nejasnosti.

6.2 NADALJNI RAZVOJ E-gradivo, ki smo ga izdelali, lahko v prihodnosti tudi dopolnjujemo in prilagajamo po potrebi. Služi nam lahko tudi kot primer za izdelavo drugih e-gradiv. Z izdelavo takega e-gradiva smo želeli prikazati, da študente za tak način izobraževanja, to je izobraževanje preko spleta, bolj motiviramo za učenje in samostojno delo.



LITERATURA IN VIRI Literatura Gerlič, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana: DZS, 2000 Ivanović, D. (2009). Uvedba rešitve ERP v podjetju Mercis d.o.o. (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta Jereb, J. (1998). Teoretične osnove izobraževanja. Skripta. Kranj: Založba moderna organizacija, str. 52,53 Košir, J. (2008). Pomen e-gradiv in multimedije za potrebe študija na daljavo na Višji strokovni šoli Novo mesto (specialistično delo). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske vede Kovačič, A. (2002). Spremna beseda. Ljubljana: Uporabna informatika (10), 4. Kovačič, A., Bosilj-Vukšić, B. (2005). Management poslovnih procesov: Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: GV Založba, str. 277. Križaj, T. (2010). Postopek izdelave elektronskega učbenika (diplomsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede Magal, S. R., Word, J. (2009). Essentials of Business Processes and Information Systems. Magal, S.R., Word, J. (2012). Integrated business processes with ERP systems. Moodle (2006). E-learning Course Development. UK: Packt Publishing Ltd Mustar, T. (2011). Priprava učnih gradiv na portalu NAUK (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za matematiko in fiziko Poštrak, B. (2008). Težavnost uvedbe ERP projekta na primeru Rolls Royce (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta Rebolj, V. (2008). E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike. Radovljica: Didakta, str. 114 Šoro, J. (2010). Izbira celovite rešitve za malo podjetje (diplomsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede Vintar, M., Kovačič, A. (1994). Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov. Ljubljana: DZS, str. 51



Viri Bregar, l., Zagmajster, M., Radovan, M. (2010). Osnove e-izobraževanja. Priročnik. Ljubljana, dostopno na: http://arhiv.acs.si/publikacije/Osnove_e-izobrazevanja.pdf DataLab Pantheon. Opis programske rešitve, dostopno na: http://www.datalab.si, 8.10.2012 E-izobraževanje, dostopno na: http://arhiv.acs.si/ucna_gradiva/SSU-kako_pripraviti_ucna_gradiva.pdf, 11.10.2012 E-izobraževanje. Wikipedija, dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/E-izobra%C5%BEevanje, 30.9.2012 Lapuh Bele, J., Jarc, B., Škulj, A. E-izobraževanje v praksi. Primer stalnega usposabljanja zaposlenih v Generali, d.d., članek, dostopno na: http://www.b2.eu/LinkClick.aspx?fileticket=P%2BKqOT0Rco0%3D&tabid=1049, 11.10.2012 Mestna knjižnica Ljubljana, dostopno na: http://www.mklj.si/index.php/digitalna-knjiznica/e-izobrazevanje, 8.10.2012 Microsoft Navision. Opis programske rešitve, dostopno na: http://www.microsoft.com/dynamics/sl/si/products/nav-overview.aspx, 4.10.2012 Podlogar, M., Gričar, P. (2003). Uporaba programa SAP v celovitem poslovnem informacijskem sistemu. Proces oskrbovanja. Priročnik. Maribor, dostopno na: http://ecom.fov.uni-mb.si/studenti/Predmeti/Gradiva/SAP_prirocnik_oskrbovanje.pdf Revija Monitor (2006). Članek, dostopno na: http://www.monitor.si/clanek/od-worldwideweba-do-ognjerepca/, 8.10.2012 SAP Slovenija, dostopno na: http://www.sap.com/slovenia/about/sapslovenija/index.epx, 28.9.2012 SAP zgodovina, dostopno na; http://www.sap.com/slovenia/about/zgodovina/index.epx, 28.9.2012 SAP University Alliance Program, dostopno na: http://www.slideshare.net/sghani100/ibasap-university-alliance-programfeb2009, 16.10.2012 SAP University Alliance Program, dostopno na: http://enterprise.waltoncollege.uark.edu/SAP.asp, 16.10.2012

http://arhiv.acs.si/publikacije/Osnove_e-izobrazevanja.pdf

http://www.datalab.si/

http://arhiv.acs.si/ucna_gradiva/SSU-kako_pripraviti_ucna_gradiva.pdf

http://sl.wikipedia.org/wiki/E-izobra%C5%BEevanje

http://www.b2.eu/LinkClick.aspx?fileticket=P%2BKqOT0Rco0%3D&tabid=1049

http://www.mklj.si/index.php/digitalna-knjiznica/e-izobrazevanje

http://www.microsoft.com/dynamics/sl/si/products/nav-overview.aspx

http://ecom.fov.uni-mb.si/studenti/Predmeti/Gradiva/SAP_prirocnik_oskrbovanje.pdf

http://www.monitor.si/clanek/od-worldwideweba-do-ognjerepca/

http://www.sap.com/slovenia/about/zgodovina/index.epx

http://www.slideshare.net/sghani100/ibasap-university-alliance-programfeb2009

http://enterprise.waltoncollege.uark.edu/SAP.asp



Vasco. Opis programske rešitve, dostopno na: http://www.vasco.si/, 7.10.2012 Wikipedija, e-izobraževanje, dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/E-izobra%C5%BEevanje, 13.10.2012 Wikipedija, svetovni splet, dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Splet, 12.10.2012

http://www.vasco.si/

http://sl.wikipedia.org/wiki/E-izobra%C5%BEevanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Splet



KAZALO SLIK Slika 1: Struktura celovite programske rešitve (Vir: Magal in Word, 2009) .............. 8 Slika 2: Povezava med moduli celovite programske rešitve (Vir: Magal in Word,

2012) ............................................................................................................... 9 Slika 3: Potek poslovnega dogodka celovite programske rešitve (Vir: Magal in Word,

2009) .............................................................................................................. 10 Slika 4: Modularna zgradba celovite programske rešitve SAP (Vir: Podlogar in

Gričar, 2003) ................................................................................................... 14 Slika 5: Celovita rešitev Microsoft Dynamics NAV (Vir: Microsoft, 2012) ................ 15 Slika 6: Celovita rešitev DataLab Pantheon (Vir: Asistant, 2012) .......................... 16 Slika 7: Celovita rešitev Oracle (Vir: Oracle, 2012) .............................................. 17 Slika 8: Celovita rešitev Vasco (Vir: Vasco, 2012) ............................................... 18 Slika 9: Struktura podjetja GBI (Vir: Magal idr., 2012) .......................................... 20 Slika 10: Vstopna stran spletnega učnega okolja Moodle Univerze v Mariboru (Vir:

Moodle, 2012) ................................................................................................. 21 Slika 11: Spletno učno okolje Moodle – pogled iz strani študenta (Vir: Moodle, 2012)

...................................................................................................................... 23 Slika 12: Spletno učno okolje Moodle – pogled iz strani učitelja (Vir: Moodle, 2012)

...................................................................................................................... 24 Slika 13: Izdelano e-gradivo o osnovah celovitih programskih rešitev (Vir: Moodle,

2012) .............................................................................................................. 25 Slika 14: Izdelano e-gradivo o celoviti rešitvi SAP v spletnem učnem okolju Moodle

(Vir: Moodle, 2012) .......................................................................................... 25 Slika 15: Izdelano e-gradivo na študiji primera SAP GBI v spletnem učnem okolju

Moodle (Vir: Moodle) ........................................................................................ 25 Slika 16: Izdelano e-gradivo za prodajni proces (Vir: Moodle, 2012) ..................... 26 Slika 17: Izdelano e-gradivo za nabavni proces (Vir: Moodle, 2012) ..................... 26 Slika 18: Naročilnica izdelana v programu SAP (Vir: SAP, 2012) .......................... 27 Slika 19: Naročilnica (Vir: Magal in Word, 2009) ................................................. 28 Slika 20: Dobavnica izdelana v programu SAP (Vir: SAP, 2012) .......................... 29 Slika 21: Dobavnica (Vir: Magal in Word, 2009) .................................................. 30 Slika 22: Račun izdelan v programu SAP (Vir: SAP, 2012) .................................. 31 Slika 23: Začetna stran programa SAP GBI (Vir: SAP GBI, 2012) ........................ 32

izdelava e-gradiva za uporabo celovite programske reŠitve · 2020. 1. 30. · se pogosto pojavi v...

Documents