interakcijski prostor in sodobne literarne prakse …...nikolaj efendi (dunaj) verena gotthardt...

Interakcijski prostor in sodobneliterarne prakse koroškihSlovencev

Andrej Leben Dominik SriencUniverza v Gradcu Inštitut Roberta Musila v Celovcu

„Dvojezična literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen

položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem

prostoru“

P 28514-G23

Pojem „mala literatura“

Franz Kafka (dnevnik, 1911): „kleine Literatur“

Gilles Deleuze in Félix Guattari:

• Kafka. Pour une littérature mineure (1975)

• Kafka. Für eine kleine Literatur (1976)

• Kafka: Toward a Minor Literature (1986)

• Kafka. [Za manjšinsko književnost.] (1995), prevedla Vera Troha

Kaj je „nadregionalni interakcijski prostor“?

• J. Strutz: literature v prostoru Alpe-Jadran

• J. Lotman: semiosfera > abstrakten prostor

• H. Lefebvre: socialni prostor > realen in hkrati abstrakten prostor

Raziskovalno obdobje:Od leta 1991 do danes ...

Kriteriji za zbiranje podatkov:

• literarna produkcija

• recepcija tekstov

• (literarne) institucije

• literarni trg (kolikor je kot socioekonomski dejavnik prisoten v produkcijskih, recepcijskih in institucionalnih pogojih)

• Slovenska oz. dvo- in večjezična literarna produkcija koroških Slovencev in Slovenk (tudi v novih medijih), ne glede na to, v katerem jeziku je napisana.

• Besedila avtorjev iz Slovenije, ki so v kakršnemkoli dialoškem razmerju z dvojezičnim literarnim poljem na Koroškem (ker tu živijo ali delajo, ker objavljajo pri dvojezičnih založbah na Koroškem itd.).

• Besedila neslovenskih avtorjev (iz Avstrije, Nemčije in od drugod), ki so v kakršnemkoli dialoškem razmerju z dvojezičnim literarnim poljem na Koroškem in eventualno uporabljajo slovensko jezikovno gradivo.

• Prevode v nemščino, slovenščino in druge jezike, v kolikor so ti povezani z literarno prakso na Koroškem.

• Publicistična in druga pričevanja, ki kažejo na motivacijo udeleženih akterjev, na kanale posredovanja in recepcije ali na katerikoli specifičen angažma akterjev itd.

• Akterji v interakcijskem prostoru: avtorji, prevajalci, založniki, literarni kritik, literarni raziskovalci itd.

• Institucije interakcijska prostora: javne in zasebne ustanove, založbe, društva, revije itd.

http://slawistik.uni-graz.at/dvojezicna-literarna-praksa

Podatki (z gesli) Skupaj več kot 18.500 bibliografskih vnosov:

• primarna in prevodna besedila: knjige, antologije …

• gradivo iz 20 avstrijskih, 22 slovenskih in 2 italijanskih reviji

• strokovna literatura, ki je relevantna za raziskovani prostor

• gradiva iz dnevnega in tedenskega časopisja v Avstriji, Sloveniji, Nemčiji (nesistematično)

• elektronski viri (nesistematično)

• nad 40 intervjujev (avtorji, režiserji, prevajalci, uredniki, založniki, glasbeniki, novinarji, prireditelji)

Podatki (analitično delo) Opisi literarnih besedil:

• ok. 130 opisov slovenskih literarnih besedil

• ok. 200 opisov dvojezičnih in nemških literarnih besedil

Zaobjemajo:

• strukturo in opis objav (platnice, parabesedila, moto ...)

• kontekst nastanka besedila (kjer je bilo možno)

• povzetek vsebine

• analitične pripombe in navedke (npr. glede medbesedilnosti, rabe “drugih” jezikov, spominske kulture, realij in resničnih oseb)

Drugi podatki (preglednice)

• bibliografije najpomembnejših (koroških) slovenskih avtorjev (25)

• sezname institucij, založb, prevajalvec, literarnih kritikov, literarnih nagrad

• seznam avtorjev, ki objavljajo pri dvojezičnih založbah

• seznam prevodne literature idr.

Avtorjice in avtorji interakcijskega prostora (izbor)rojeni (pretežno) slovensko nemško & slovensko (pret.) nemško nemškopišoči

pred 1948 M. Hartman, V. Polanšek, A. Kokot, M. Bartoloth, F. Lipuš, G. Januš, E. Prunč, St. Wakounig, A. Hudl, V. Ošlak(+ ok. 30 avtorjev spominske literature)

J. Messner Peter HandkeTina LeischKevin Vennemann B. Liepold MosserSimone Schönett

v 1950-ih v 1960-ih

F. Merkač, J. Blajs, Ivan KlaričC. Lipuš, A. Hain

J. Strutz, J. Oswald, J. Ferk,K. Močilnik, M. Haderlap, F. Hafner C. Vospernik

Erwin RiessLydia MischkulnigHugo Ramnek

v 1970-ih M. Kuchling , T. O. Wüster, S. Buchwald Rezka Kanzian Peter Waterhouse Anna Baar

v 1980-ih D. Srienc E. MessnerSt. Feinig

Winfried GindlWilhelm Kuehs

v 1990-ih A. Majetić, N. Zdouc, A. Pestotnik V. Gotthardt Alexander MicheuzWalter Fanta

singularni avtorji M. Kordaš (1934) L. M. Ruhdorfer (1944)

F. Skuk (1938) J. Wüster (1950)

Felix Kucher(+ ok. 180 drugih avtorjev)

Sodobne literarne prakse

© Layout: Felix Kohl


Literatura koroških Slovencev?

• resnica KRAJA

• Johann Strutz (1998): „Dvojezičnost“ / „Pluralizem literarnih jezikov“ osrednja za sodobno literaturo

• Dembeck/Parr (2017): Literarna večjezičnost:

1. Menjava jezikov / Mešanje jezikov (Sprachwechsel/Sprachmischung)

2. Večjezičnost v govorici figur (Mehrsprachigkeit in der Figurenrede)

3. Citati / Jezikovna drugačnost (Zitat und Anderssprachigkeit)

4. „Večpisavnost“? Sobivanje razl. pisav (Mehrschriftlichkeit)

• resnica JEZIKA

Florjan Lipuš


„Z jezikom smo, ali nismo.“ (2004)

•Boštjanov let (2003) – Prešernova nagrada

•Poizvedovanje za imenom (2013)

•Mirne duše (2015)

•Gramoz (2017) – nominiran za kresnika

CVETKA LIPUŠ (*1966)

• pesnica, piše v slov.

• „Kaj smo, ko smo“ (2015, Beletrina)

• 2016 nagrada Prešernovegasklada


MAJA HADERLAP (*1961)

• Engel des Vergessens (2011) –Angel pozabe (2012)

• kot pesnica začela v slov. jeziku –danes piše v nemščini (poezija in proza)

• dopisna članica SAZU


Je še tako, kot ste rekli pred leti, da ste si oba jezika, nemškega in slovenskega, morali prisvojiti? Z zbirko Dolgo prehajanje ste čisto do konca le v enem jeziku. Ali se motim?

Haderlap: Za oba jezika sem se morala boriti, ker v naših krajih ženskigovor še vedno ni sam po sebi umeven. S pesmimi se mi dogaja isto, kot se mi je dogajalo z Angelom pozabe, ko sem v bistvu pisalaslovenski roman v nemškem jeziku. Zdaj, ko so pesmi prevedene v slovenščino, imam vse bolj občutek, da so to slovenske pesmi.

(Intervju, DELO 3.5.2016)


„mladje“ = Jungholz „Rastje“ = Bewuchs „Popki literature“ = Knospen der Literatur

Media combination: Jani Oswald

NOVEJŠA GENERACIJA (rojenih po 1983)?

Nikolaj Efendi (*1986)Verena Gotthardt (*1996)Kvina Hutterer (*1991)Stefan Feinig (*1987) Amina Majetić (*1991)Elena Messner (*1983)Aljaž Pestotnik (*1994)Dominik Srienc (*1984)Davor Stojanovski (*1987)Nina Zdouc (*1994)

Nikolaj Efendi (Dunaj)Verena Gotthardt (Dunaj/Pariz)Kvina Hutterer (Ljubljana)Stefan Feinig (Dunaj) Amina Majetić (Celovec)Elena Messner (Marseille)Aljaž Pestotnik (Graz)Dominik Srienc (Celovec)Davor Stojanovski (Koroška)Nina Zdouc (München)

Amina Majetić, 12.3.2018


Aljaž Pestotnik, 14.3.2018


Nina Zdouc, 12.3.2017


Štefan Feinig, 02.06.2017


Literatura v tranziciji

• M. Haderlap: langer transit / dolgo prehajanje

• Elena Messner: In die Transitzone

• Jani Oswald: Quaran Tanja. Homeland Eastland West Lend Fremd End konec.


Sodobna literarna praksa

• Deregionalizacija (resnica kraja in jezika)

• Virtualizacija (intermedialnost, literatura na spletu)

BLOG: Verena Gotthardt: KAFFEEBILDER

http://verenauser.tumblr.com/

http://verenauser.tumblr.com/

Nikolaj Efendi: Die Stadt, die uns das Feuer nahm

http://www.nikolajefendi.com/

• 1. Konceptni album (knjiga + CD)

• dramsko besedilo in CD = 2 različni naraciji

• knijga = v nemščini (večjezična)pesmi = v angleščini in slovensčini

• Izšlo pri Dramatic Pause (Label NikolajaEfendija)

http://www.nikolajefendi.com/

https://www.youtube.com/watch?v=OPvwcE0HGHw

https://www.youtube.com/watch?v=OPvwcE0HGHw

interakcijski prostor in sodobne literarne prakse …...nikolaj efendi (dunaj) verena gotthardt...

Documents