ii. gimnazija mariborinf10708/1a/1a1garmutmarko/rimska... · rimska duhovna kultura na slovenskem...

II. gimnazija Maribor

((SSeemmiinnaarrsskkaa nnaallooggaa pprrii iinnffoorrmmaattiikkii))

Avtor: Marko Garmut

Mentor vsebine: prof. Saša Mikić

Mentor oblike: prof. Mirko Pešec

Maribor, 29.3.2008

Projektna naloga pri informatiki - Rimska materialna in duhovna kultura na Slovenskem

Maribor, 29.3.2008 Stran 2

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ..................................................................................................................................... 2

SLIKOVNO KAZALO .................................................................................................................................. 2

RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH ....................................................................................................................... 3

RIMSKA MATERIALNA KULTURA NA SLOVENSKEM ................................................................................ 4

EMONA ................................................................................................................................................ 4

NAUPORTUS ........................................................................................................................................ 5

CELEIA .................................................................................................................................................. 6

POETOVIO ............................................................................................................................................ 7

RIMSKA DUHOVNA KULTURA NA SLOVENSKEM ..................................................................................... 7

ANTIČNO VERSTVO .............................................................................................................................. 8

LIKOVNI SVET ....................................................................................................................................... 9

BESEDNA UMETNOST ........................................................................................................................ 10

GLASBENA UMETNOST ...................................................................................................................... 10

STVARNO KAZALO ................................................................................................................................. 11

LITERATURA ........................................................................................................................................... 12

SLIKOVNO KAZALO

Slika 1: Rimska provinca Norik .............................................................................................................. 3

Slika 2: Rimski zid (Mirje) ...................................................................................................................... 5

Slika 3: Vojaško obzidje .......................................................................................................................... 6

Slika 4: Ostanki rimske Celeie ................................................................................................................ 6

Slika 5: Rimska spomenika iz Poetovia .................................................................................................. 7

Slika 6: Kip perzijskega Mitre iz Poetovia .............................................................................................. 8

Slika 7: Poznorimski portret iz Emone .................................................................................................... 9



RIMLJANI V NAŠIH KRAJIH

ed 5. in 3. stoletjem pred našim štetjem je Rim razširil oblast nad skoraj vso Italijo.

V začetku 2. stoletja so zavzeli še Padsko niţino do Alp in leta 181 ustanovili

Akvilejo (lat. Aquileia; danes Oglej), ki naj bi omogočila osvajanja na sedanjem

slovenskem in hrvaškem ozemlju ter na Balkanskem polotoku in v Panonski niţini. V

Noriškem kraljestvu so rimski vpliv razširjali številni trgovci, ki so opisovali trgovske poti in

pripravljali vojaško osvojitev.

Norik

Slika 1: Rimska provinca Norik

Okrog leta 15 pr. n. št. so Rimljani svoji drţavi mirno priključili keltsko Noriško

kraljestvo, ki pa je do vlade cesarja Klavdija obdrţalo status tributarnega kraljestva, okrog leta

40 pa je bilo preoblikovano v provinco. Zgodovinarji sicer domnevajo, da je bila ta

sprememba le formaliziranje nekaj let prej nastalega dejanskega stanja. Po Dioklecijanovi

spremembi provincialnih meja je bila provinca razdeljena na Obreţni in Notranji ali

Sredozemski Norik.

V drugem stoletju so Norik ogroţale markomanske vojne, kar je privedlo do propada

ali zmanjšanja pomena nekaterih mest, toda antične strukture so se ohranile tudi po propadu

Rimskega imperija in so propadle šele ob naselitvi Slovanov in Avarov1. Še naprej pa je v

prostoru ostal precejšen del staroselcev. V zgodnjem srednjem veku se je v osrednjem delu

nekdanjega Norika razvila slovanska plemenska kneţevina Karantanija.

Tudi upravno je bilo naše ozemlje razdeljeno na več različnih provinc: Zahodni del

Slovenije je spadal pod Italijo (10. pokrajina: Venetia in Histria) s sedeţem v Aquileiji, večji

del osrednje Slovenije in Štajerske je sprva spadal v provinco Ilirik, po njeni razdelitvi (ok.

leta 10) pa pod Panonijo, ki je imela nekaj časa prestolnico v našem Ptuju, Zahodna Štajerska

pa je spadala pod provinco Norik.

Slovensko ozemlje je imelo v rimskem času le obroben pomen, vseeno pa je doţivelo

velik gospodarski in druţbeni napredek. Na to kaţejo skrbno zgrajena in utrjena mesta z

urejenimi vodovodi, kanalizacijami in javnimi poslopji. Velik deleţ mestnega prebivalstva so

predstavljali odsluţeni vojaki – veterani, ki so se po koncu svoje 20 letne vojaške sluţbe

naselili v naših krajih. Pomešali so se s staroselskimi prebivalci in odločilno vplivali na

njihovo romanizacijo. Tudi v naših krajih so staroselci podobno kot na primer v Galiji,

Romuniji in Španiji prevzeli rimske navade, običaje in predvsem latinski jezik. Veterane je

rimska drţava včasih načrtno naseljevala v novo osvojenih pokrajinah, da bi jih čim hitreje

romanizirali.

1 bili so stepsko-nomadsko mongolsko ljudstvo

M



Ţe v času Marka Avrelija (161) so v naše kraje prvič vdrli barbari in nasilno zaustavili

razvoj. Ozemlje današnje Slovenije je odtlej vedno bolj predstavljalo zadnjo obrambno linijo

Italije pred vdori tujih ljudstev. Preko našega ozemlja je potekala Claustra Alpium Iuliarum:

utrjena obrambna linija z dolgim obzidjem preko skoraj celotne Slovenije in trdnjavami.

Prebivalstvo na našem ozemlju je bilo vedno bolj ogroţeno, ne samo s strani prodirajočih

barbarov, ampak tudi s strani rimske vojske, ki je za svoje vzdrţevanje potrebovala vse več

sredstev.

RIMSKA MATERIALNA KULTURA NA SLOVENSKEM

Slovensko ozemlje je bilo z vidika rimske drţave pomembno zlasti kot prehodna

deţela, saj so preko našega ozemlja vodile glavne poti iz Italije v Podonavje in naprej na

Vzhod. Kasneje je naša deţela postala pomembna tudi kot zadnja obrambna linija Italije pred

prodirajočimi barbari z vzhoda.

Rimljani so v naše kraje prodirali iz mesta Akvileja, večji del našega ozemlja pa je

osvojil šele cesar Avgust, ki je s temi osvojitvami ţelel zavarovati Italijo in si zagotoviti ugled

vojaškega poveljnika. Ustanovil je tudi prvo rimsko mestno naselbino Emono (danes

Ljubljana). V času pred prihodom Rimljanov je bil sicer pomembnejši Nauportus (danes

Vrhnika), ki pa nikoli ni dobil mestnih pravic. Kasneje so mestne pravice pridobili še Celeia

(danes Celje), Neviodunum (danes Drnovo pri Krškem) in Poetovio (danes Ptuj). Pomembna

trgovska in prometna središča so bila še Castra (danes Ajdovščina), ad Pirum (danes Hrušica

na Notranjskem) in Atrans (danes Trojane).

EMONA

Nastanek sega v čas rimskega vojaškega prodora na Balkan. Ob prvem pohodu rimske

vojske leta 35 pr. n. št. je bil na starem ilirsko-keltskem selišču urejen vojaški tabor, bodoča

civilna Emona. Sprva so bili prebivalci odsluţeni rimski vojaški veterani, trgovci in uradniki.

Civilno mesto postane leta 14 z odlokom cesarja Tiberija. Takrat se XV. legija Apollinaris

premesti v Carnuntum (Petronell). Emona postane, poleg Akvileje (Oglej), najpomembnejši

pospeševalec romanizacije današnjih slovenskih pokrajin.

Med leti 14 in 15 (našega štetja) je bila Emona obdana z obzidjem pravokotne oblike v

izmeri 430 × 540 m. Obzidje je v višino merilo od 6 do 8 metrov, v širino pa 2,5 metra. V

njem so bila 4 glavna vrata in 26 obrambnih stolpov, razvrščenih v medsebojni razdalji okrog

60 m. Na severni in zahodni strani obzidja je imela Emona dva obrambna jarka, ki sta ju

polnila potok izpod Šišenskega hriba in potok izpod Tivolskega gradu. Znotraj obrambnega

zidu je bilo mesto razdeljeno na pravokotne parcele, imenovane insulae (otoki), ki so jih

ločevale pravokotno sekajoče se ulice. Glavni ulici sta bili Cardo maximus (sever-jug) in

Decumanus maximus (vzhod-zahod). To je ustrezalo običajnemu vzorcu provincialnih

rimskih mest. Insulae so imele talno gretje (hipokavst) in kanalizacijo (kloaka). Imela je

forum (med današnjo Gregorčičevo in Rimsko cesto) s svetiščem (kapitol) posvečenim

Jupitru, sodno dvorano (bazilika), mestno posvetovalnico (kurija) in starokrščansko baziliko,



ki je bila v 4. stoletju sedeţ emonske škofije. Baziliko so nekajkrat prezidali. Emona verjetno

ni presegla 10.000 prebivalcev.

Grobišča (nekropole) so bila zunaj obzidja. Mrtve so na ta mesta začeli pokopavati v

Tiberijevem času. Najdbe rimskih grobov so se vrstile ob vseh cestah, ki so vodile v Emono.

V okolici Ljubljane so tako našli kar 3000 rimskih grobov. Emona je bila predvsem trgovsko

mesto, ki se je ukvarjalo z raznimi obrtmi (keramika). Prevladovali so bloki (insulae), v

katerih je ţivelo več druţin. Bogatih patricijskih hiš je bilo malo.

Propad Emone se začne v času cesarja Marka Avrelija (161-180), s prvim

markomanskim vpadom na to ozemlje. Po vpadu so se Markomani2 umaknili visoko na sever,

a kraji si skoraj niso več opomogli. Izdelava pestre emonske keramike zamre, bogatim

grobnicam iz Šempetra pri Celju se ne pridruţijo nove. Leta 238 je bila Emona prvič porušena

ob pohodu cesarja Maksimina v Italijo. Leta 314 jo prizadene drţavljanska vojna. Temu je

sledilo obleganje Zahodnih Gotov pod vodstvom Alariha leta 401. Dokončno pa so Emono

porušili Huni pod vodstvom Atile na svojem drugem pohodu proti Italiji leta 452.

Prebivalstvo se je izselilo v Italijo in deloma v Istro (današnji Novigrad je nastal kot Emona

Nova), Ljubljanska kotlina pa je ponovno zacvetela šele po odhodu Langobardov v Italijo

(leta 568) s prihodom Slovanov.

V današnji Ljubljani je še vedno vrsta rimskih ostankov, najbolj je ohranjeno juţno

obzidje, ki ga prebivalci imenujejo »Rimski zid« (ob ulici Mirje). Rimska infrastruktura je

bila urejena zelo temeljito, zato je bil še v 20. stoletju v uporabi brezhiben rimski opečnati

kanalizacijski sistem (npr. Gregorčičeva in Vegova ulica). Muzej na prostem je na Erjavčevi

ulici, sicer pa je rimske ostanke moč videti v Mestnem in Narodnem muzeju v Ljubljani. Eden

znamenitejših rimskih ostankov je tudi kipec, imenovan »Emonček«. Njegova kopija stoji v

parku Zvezda, nedaleč od kraja, kjer je bil izkopan.

Slika 2: Rimski zid (Mirje)

2 predniki Bavarcev



NAUPORTUS

O poselitvah in o življenju kraja, ki mu je zemljepisna lega v preteklosti vtisnila

prometni, trgovski in strateško obrambni pečat, pričajo arheološke najdbe iz prazgodovine -

koliščarji, iz antičnega obdobja in iz srednjega veka. Najobsežnejše arheološko obdobje ima

utrjeni rimski Nauportus.

Nad Vrhniko so Rimljani v 3. stoletju postavili 10 km dolg obrambni zid, ki je bil del

obrambnega sistema, poznanega pod antičnim imenom Claustra Alpium Iuliarum; le-ta je

večkrat odigral osrednjo strateško vlogo predvsem pri vojaških operacijah v zatonu rimske

države in je segal od Kvarnerskega zaliva preko Slovenije do Koroške. Linija tega

arhitekturnega fenomena poteka tudi na področju občine Vrhnika, med Verdom, Pokojiščem

in Zaplano.

Za današnji čas sta restavrirana rimski limes, obod obrambnega stolpa v bližini

Štampetovega mosta in antični stolp Turnovše.

CELEIA

Celeia kot mesto doţivelo nekoliko manj naklonjeno usodo. Savinja, ki je nasula

prostor, da se je mesto moglo razviti, ga je ţe v rimskem času vsaj enkrat v katastrofalni

povodnji močno uničila. Središče Celeie se povsem prekriva, s poznejšim središčem

srednjeveškega Celja, tako da je bilo tudi tu od vseh rimskih mest na Slovenskem daleč

najmanj moţnosti za raziskovanja. Glavna stara celjska ulica, danes Zidanškova, teče prav

tako kot njena rimska prednica.

Hiše so bile podobno opremljene kot v

Emoni , čeprav poznamo tu nekaj manj podrobnosti.

Celea pa se nam kaţe kot mesto marmorja. Ţe

stoletja v Celju znani našteti kamniti spomeniki

razodevajo, da so bili zelo bogato opremljeni ne le

nagrobniki, marveč tudi mestne stavbe. Stebrišča v

Celei so bila kamnita, nosila so razkošna marmorna

nadstrešja.

Slika 3: Vojaško obzidje

Slika 4: Ostanki rimske Celeie



POETOVIO

Zapustil nam je največ na Slovenskem ohranjenih sledov rimskega mesta po

površinskem obsegu in sicer zlasti daleč v smeri vzdolţ ceste od zahoda proti vzhodu. Ta

cesta je bila vzrok njegovega nastanka in brod oziroma most, kjer je mogla prekoračiti Dravo.

Pod Gradom in Panoramo je skalni prag, kjer se Drava ne razliva, in tu so prav gotovo ţe v

prazgodovini vodile pomembne poti z enega brega na drugega. Cesta od zahoda je tekla po

isti trasi, kjer je še danes cesta s Pragerskega, le skozi Zgornji Breg je zavila bolj proti severu

in na most, katerega sledove so odkrili v dravskih prodovih malo nad sedanjim muzejem. Ta

cesta in most sta morala nastati zgodaj in varoval ju je legijski tabor. V ptujskem muzeju si

lahko ogledamo še pilote in del gradbene plošče. Plošča je sicer iz drugega stoletja in je

govorila le o obnovi in popravilu, ne pa o gradnji tega tako pomembnega mostu, čez katerega

je jezdilo toliko vladarjev starega sveta, od Avgusta in Tiberija, pa tja do Atile.

Na ozemlju današnjega Ptuja so našli sledove tlakovanih in s stebrišči obrobljenih

mestnih ulic, tu so stale mestne stavbe z mogočnimi templji. Ob temeljih neke javne zgradbe

v Trajanovem času so izkopali mogočno podnoţje pravokotne stavbe, verjetno Jupitrovega

svetišča.

RIMSKA DUHOVNA KULTURA NA SLOVENSKEM

Arheološki spomeniki nam povedo tudi marsikaj o duhovnem svetu prebivalcev naših

krajev v rimskem času. Taki spomeniki so najprej razni pomniki staroverskih verovanj in

verstev, dalje so to spomeniki, dela likovne umetnosti pa vsi vsaj z nekaj likovnega občutka

oblikovani predmeti. Vsebina verovanj odpira ozko linico v svet predstav in mišljenja,

primerjava pri nas najdenega z bolje ohranjenim drugje po svetu pa doda znanju še to in ono.

To je pač tista čudovita skrivnost ţivljenja, ki je v svojem bistvu vedno spet enaka in se

ponavlja.

Slika 5: Rimska spomenika iz Poetovia



ANTIČNO VERSTVO

Svet antičnih verovanj je bil neverjetno bogat, pisan in razčlenjen. Raziskovalci so

ugotovili, da je to ţivahen svet zelo realističnih, čisto po človeški meri izoblikovanih verskih

predstav. Z daritvami, obrednimi dejanji in dobro mislijo so zmerom skrbeli, da bi si

zagotovili naklonjenost bogov. Zato pa ta svet ni imel nobenega razumevanja za vzhodnjaške

monoteistične religije, tuja so jim bila ljubosumna boţanstva starega vzhoda. Od tod tudi nam

še vedno najbolj znana preganjanja krščanstva, čeprav ni edino krščanstvo prišlo v konflikte z

oblastjo.

Na naših tleh so doslej našli posvetila boţanstvom iz

grško-rimskega kroga, kot so Jupiter, Junona, Apolon,

Diana, Fortuna, Mars, Merkur, Minerva, Vulkan in

Venera. Tem imenom bogov se pridruţujejo še druga

boţanska bitja iz grško-rimskega sveta: geniji, nimfe, lari

in mani.

Jupiter kralj bogov

Merkur bog trgovine

Apolon bog svetlobe, umetnosti in glasbe

Diana boginja lune in lova

Fortuna boginja sreče in usode

Mars bog vojne

Minerva boginja modrosti

Venera boginja ljubezni in lepote

Junona kraljica bogov

Vulkan bog ognja, kovačev in rokodelcev

Slika 6: Kip perzijskega Mitre iz Poetovia



V Poetoviu so med ruševinami našli sledove vsej dveh kapelic s številnimi posvetili

materinskim boţanstvom. Posvetila so za zdravje ţena in otrok, upodobitve na zaobljubnih

reliefih pa vselej kaţejo eno od teh materinskih boţanstev, ki doji otroka, drugi dve pa ji

prinašata darove in otroke. V Ptuju še vidimo ruševine in dobro ohranjene zaobljubne oltarje

prvega najstarejšega mitreja v Evropi. Mitraizem je bil strogo mistično verstvo in prav

gotovo zelo ekskluzivno, saj je ljudi razvrščalo v redke posvečence in izbrance ter v mnoţice,

ki se svetiščem niso smele pribliţati in ki o dogmi niso nič slišale, ker posvečenci niso smeli o

verovanjih in obredih ne govoriti in ne pisati. Tako smo o tej stopnji v razvoju, ki jo pomeni

mitraizem, poučeni le iz tega, kar nam povedo kamni.

Krščanstvo se je rodilo iz podobnih korenin, širilo se je po istih poteh in ob istem času

kot mitraizem, odtod mnoga medsebojna vplivanja in sorodnosti v vsebini. Gotovo pa je

krščanstvo, ki se je obračalo k mnoţicam, k najmanjšemu med poniţanimi in razţaljenimi,

pomenilo vse drugačno silo v druţbenem razvoju, gotovo je bilo tudi etnično na višji stopnji.

V 4. stoletju je slavilo zmago nad mitraizmom in uničilo njegova svetišča.

LIKOVNI SVET

Upodabljajoča umetnost Antike je eden od svetov evropske umetnosti. Slikarskih del

se je ohranilo dokaj malo. V Emoni so našli drobce stenskih fresk, ki jih hrani Mestni muzej

in ki kaţejo kaj je zmogel dober rimski slikar. Ohranili pa so se tudi preprosti vrči, igle, noţi.

V Rovtah nad Vrhniko pa se je ohranil v zlati okvirček vdelan droben stekleni mozaik.

Drobcene steklene kocke sestavljajo moški obraz, da kot ţiv zre v nas.

Slika 7: Poznorimski portret iz Emone

𝑓 𝑥 = 𝑎0 + 𝑎𝑛 cos𝑛𝜋𝑥

𝐿+ 𝑏𝑛 sin

𝑛𝜋𝑥

𝐿

∞

𝑛=1



BESEDNA UMETNOST

Antična besedna umetnost v naših krajih je ţal luč, ki je ugasnila za vselej. Ohranila se

je le v izročilu narodnih pripovedk in pesmi. Rimani nagrobni napisi, sicer povprečni izdelki

pa v grobiščih Emone, Celeie opozarjajo tudi na literaturo in še bolj na odnos prebivalstva do

literature. Zaznamovanje z napisi je dokaz tudi globoko na deţelo segajoče pismenosti. Le to

pogosto izpričujejo tudi najdeni stilusi in okvirčki voščenih tablic, pa posodice za črnilo.

Dokaz so tudi na posodo načečkani napisi, oznake vsebine posode in mere zanjo, tudi ime

lastnika. Pismenemu prebivalstvu je bila potem vsaj v določeni meri gotovo dostopna tudi vsa

klasična literatura in je bila del njegovega sveta, to nam razkriva ţe ţelja okrasiti nagrobnik z

verzi.

GLASBENA UMETNOST

Stara kot svet je bila gotovo prav tako prebivalcem naših krajev v rimskem času lastna

glasbena umetnost. Sicer od drugih prevzetih upodobitev piskačev in plesalk po naših krajih

ne bi bilo, če tu ljudje ne bi godli na enakih glasbilih in plesali tako kot drugod po svetu. To

dokazujejo tudi v Ptuju najdeni kosi veččlenih in večcevnih piščali, ki jih iz Grčije poznamo

kot aulose3.

3 starogrško glasbilo



STVARNO KAZALO

A

Apolon · 8

Aquileia · 3

C

CELEIA · 6

D

Diana · 8

E

EMONA · 4

Emonček · 5

F

Fortuna · 8

J

Junona · 8

Jupiter · 8

K

Krščanstvo · 9

M

Mars · 8

Merkur · 8

Minerva · 8

Mitraizem · 9

N

NAUPORTUS · 6

Norik. · 3

O

Oglej · 3

P

POETOVIO · 7

R

Rim · 3

V

Vener · 8

Vulkan · 8



LITERATURA

1) Rimljani na slovenskem; Iva Curk; Ljubljana 1976 – Citat: 35-38

2) Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji; Iva Mikl Curk, Slavko Ciglenečki, Davorin

Vuga; Ljubljana 1993

3) Oris zgodovine Slovencev; Branko Boţič; Ljubljana 1980

4) Zgodovina Slovencev; veliko avtorjev; Ljubljana 1979

5) Stare dobe (Zgodovina za 1. letnik gimnazije); Stane Berzelak; Ljubljana 2003 – Citat:

Naši kraji v rimski dobi 137-142

6) Wikipedia – http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona - Plesničar Gec, Ljudmila. "Emona v

pozni antiki" – Citat: Arheološki vestnik 21-22;

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nori%C5%A1ko_kraljestvo - "Die Okkupation des

Regnum Noricum durch Rom" – Citat: 308-315

http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nori%C5%A1ko_kraljestvo

ii. gimnazija mariborinf10708/1a/1a1garmutmarko/rimska... · rimska duhovna kultura na slovenskem...

Documents