idejna zasnova prenove stanovanjskega bloka na lepem potu 4, diplomska naloga
DESCRIPTION
Idejna zasnova prenove stanovanjskega bloka na Lepem potu 4, diplomska naloga, matic pajnikTRANSCRIPT
Univerza v LjubljaniFakulteta za Arhitekturo
Diplomska naloga
IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4
MATIC PAJNIK
Ljubljana 2011
Univerza v LjubljaniFakulteta za Arhitekturo
Diplomska naloga
IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 Diplomant
MATIC PAJNIK 25007191
Leto vpisa2005/2006
MentorDOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA
Konzultanta za statikoprof.dr.Blaž Vogelnik
prof.dr.Vojko Kilar
Konzultant za gradbeno fizikoprof.dr.Sašo Medved
Ljubljana, junij 2011
1IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
0 KAZALO0 KAZALO
1 UVOD
1.1 Zakaj prenova stanovanjskega bloka?
1.2 Nujnost prenove z vidika porabe
energije
1.3 We are finally running out of oil!
1.3.1 Poraba energije v stavbah
1.3.2 Koliko energije porabimo in zakaj se mi zdi to proble-
matično?
1.3.3 Zakaj nas poraba energije ne skrbi bolj?
1.3.4 Kaj lahko naredi arhitekt?
1.3.5 Kakšne so alternative energiji naftnih derivatov?
1.3.6 Kako lako zmanjšamo porabo energije v stavbah?
1.3.7 Kaj lahko pričakujemo?
1.4 Energetska in arhitekturna prenova tipičnega
stanovanjskega bloka
2 POTREBE PO PRENOVI STANOVANJSKIH
NASELIJ
2.1 Stanje stanovanjskega fonda
2.2 Potreba po stanovanjih
2.3 Statistike in stanje stanovanj v Ljubljani
2.4 Primerjava s tujino
2.5 Potrebe z vidika uporabnikov - Lepi pot 4
2.6 Vprašalnik z rezultati
2.7 Povzetek ugotovitev
2.8 Stroški energije - Lepi pot 4
3 PREDSTAVITEV STANOVANJSEKGA BLO-
KA - LEPI POT 4
3.1 Zgodovina in čas nastanka
3.2 Sorodna stanovanjska naselja
3.3 Lokacija
3.4 Situacija
3.5 Tehnično poročilo 1960
3.6 Foto dokumentacija stanja
3.7 Stanje objekta
4 REFERENČNI PRIMERI
4.1 Prenova Saint-Nazaire, France
4.2 Prenova stanovanjskega bloka na Ilirski c.
5 ANALIZA PROSTORA LEPI POT IN BIČEVJE
5.1 Morfologija in program
5.2 Zaznava
5.3 Gospodarske dejavnosti v bližini
5.4 Promet
5.5 Vegetacija
5.6 Gradbene linije
5.7 Predpisi in omejitve
5.7.1 Arhitektura
5.7.2 Poraba energije
5.8 Urbanistične omejitve glede pozidave
5.8.1 Možen poseg glede na gradbene linije
5.8.2 Možen poseg glede na FI
5.8.3 Možen poseg glede na odprte površine
5.8.4 Možen poseg glede na predpise
5.8.5 Izbran obseg posega
6 IDEJNA ZASNOVA
6.1 Izhodišča
6.2 Možnosti
6.2.0 Obstoječe stanje
6.2.1 Rušitev predelnih in nosilnih sten
6.2.2 Združevanje stanovanjhorizontalno
6.2.3 Združevanje stanovanj vertikalno
6.2.4Gradnja novih balkonov in teras
6.2.5 Prizidek k stanovanjem
6.2.6 Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon
6.2.7 Nadzidava
6.2.8 Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij
6.2.9 Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov
6.3 Arhitekturna zasnova
6.4 Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji
temeljenja iz leta 1958
6.5 Sanacija nosilnih konstrukcij
6.6 Nova konstrukcijska zasnova
6.7 Spremembe zazidanosti na območju
6.8 Seznam Prostorov
6.8.0 Ocena investicije
6.8.1 Stanovanje A
6.8.2 Stanovanje B
6.8.3 Stanovanje C
6.8.4 Parkirna hiša
6.8.5 Kolesarnica
6.8.6 Novo stanovanje D
6.8.7 Novo stanovanje E
6.8.8 Klet
6.8.9 Vertikalne komunikacije
6.9 Načrt situacije 1:500
6.10 Načrt situacije 1:200
6.11 Tloris kleti 1:100
6.12 Tloris pritličja 1:100
6.13 Tloris 5. nadstropja 1:100
6.14 Tloris 6. nadstropja 1:100
6.15 Prerez VZ, fasada S 1:100
6.16 Prerez SJ, fasada Z 1:100
6.17 Fasada V 1:100
6.18 Fasadni pas 1:20
6.19 Gradbena fizika
6.19.1 Stanje fasadnega ovoja
6.19.2 Prenova glede na minimalne predpise
6.19.3 Lasten postopek in izračun
6.20 Požarna varnost
6.21 Izbira materialov
6.22 Ogrevanje
6.23 Prezračevanje
6.24 Hlajenje
6.25 Senčila
6.26 Prostorski prikazi
7 ZAKLJUČEK
8 VIRI
8.1 Viri
8.2 Slike
1
2
2
3
3
3
3
4
4
6
6
7
7
9
9
10
11
11
12
12
14
15
16
16
16
18
19
20
21
22
26
26
28
30
30
30
31
31
32
32
33
33
35
36
36
36
36
36
37
38
38
40
40
40
40
40
40
41
41
41
41
41
43
44
45
47
48
49
50
50
50
50
50
50
51
51
51
51
52
53
54
55
56
57
58
60
62
63
64
64
64
65
66
66
67
67
67
67
68
81
82
82
84
2
1 UVOD Razvoj arhitekturnih idej v informacijski druž-
bi je hiter. V času mojega študija so se gradbeni
in arhitekturni standardi opazno spremenili. Še v
prvem letniku so nam profesorji govorili o nizko
energijskih stavbah in o ekologiji, kot o nekem ta-
buju, ki ga šele odkrivamo. V tem času se je po-
javila naftna kriza, ki nas je končno postavila na
realna tla in opozorila na dejstvo, da bomo morali
pričeti varčevati. Obstaja verjetnost, da energija
nikoli več ne bo tako poceni kot je sedaj. Kljub
vsej tehnologiji ne poznamo vira energije, ki bi bil
tako preprost za pridobivanje in učinkovit pri upo-
rabi kot nafta, ki je zmanjkuje. Prav tako na zemlji
zmanjkuje virov jedrske energije. Sonce, veter,
voda in še kakšna oblika energije, ki je na voljo
v skoraj neomejenih količihan, pa od nas zahteva
veliko več truda, kot izkoriščanje nafte in naftnih
derivatov.
Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30%
porabe vse svetovne energije. Večinoma se
še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se
brez večjega napora lahko direktno, brez pre-
tvarjanja, s sončno energijo.
Nove stavbe gradimo z večjo premišljeno-
stjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še ve-
dno sestavljajo veliko večino današnjih
mestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V
mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu
kvalitete bivanja in povečevanju našega bival-
nega okolja postajajo vse večje.
1.1 Zakaj prenova stanovanjskega bloka?
Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki
bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in
potreben pozornosti. Glede na to, da se število
prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne
spreminja in ker bomo morali tudi izdatke za gra-
dnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno
obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja
na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa
poleg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove
težnje k dvigovanju standardov bivanja.
Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil
podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgra-
jenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spo-
dnji konec lestvice med evropskimi državami. Na
drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska
ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih
stanovanj presega 100m2. Četudi to ni edini po-
kazatelj standarda države, je zagotovo podatek,
ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost
stanovanj v stanovanjskih blokih je še manjša, saj
velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah.
V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz
obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebival-
cev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo.
Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat
minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne oma-
re, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za
srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo
kdaj presegla 2,50m.
V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgra-
jene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vi-
dimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopni-
šča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je
praviloma višja od 3,00m.
Situacija pri stanovanjih, ki se gradijo danes je
na prvi pogled boljša, vendar površine stanovanj
še vedno niso tako velike, kot v zahodnjeevrop-
skih državah. Ob stagnaciji števila prebivalstva,
pa se nova stanovanja ne bodo gradila več tako
množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-
gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja,
bomo morali nujno poseči v obstoječe stanovanj-
ske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva na-
čina.
Z rušitvami in novogradnjami
Zavrnemo stare grajene strukture kot popol-
noma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi
bolje, kljub temu, da bi sama konstrukcija obstoje-
čih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za
poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano
odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje
je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo
in na novo definiramo morda celo več kot polovico
mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Iz-
gubi se identiteta prostora, stanovalce je potrebno
seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven
učinek pa ne more biti zagotovljen.
S prenovo in dograjevanjem
Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih so-
sesk dosežemo postopno zgoščevanje mestne-
ga tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da
bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na
določenem območju. Spremembe so lahko posto-
pne in selitve stanovalcev v času gradnje v ne-
katerih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi
bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno
prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi
in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi
bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo
izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani,
infrastruktura pa se izboljša na področjih kjer je
potrebno.
3IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
1.2 Nujnost prenove z vidika porabe
energije
V utemeljitev energetske prenove bom vključil
svoj raziskovalni referat z naslovom 'We are finally
running out of oil!', napisan v času Erasmus študij-
ske izmenjave v Amsterdamu spomladi leta 2010.
Idejo zanjo sem dobil v človekovem nenastinem
apetitu po energiji in sočasnem občutnem upadu
svetovnih zalog naftnih derivatov.
1.3 We are finally running out of oil!
1.3.1 Poraba energije v stavbah
''Poceni pridobljena energija iz naftnih derivatov
nas je zelo razvadila – poceni toplota, poceni pre-
voz... Vsi vemo, da so zaloge nafte omejene, am-
pak s tem se večina ne ukvarja. S kratko raziskavo
bom skušal razložiti Koliko energije porabimo in
zakaj se mi zdi to problematično, ter Zakaj nas
poraba energije ne skrbi bolj. Seveda stavbe
niso edini porabnik energije, vendar so eden naj-
večjih. Zato bom skušal ugotoviti Kaj lahko nare-
di arhitekt, da omili svetovno energetsko krizo
in Kako lahko zmanjšamo porabo energije v
stavbah. Pomembno vprašanje pa je seveda tudi
Kaj lahko pričakujemo, oziroma kakšen bo svet,
ko nam bo nekega dne vendarle zmanjkalo nafte.
1.3.2 Koliko energije porabimo in zakaj se mi zdi
to problematično?
Za enostavne aktivnosti (pomivanje posode,
prhanje, razsvetljavo prostorov) vsakodnevno po-
rabimo ogromne količino energije. Da se v avto-
mobilu vozi le eden, je ustaljena praksa in četudi
potem vsak dan obtičimo v prometnih konicah, ve-
činoma ne uporabimo javnega transporta.Da lah-
ko oberemo banane v Braziliji, jih prepeljemo čez
ocean v Evropo in jih kljub temu lahko prodamo
ceneje, kot domačo slovensko jabolko, je povsem
neracionalno. Ogromno potratnih stvari si lahko
privoščimo zgolj zaradi poceni naftnih derivatov.
Ne bom se ustavljal pri okoljskih vprašanjih
z rastočimi temperaturami, taljenjem ledenikov in
poplavami; osredotočil se bom na porabo ener-
gije, in na to, kaj lahko arhitekti naredimo, da
porabo zmanjšamo. Oseba v zahodnih državah
porabi približno 140kWh energije na dan1, kar je
ekvivalentno 14 litrom folsilnega goriva. Približno
eno tretjino te energije porabimo za transport, eno
tretjino za električne naprave in ostalo tretjino za
ogrevanje. Osredotočil se bom predvsem na mo-
žnosti zmanjšanje porabe energije za ogrevanje,
hlajenje in osvetljavo naših stavb.
Po neuradnih virih 70% vse svetovne energije,
ki jo dnevno porabljamo, pridobimo iz nafte, plina
in premoga. Torej je za 140kWh, ki jih povprečna
oseba dnevno porabi, potrebno kar 10 kilogramov
nafte ali premoga.
Če bomo s tako porabo energije nadaljevali,
bomo v slabih dveh stoletjih iztrošili vso, v obliki
nafte nakopičeno zalogo sončne energije, ki se je
na zemlji kopičila 300 milijonov let. Zaradi nera-
cionalne porabe energije bo zaloga nafte poška
okoli leta 2052. Organization of the Petroleum
Exporting Countries (OPEC) poroča, da je do-
bava naftnih derivatov na vrhuncu, saj že od leta
2006 stagnira3. Najbolj optimistične napovedi pra-
vijo, da se bo količina načrpane nafte še večala
do leta 2020, nato pa bo začela upadati. Ob tem
je potrebno upoštevati tudi situacijo v Azijskih dr-
žavah, kjer poraba energije narašča z neverjetno
hitrostjo. 70% energije, ki jo pridobimo iz fosilnih
goriv bomo morali v kratkem nadomestiti z drugimi
oblikami energije, kar lahko ima drastičen vpliv na
naše gospodarstvo in na ceno same energije.
Slika 1: Slika naslovnica ‘We are finally running out of oil!’
4
Slika 2:: Poraba energije v svetovnem merilu
1.3.3 Zakaj nas poraba energije ne skrbi bolj?
Kmalu bomo v našem vsakdanu primorani k
velikim spremembam, zmanjšati bomo morali
našo odvisnost od energije. Najbolj potratna in ne-
potrebna porabnika fosilnih goriv sta transport in
ogrevanje stavb, saj v ta nemen danes uporabimo
le majhen delež električne energije.
Transport je po porabnikih energije na prvem me-
stu1. 90% vse energije za transport porabimo v
cestnem prometu, od katerega je velika večina
osebni transport. Ta sektor ima največji potencial,
da se popravi na bolje in spremembe so lahko tu
dosežene relativno hitro. Z višanjem cen nafte bo
osebnega transporta vedno manj, vse bolj pa bo v
veljavo vstopal javni transport. Letalski in ladijski
promet skupaj porabita 10% energije, porabljene
za promet, oziroma okoli 3% vse svetovne
energije.
Drugi največji porabniki fosilnih goriv so naši
domovi, ki porabijo malo manj kot tretjino svetov-
ne energije samo za to, da nam je toplo ali hla-
dno. Odvisno od geografskega položaja je potreb-
no nekatere stavbe ogrevati, druge hladiti, v obeh
primerih pa se porabi ogromno energije. Detajlom
in managementu z energijo posvečamo premalo
pozornosti; stroške v življenjskem ciklu stavbe bi
morali bolje predvideti. S tem bi se izognili nepo-
trebnim izgubam energije in privarčevali pomem-
ben delež porabljenih fosilnih goriv.
V obdobju gradnje se teh problemov redko kdo
zaveda - gradbinec želi, da je stavba čim cenej-
ša in cenovno konkurenčna na trgu, stranka pa
se ne zaveda stroškov, ki se bodo nabirali tekom
let uporabe stavbe. Arhitekt tukaj ne more narediti
veliko, saj je odvisen od investitorja, javnost pa ni
dovolj izobražena, da bi stvari spremenila. Če bi
bila začetna investicija višja, bi bili celotni stroški
življenja v takšni stavbi lahko znatno nižji.
Obstaja že precej stavb, ki porabijo nič ali skoraj
nič energije, vendar jih večinoma gradijo zasebni
investitorji. Zgraditi nizkoenergijsko ali pasivno
stavbo danes ni več posebna znanost, zaustavi
se le, ko želimo pri gradnji čim nižje stroške. S
celostnim pogledom na investicijo, upoštevajoč
celoten življenjski cikel stavbe, pa postane jasno,
da so nizkoenergijske stavbe pravi odgovor. Pora-
ba energije ni zgolj okoljski problem, temveč tudi
ekonomski. Šele ko se bomo tega začeli tudi za-
vedati, bomo napravili ustrezne spremembe.
1.3.4 Kaj lahko naredi arhitekt, da omili svetovno
energetsko krizo?
Da bi bolje razumel vlogo arhitekta pri načrto-
vanju energetskih procesov, sem se obrnil na tri
znanstvenike:
- prof. W. Unterreiner, sloviti arhitekt iz Avstrije,
oblikovalec in lastnik ene prvih pasivnih hiš na
svetu
- prof. L. Bylund iz Norveške, arhitekt in znanstve-
nik, specializiran za porabo energije v stavbah
- prof. S. Medved iz Slovenije, inženir strojništva,
ki se ukvarja z načrtovanjem energetskih siste-
mov v stavbah. Predstavil bom samo nekaj njiho-
vih misli.
Ideja o hiši, ki za ogrevanje ne bi potrebova-
la nobenega dodatnega zunanjega energetskega
vira. Ta vrsta stavb se je pojavila v poznih 70ih,
v obdobju prve naftne krize. Zaradi tehnoloških
omejitev in krize pa se je ideja zares implementi-
rala šele kasneje.
Osnovna ideja prof. Unterreinerja je zelo pre-
prosta. Najprej je hišo zavil v debel sloj izolacije, jo
opremil s kvalitetnimi okni in premišljenimi detajli,
kar mu je prihranilo približno tretjino, ki se nava-
dno porablja v običajnih stavbah. Vgradil je tudi
mehanski regulator za izmenjavo zraka, ki prihrani
do tretjino vse izgube energije. Preostalo tretjino
energije pa sicer ni privarčeval, vendar z vgradnjo
sončnih celic omogočil, da jo proizvaja sonce.
5IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 3: Predvidena količina načrpane nafte do leta 2050
Za hiše, ki porabijo nič ali zelo malo energije,
uporabljamo različna imena: pasivne, nič-ener-
getske hiše ali celo aktivne hiše, ker proizvajajo
energijo.
Prof. Unterreiner še vedno v omenjeni hiši.
Če bi jo moral še enkrat zgraditi, pravi, da bi jo
zopet zgradil isto. Za gradnjo pasivne hiše se je
odločil zaradi upoštevanja ekonomskega modela,
ki upošteva 80 letno življenjsko dobo stavbe. Prof.
Unterreiner še vedno eksperimentira z uporabo
različnih materialov, s katerimi bi znižal stroške ta-
kšne gradnje. Uporaba najnaprednejših tehnologij
nas stane do 40.000€ več pri začetni investiciji.
Z upoštevanjem 500€ letnega prihranka takšne
hiše, se investicija izplača v 80 letih. V obdobju
160 let, pa bo investitor prihranil 40.000 €. Za
mnoge se ta investicija ne zdi racionalna, vendar
pomislimo na številne hiše, stare čez 100 let. Pri
slednjih je priihranek vendarle ogromen in nikakor
nezanemarljiv. Šele s perspektive dolgoročnega
ekonomskega rezultata dobimo širšo sliko na pro-
blematiko.
Prof.Medved pojasnjuje Ekonomske modele
’’Najbolj logična računska doba za povrnitev inve-
sticije temelji na življenjski dobi materialov, ki jih
uporabimo. Potrebno je uporabiti zapletene raču-
ne, ki upoštevajo vkomponirano ceno materialov.
Stroške izdelave, stroške reciklaže po izrabi, stro-
ške karbonskega odtisa, ki ga material naredi...
Šele upoštevajoč vse to, lahko začnemo računa-
ti povratno dobo za investicijo v hišo.’’ Težko je
izdelati natančne račune in jih jasno predstaviti.
Verjetno jim ljudje zato ne verjamejo in jih ne upo-
rabljajo. Menim, da smo ravno arhitekti tisti, ki bi
uporabo slednjih morali promovirati. Ekonomisti,
politiki, inženirji in uporabniki imajo le delno zna-
nje o tovrstnih zadevah, predvsem pa imajo tudi
delne interese. Do množične gradnje in zavedanja
pomembnosti varčnih stavb bo preteklo še nekaj
časa; mislim pa, da ga bo skrajšala tudi hitra rast
cen energentov.
Vse omenjene strokovnjake sem vprašal Koliko
energije bodo naše stavbe porabile čez 100 let?
- Prof.W.Unterreiner pravi: ‘‘Zagotovo nič neobno-
vljive v naslednjih 30ih letih!‘‘
- prof.S.Medved:‘‘Kolikor je bodo potrebovale, saj
bo vsa energija solarna.‘‘
- prof.L.Bylund:‘‘Ni pomembno koliko energije
bodo potrebovale, temveč, kako bo ta energija
pridobljena. Vse hiše pa bodo energetsko samo-
stojne.‘‘
Vsi strokovnjaki se torej zavedajo sprememb, ki
se nam obetajo.
Četudi je tehnologija za izgradnjo pasivnih hiš
že povsem dostopna, njihova uporaba pa eko-
nomsko upravičena, jih ima splošna javnost še
vedno za ideologijo. Cena nafte je danes že viš-
ja, kot je bila v 70ih letih na vrhuncu naftne kri-
ze. Ogrevanje z nafto nas stane približno 0,07 € /
kWh, gretje z lesom 0,03 € / kWh, strošek sončne
in termalne energije pa je skoraj ničen (odvisno od
začetne investicije)1.
Nahajamo se že sredi druge energetske krize in
ukrepati moramo zdaj, ker tokrat je ne bomo tako
hitro prebrodili. Kadarkoli že bo naftnih derivarov
zmanjkalo, se bomo soočili z velikimi sprememba-
mi. Da nadomestimo primanjkljaj zaradi izčrpane
nafte in vseeno obdržimo današnji življenjski slog
in standard, bomo morali narediti dvoje ukrepov:
poiskati nove vire energije in zracionalizirati našo
trenutno porabo, ter potrebe.
6
1.3.5 Kakšne so alternative energiji naftnih deri-
vatov?
Najti enakovredno nadomestilo fosilnim gori-
vom ne bo lahko. Precej učinkovito že znamo iz-
koriščati energijo sonca, vetra in morja, vendar bi
na primer za proizvodnjo energije, ki bi zadostila
vsem današnjim potrebam Velike Britanije, morali
postaviti plimske generatorje tekom celotne an-
gleške obale in hkrati posejati vetrne turbine na
eni četrtini površine Velike Britanije2.
Že sedaj izrabljamo večino razpoložljivega rečne-
ga potenciala za proizvodnjo elektrike. Za ogre-
vanje stavb na 21OC potrebujemo energijo, od
katere na zahtevamo visokih temperatur ali vme-
snega pretvarjanja v elektriko. Takšno energijo
lahko zelo enostavno in učinkovito pridobivamo
od sonca. Zakaj na naše strehe ne postavimo
več sončnih sprejemnikov toplote? Stavbe lahko
v večji meri ogrevamo s toploto zemlje oziroma s
termalno vodo. Če se izplača gradnja naftovodov
okoli sveta, zakaj ne bi gradili tudi učinkovitih vo-
dnikov termalne vode?
Alternative naftnim derivatom v veliki meri že
obstajajo, ampak cena nafte še ni dovolj visoka,
da bi ljudje te alternative v veliki meri začeli tudi
uporabljati. Finančno bo največ pridobil ravno tisti,
ki se bo prej osvobodil uporabe fosilnih goriv in
zmanjšal porabo elektrike na minimum.
Pri načrtovanju stavb bomo morali uporabiti
celosten pristop in upoštevati porabo vode, elek-
trike in toplote v celem življenjskem ciklu stavbe.
Morali jih bomo bolje izolirati in bolje nadzorovati
porabo vseh virov energije in surovin. Nove teh-
nologije pa lahko arhitekturo še bolj osmislijo in ji
dajo nove jasne smernice.
1.3.6 Kako lahko zmanjšamo porabo energije v
stavbah?
Sistem nadzorovanega prezračevanja nam
prihrani približno eno tretjino energetskih izgub.
Istočasno nam ta sistem prinese višjo kvaliteto
zraka v stanovanju. Prof.Medved v svojih preda-
vanjih omenja, da lahko v majhni kuhinji po skuha-
nem kosilu kvaliteta zraka pade na nevarno nizko
raven. Slabe kvalitete zraka ne čutimo direktno,
vendar se pozna pri našem splošnem počutju in
telesni aktivnosti.
Poleg številnih zapletenih tehnoloških rešitev
obstaja tudi veliko povsem enostavnih, na katere
arhitekti prepogosto pozabljamo. Pogosto se po-
služujemo klimatskih naprav za hlajenje stavb, na-
mesto da bi ozelenili strehe, posadili drevje pred
okna, ki bi stavbi delala senco poleti ali enostavno
spustili žaluzije in tako zasenčili okna.
Varčevanje z energijo torej ne izhaja le iz okolj-
skih ali moralnih načel, ampak iz ekonomskih. Lju-
dem je seveda mar za zemljo in okolje, vendar jim
je cena pogosto odločilnega pomena. Ko bomo v
bližnji prihodnosti morali prenehati uporabljati fo-
silna goriva, se bodo vse oblike energije močno
podražile. Predstavljajte si dan, ko bodo naftni šej-
ki ugotovili, da ne morejo zagotoviti dovolj nafte
za vse porabnike. Kako bomo nadomestili polete
z letali, si ne znam predstavljati. Vem pa, da bra-
zilske banane zagotovo ne bodo več cenejše od
slovenskih jabolk. Ljudje se bodo bolj posluževali
javnih prevozov in hiše bomo končno greli s toplo-
to sonca. Posledično se bo dvignila tudi cena ele-
ktrične energije. Pri kakšni vrednosti se bodo cene
umirile, je seveda nemogoče napovedati, najbrž
pa bodo ostale visoke za daljše časovno obdobje,
kot med prvo energetsko krizo v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja. Za črpanje in predelavo
nafte moramo namreč nazaj vložiti le okoli 2% pri-
dobljene energije. Noben drug energetski vir ne
dosega tako visokega izkoristka.2
7IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
1.3.7 Kaj lahko pričakujemo?
Ker nekatere rešitve že obstajajo, me daljna
prihodnost ne skrbi. Ko bomo pustili za sabo fosil-
no energijo in preklopili na alternativne vire, bomo
prešli skozi velike spremembe.
Skrbi pa me vmesno obdobje, ki bo od nas zahte-
valo hitre odločitve. Pri tem bomo morali aktivno
sodelovati vsi. Zdaj morajo politiki bolj poslušati
znanstvenike. Načrtovalci javnih transportnih sis-
temov morajo prenoviti transportne sisteme. Ar-
hitekti morajo izobraževati javnost in vzpodbujati
ljudi k uporabi najnovejših tehnologij v gradnji in
k celostnemu pogledu na stroške. Konec koncev
bo uporabnik tisti, ki bo plačeval več, če ne bo na
stroške mislil danes. Ekonomisti bodo morali se-
staviti boljše računske modele in jih pri investicijah
tudi upoštevati.'' (Vir: We are finaly running out of
oil, M.Pajnik, 2010)
1.4 Energetska in arhitekturna prenova tipič-
nega stanovanjskega bloka
Potrebe po večanju števila stanovanj ni, zato
se bo gradnja preusmerila predvsem v prenove in
nadomestne gradnje. Obnova stavb bo v priho-
dnosti predstavljala večino dela arhitekta.
Pri varčevanju z energijo je tematika gradnje
družinskih hiš že precej obdelana, pozablja pa se
na stanovanjske bloke, ki v Sloveniji predstavljajo
eno tretjino vseh stanovanjskih kapacitet.
''Danes je v Sloveniji približno 33% stano-
vanj v večstanovanjskih hišah, 63% pa v pro-
stostoječih enodružinskih hišah.''
(Vir: AR (arhitektura, raziskave), A. Fikfak, M. Zba-
šnik Senegačnik, 2003/1)
Naj še enkrat poudarim, da pri energetski
prenovi ne gre toliko za sledenje okoljevartsve-
nim načelom, temveč za varčevanje denarja
stanovalcev. Skušal bom torej najti vse možne
rešitve tako v energetskem, kot arhitekturnem
smislu, jih ovrednotiti glede na učinek in ugo-
toviti, kateri posegi so smiselni ter upravičeni
in kateri niso. Pri tem si bom pogosto pomagal
z grafi in z izračuni stroškov časa, materiala in
energije.
Slika 4: Graf gibanja cen naftnih derivatov 1961 - 2006
8
9IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 6: Gibanje števila stanovanj v Sloveniji o obdobju 1971 - 2008
V Ljubljani je povprečna starost stanovanjskih
stavb krepko nad 30let. Da so se takrat končale
večje gradnje nam pokaže že graf demografskega
gibanja prebivalstva. Od leta 1980 se število pre-
bivalcev Ljubljane ni bistveno povečalo, torej so
tudi potrebe po stanovanjih zastale. Iz poznavanja
današnjih trendov lahko sklepamo, da se tudi v
prihodnjih desetletjih število prebivalcev v sloven-
skih mestih ne bo bistveno povečalo.
Pričakovanja stanovalcev glede udobja pa na
drugi strani nenehno rastejo. Ljudje si želijo večjih
in udobnejših prostorov, ter urejene okolice.
Vsi bloki, stari nad 30 let, so po današnjih
standardih z vidika porabe energije neprimerni in
stanovalcem povzročajo prevelike stroške.
Da bi porabo energije zmanjšali, znižali stroške
in dvignili kvaliteto bivanja, bo treba slej kot prej
vse te bloke temeljito in ustrezno obnoviti ali pa jih
porušiti, ter zgraditi nove.
2.1 Stanje stanovanjskega fonda
Velikost novograjenih stanovanj sicer vztraj-
no raste, vendar glede na potrebe prebivalstva
prepočasi. Leta 1971 je bila povprečna velikost
stanovanj v Sloveniji 57m2, danes pa naj bi bilia
v celotni Sloveniji 74,60m2, na območju Ljubljane
pa le 68m2.
Vzrokov za majhna stanovanja je zagotovo več.
Pomanjkanje ponudbe in za slovenski BDP zelo
visoke cene stanovanj, sta zagotovo pomembna
razloga; kriva pa je tudi državna in občinska regu-
lativa, ki cen in novih gradenj ne nadzira ustrezno.
Posledice tega so morda celo večje, kot le
manjše udobje bivanja. Majhna stanovanja med
drugim nikakor niso vzpodbuda za družine. V sta-
novanju povprečne velikosti 70m2 si je še mo-
goče predstavljati družino z dvema otrokoma,
s tremi pa že veliko težje.
Slika 5: Število prebivalcev Ljubljane 1869-2010, posebej hitra rast je bila v obdobju 1945 - 1980
2 POTREBE PO PRENOVI STANOVANJSKIH NASELIJ
10
2.2 Potreba po stanovanjih
Med popisoma 1991 in 2002 se je na območju
MOL število stanovanj povečalo za 11.202 enot,
kar predstavlja 11% povečanja skupnega stano-
vanjskega sklada MOL oziroma letno okoli 1000
stanovanj več. Izgradnja se je v primerjavi s se-
demdesetimi leti, ko je bilo v Ljubljani zgrajenih
tudi več kot 3000 stanovanj na leto, zelo zmanj-
šala. Statistični podatki tudi kažejo, da se stalno
znižuje povprečno število oseb na stanovanje: 3,3
oseb na stanovanje pri popisu 1971, 2,9 oseb na
stanovanje leta 1981, 2,7 leta 1991 ter 2,4 oseb
na stanovanje leta 2002.
Pomemben podatek iz popisa 2002 je tudi to,
da je bilo 13.480 od skupno 112.511 stanovanj
popisanih kot stalno nenaseljenih. To število pred-
stavlja 12 % celotnega stanovanjskega sklada
MOL, kar je zelo presenetljivo glede na veliko po-
manjkanje ponudb stanovanj v mestu.
Na osnovi zgoraj predstavljenih analiz oblasti
MOL ugotavljajo, da je potrebno zagotoviti pro-
storske možnosti za gradnjo 2000 novih stanovanj
letno.
(VIR: Statistični letopis Ljubljane 2005, MOL,
2005)
Statistični urad RS je objavil, da glede na pov-
praševanje v Ljubljani na trgu močno primanjkuje
velikih stanovanj. 2 in 3-sobnih stanovanj je trenu-
tno za okoli 20% preveč, med tem, ko je 4-sobnih
za okoli 20% premalo, 5-sobnih pa 9% premalo.
Pomanjkanje je opazno tudi pri enosobnih stano-
vanjih za osebe, ki živijo same.
Slika 8: Povprečna velikost stanovanj v Sloveniji 1971-2002
Slika 9: Število stanovanj glede na velikost in povpraševanje (višek in primanjkljaj),
Slika 7: Starost stanovanj v Sloveniji
soba
11IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 10: Ševilo dokončanih stanovanj in njiova povprečna veliksot v Ljubljani v obdobju 2005-2009,
Slika 11: Ševilo dokončanih stanovanj glede na število prostorov v Ljubljani 2005-2009,
2.3 Statistike in stanje stanovanj v Ljubljani 2.4 Primerjava s tujino
Statistični urad RS razkriva natančnejše podat-
ke glede povprečne velikosti stanovanj v državah
Evropske Unije. Ti podatki zajemajo tudi stano-
vanjske hiše, torej so dejanske površine stano-
vanj v večstanovanjskih blokih precej manjše.
Kolikšna je povprečna velikost teh, nisem uspel
ugotoviti. Slovenija se je po objavljenih podatkih
sodeč znašla krepko na zadnjem mestu lestvice z
okoli 70m2. Povprečje med državami se vrti okoli
90m2, kar pomeni, da v povprečju zaostajamo za
20m2 na stanovanjsko enoto, oziroma smo kar
28% pod povprečjem.
Slika 12: Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s stanovanjskimi hišami)
12
2.5 Potrebe z vidika uporabnikov - Lepi pot 4
Z namenom pridobitve širše perspektive glede
obravnavane stanovanjske tematike in vpogleda v
opažanje arhitekturnih in energetskih problemov s
strani uporabnikov, sem se odločil izvesti poizve-
dovalno anketo. Arhitekti pogosto vidimo arhitek-
turne probleme, ne pomislimo pa vedno, kakšen
učinek bo nek poseg imel na denarnico investitor-
ja. Vprašanja sem zato zastavil zelo konkretno in
anketirance spraševal po njihovih potrebah, željah
in tudi, če so pripravljeni prenovo svojih stanovanj
in soseske financirati.
Pri oblikovanju vprašanj (anketa ali intervju) in po-
sameznih sklopov vprašanj morajo biti upošteva-
ne sledeče omejitve:
- vprašalnik ne sme biti predolg,
- vprašanja in izbirni odgovori morajo biti jasni in
nedvoumni,
- vprašanja ne smejo biti geografsko, nacionalno
ali drugače omejena,
- večina vprašanj mora tvoriti podlago za vzorče-
nje različnih odgovorov,
- vprašalnik mora biti anonimen in ne sme zahte-
vati osebnih podatkov izpolnjevalca, po katerih bi
lahko osebo poimensko locirali v prostoru.
(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), A. Fikfak,
M. Zbašnik Senegačnik, 2003)
osnovna šola
poklicna šola
srednja šola
višja
visoka
magisterij
doktorat
0
0
16
22
0
2
2
2.6 Vprašalnik z rezultati
Osebni podatki:
Spol
Starost
Stopnja končane izobrazbe
Število let bivanja v soseski
Struktura gospodinjstva
Vprašanja o stanovanju:
Vrsta stanovanja
Ocenite ustreznost stanovanja gelde na:
(1-slabo, 2-srednje, 3-dobro)
Ste kdaj prenavljali stanovanje?
Kdaj in kaj ste prenovili?
Bi v stanovanju kaj spremenili?
Kaj bi spremenili?
Bi želeli imeti večji balkon?
Bi želeli imeti namesto balkona dodaten prostor?
Kateri dodaten prostor bi potrebovali?
M (55%) Ž (45%)
Povprečje 41 let
Povprečje 16 let
št.stanovalcev: 1=20% 2=40% 3=16% 4=24% 5=0% 6=0%
študentje = 28% družina = 32% upokojenški par = 16%
drugo = 24%
Lastniško = 66% najemniško = 33%
Velikost (1=10% 2=40%, 3=50%)
opremljenost (1=15% 2=40%, 3=45%)
razporeditev prostorov (1=10% 2=45%, 3=40%)
osvetljenost (1=30% 2=45%, 3=25%)
drugo ____________________
da = 50% ne = 50%
Predvsem: kopalnica in kuhinja
da = 65% ne = 35%
Predvsem: večje sobe, parkirna mesta, razporeditev prostorov,
vmenjava oken
da = 65% ne = 35%
da = 45% ne = 55%
Predvsem: soba, shramba, dnevna soba, za sestanke stanovalcev,
skupni prostori
Slika 13: Vprašalnik z rezultati, str. 1/3 (velikost vzorca 42)
13IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Vprašanja o objektu:
Vas moti hrup sosedov?
Pogrešate kak skupni prostor? Katerega?
(kolesarnica, čistilnica, družbeni prostor, zunanji vrt, ipd.)
Kje najpogosteje srečujete sosede in kje se najpogosteje
družite z njimi?
Se vam zdijo skupni prostori primerni?
Bi več stika s sosedi pripomoglo k vašemu boljšem
počutju v soseski?
Se vam zdi vhod v blok primeren?
Ali bi si želeli imeti dvigalo?
Bi si želeli večjih okenskih odprtin?
Ali uporabljate zelene površine okoli vašega bloka?
Katera obnovitvena dela bi bila po vašem mnenju najbolj
potrebna?
Kako ocenjujete urejenost in opremo
okoli bloka (koši, klopi, zelenje, ipd.)?
Imate avto?
Imate garažo?
Imate in uporabljate kolo?
Ocenite primernost kolesarnice.
Je v okolici dovolj parkirišč?
Ocenite primernost parkirišč.
Bi bili pripravljeni investirati v izgradnjo garaž?
Kaj v naselju najbolj pogrešate?
Kaj vas moti?
Sosesko bi celostno ocenili kot:v
da = 15% ne = 85%
Predvsem: prostor za sestanke, klopi
Predvsem: na hodniku, jih ne srečujem
da = 35% ne = 65%
da = 70% ne = 30%
da = 70% ne = 30%
da = 70% ne = 30%
da = 75% ne = 25%
da = 35% ne = 65%
Predvsem: toplotni števci, okna, vhod, fasada, streha
slabo = 50% vredu = 50% super = 0%
da = 75% ne =25%
da = 30% ne = 70%
da = 65% ne = 35%
slabo = 33% vredu = 65% super = 2%
da = 0% ne = 100%
slabo = 60% vredu = 40% super = 0%
da = 50% ne = 50%
Predvsem: trgovino, igrala, klopi, parkirišča
Predvsem: promet, parkirišča
slabo = 5% vredu = 75% super = 20%
Slika 14: Vprašalnik z rezultati, str. 2/3 (velikost vzorca 42)
Vprašanja o rabi energije:
Koliko letno znaša vaš strošek elektrike?
Koliko letno znaša vaš strošek ogrevanja?
Se vam zdi, da za ogrevanje in elektriko porabite veliko?
Ste seznanjeni z ukrepi, ki lahko v blokih pripeljejo do
znižanja stroškov?
(izolacija,toplotni števci, menjava oken)
Bi bili pripravljeni iti v več letno investicijo, če bi s tem
zmanjšali stroške za energijo?
Bi bili pripravljeni odstopiti prostor na podstrešju investi-
torju, ki bi tam uredil dodatna stanovanja ampak v zameno
popravil in zamenjal streho? Zakaj?
V kolikih letih bi pričakovali, da se investicija povrne?
Ali ste že zamenjali vse žarilne žarnice z varčnimi?
Ali veste v kolikšnem času se povrne investicija menjave
žarnic?
Ali reciklirate?
Zakaj? Kaj se vam zdi pomembneje?
Kateri ukrep bi po vašem mnenju najbolj pripomogel k
zmanjšanju stroškov?
Bi bili pripravljeni investirati v prizidek, ki bi vsakemu
stanovanju dodal dodatne prostore? Zakaj?
Zahvaljujem se vam za vaš čas in pomoč!
Matic, absolvent Fakultete za arhitekturo
Zavezujem se, da bom pridobljene podatke uporabil izključno
za študijske namene in v skladu z zakonom o varovanju oseb-
nih podatkov.
Povprečno 456 eur
Povprečno 725eur
da = 65% ne = 35%
da = 65% ne = 35%
da = 65% ne = 35%
da = 50% ne = 50%
Povprečno 10 let
da = 35% ne = 65%
da = 30% ne = 70%
da = 80% ne = 20%
vaši lastni stroški = 25% skrb za okolje = 75%
Predvsem: števci, streha, okna
da = 40% ne = 60%
Slika 15: Vprašalnik z rezultati, str. 3/3 (velikost vzorca 42)
14
2.7 Povzetek ugotovitev
Razdeljenih je bilo 105 anket, za vsako sta-
novanje v obravnavanem območju po ena. Izpol-
njenih in vrnjenih anket je bilo 42, kar predstavlja
slabo polovico in s tem zadovoljiv vzorec za ugo-
tavljanje želja in potreb stanovalcev.
Njihova povprečna starost je 34 let, povprečna
velikost gospodinjstva 2,66 oseb. Njihov čas biva-
nja v soseski je od 1 do 50 let, kar odgovorom daje
dodatno širino. V 15 stanovanjih živijo študentje,
v 6 upokojen par ter v 21 družine z ali brez otrok.
66% stanovanj je lastniških in 34% podnajemni-
ških. Velikosti stanovanj se malenkostno razliku-
jejo, v vsakem nadstropju sta po dve z 52 m2 in
eno z 48 m2.
Velikost, razporeditev in osvetljenost prostorov
so problem, predvsem pri mlajših anketirancih in
tistih z družinami. Starejših anketirancev to ni mo-
tilo.
Med željami po spremembah si sledijo želje po
večjih prostorih, dodatna parkirna mesta, boljša
razporeditev prostorov, menjava oken, več sve-
tlobe. Izmed prostorov najbolj pogrešajo dodatno
sobo, shrambo, dnevno sobo, skupni prostor za
sestanke stanovalcev. Pogrešajo tudi boljšo javno
opremo (klopi, igrala za otroke).
Pomemben se jim zdi balkon, ki ga ne bi zamenjali
za dodaten prostor oziroma bi radi imeli večjega.
Skupni prostori se jim ne zdijo primerni. Predvsem
stanovalci višjih nadstropij in starejši bi si želeli
imeti dvigalo.
Večina anketirancev uporablja kolesa in meni,
da je kolesarnica primerna. Primernost parkirnih
mest pa so večinoma ocenili za neustrezno, moti
jih predvsem premalo mest za avtomobile.
Večina meni, da za stroške kurjave in elektri-
ke porabijo veliko, da so z ukrepi, ki bi lahko te
stroške zmanjšali seznanjeni in da so celo za to
pripravljeni investirati.
Polovica stanovalcev bi bila za izgradnjo do-
datnih stanovanj pripravljena odstopiti prostor na
podstrešju, v kolikor bi s prodajo teh stanovanj
lahko delno pokrili stroške preostale obnove (na
primer strehe). Nekoliko manj jih je bilo naklonje-
nih prizidku, ki bi jim dodal nove prostore.
Četudi trdijo, da se ukrepov za zmanjšanje
porabe energije zavedajo, jih večina še ni zame-
njala žarilnih žarnic z varčnimi neonskimi ali LED
(light emittin diode). Večina jih reciklira predvsem
iz spoštovanja do okolja. Povprečno pričakujejo,
da bi se investicija v obnovo s privarčevanimi stro-
ški energije povrnila v roku 10 let.
Predvsem odgovori glede potreb anketirancev
so bili pričakovani (parkirišča, večji prostori, svet-
loba, stroški). Večinoma so pripravljeni obnoviti
svoja stanovanja in jih narediti varčnejša.
Anketa pa kaže na težave pri večjih arhitekturnih
posegih. Želje, potrebe in finančne sposobnosti
stanovalcev niso enake. Če si nekdo želi večjega
in boljšega stanovanja, se bo preselil v novo stano-
vanje in ne bo vlagal truda in energije v povečanje
obstoječega, saj v to ne bo mogel prepričati svo-
jih sosedov. Dodaten problem bi nastal v obdobju
gradnje, ko bi bilo potrebno stanovalce vsaj za
krajši čas preseliti nekam drugam.
Če bomo stare stanovanjske soseske res želeli
temeljito preurediti, bomo morali zahtevati pomoč
stanovanjskih skladov, občine ali države, ki bi
takšne težave bili sposobni ustrezno rešiti.
15IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika: 17: Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova
2.8 Stroški energije - Lepi pot 4
Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo
večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje ob-
stoječih. Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj po-
rabimo 1/3 vse energije z naslova nepovratnih
virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61%
vse porabljene energije v angleškem gospodinj-
stvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata
z energijo morda danes še sprejemljiva za naše
denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen ener-
gentov prav gotovo ne bo.
Brez dvoma bi lahko veliko večino energije, po-
trebne za ogrevanje, pridobili brez pretvarjanja v
elektriko direktno od sonca. Istočasno bomo mo-
rali obnoviti domala vse fasadne ovoje, ki so bili
izdelani pred letom 1990, oziromo tiste, ki nimajo
izoliranih zunanjih sten in dovolj kvalitetnih oken,
saj izgubljajo (pre)velike količine toplote na takšen
način.
Pregled položnic stroškov električne energije
in toplote izbranega bloka na Lepem potu 4 nam
pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur
za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi
za električno energijo, od tega je približno polovi-
ca za pripravo tople sanitarne vode. Za posame-
zno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je
več kot je povprečna mesečna plača letno v Slo-
veniji, za stroške električne energije 50m2 velike-
ga stanovanja.
Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab
toplotni ovoj, ventilacijkse izgube zaradi dotraja-
nih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših
stanovanjskih blokih predvsem posledica skupne-
ga števca porabljene toplote (od konca leta 2011
nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije).
Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem
neprimerna svetila in električni grelci vode, ki so
po novem pravilniku prav tako prepovedani.
Na posamezno gospodinjstvo so letni stroški
ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.
1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno
samo zaradi porabljene energije stane 23eur.
S porabo okoli 210kWh/m2 spadamed zelo
potratne objekte.
Vir: Učinkovita raba energije, eko-telekom.si
Graf vsote stroškov energije za ogreva-
nje in sanitarno vodo pri 73. letu prebije mejo
1.000.000eur stroškov samo za obravnavan
objekt.
Slika 16: Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji
vrsta objekta glede
na porabo energije
raba energije (kWg/
m2a)zelo potratni objekt več kot 250potratni objekt 200 - 250povprečni objekt 150 - 200varčni objekt 100 - 150zelo varčni objekt 50 - 100n i z k o e n e r g i j s k i
objekt
15 - 50
energijsko pasivni
objekt
manj kot 15
vsota stroškov porabljene energije
16
3.1 Zgodovina in čas nastanka
INVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo
v Ljubljani
PROJEKTANTSKI BIRO: Gradis
GLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek Drago
DATUM IZGRADNJE: 1960
Načrti za celotno stanovanjsko naselje Bičevje
so nastali leta 1959, ko je potreba po novih stano-
vanjih hitro naraščala. V naselju Bičevje je sedem
tlorisno in konstrukcijsk-o podobnih blokov, od ka-
terih jih je pet od temeljev navzgor in z malenko-
stnimi spremembami grajenih z istimi načrti. Dva-
krat po dva od teh petih sta postavljena tako tesno
skupaj, da si preko dilatacije delita eno steno. Peti
blok z enakim načrtom, ki ga obravnavam v nalo-
gi stoji nekoliko bolj proti vzhodu ob ulici Lepi pot
in tudi hišna številka je zato Lepi pot 4. Na severni
strani ulice Bičevje stojita še dva bloka podobnih
zunanjih dimenzij in podobnih višin, kot prej ome-
njenih pet.
Celotno naselje Bičevje je bilo namensko zgra-
jeno za delavce Ljubljanske univerze. V kolektivno
stanovanjsko gradnjo naj bi za tisti čas uvedli vsaj
nekaj inovativnih rešitev. Zadostno število stano-
vanj v dovolj hitrem času so zagotovili z uporabo
istih načrtov za več stavb. Vsa so minimalnih kva-
dratur, z minimalno svetlo višino stropa, zasnova-
na so ekonomično in zaradi tega ne preveč prila-
godljivo.
Za takratni čas novost predstavlja “nočni” ho-
dnik, s katerim je arhitekt delno ločil dnevni in spal-
ni del stanovanja. Za potrebe današnjega časa
niso predvideli zadostne površine za parkirišča.
Predvsem način gradnje je pogojeval, da so
mnogi stanovanjski bloki iz tistega časa podobne-
ga izgleda. Kar se tiče konstrukcijske trdnosti, je
gradnja sicer postajala vse bolj kvalitetna, vendar
za potresno območje, kot je Ljubljana, takratni
standardi danes ne zadostujejo več. Strogi pred-
pisi glede potresne trdnosti so začeli veljati šele
po potresu v Skopju leta 1963.
Na območju Rožne doline, Viča in Trnovega
sem se odločil poiskati stanovanjske bloke s po-
dobno letnico nastanka (1950 - 1977), predvsem
pa s podobno tlorisno in konstrukcijsko zasnovo.
Naloga na ta način obravnava širšo problema-
tiko prenove stanovanjskega bloka, ki se pojavlja
na več lokacijah.
3.2 Sorodna stanovanjska naselja
V nalogi se bom osredotočil na stanovanjska
naselja starejšega nastanka, ki po mojem mnenju
predstavlja skupino stavb, ki so zaradi svoje kon-
strukcije in številčnosti najbolj potrebne pozorno-
sti. Povprečno gledano so to stavbe višine do
P+5, brez dvigala z minimalnimi tlorisnimi po-
vršinami. Konstrukcijsko so to zidane stavbe
z armiranobetonsko (AB) kletjo in talnimi plo-
ščami, ter pogosto še brez vertikalnih AB vezi.
V raziskavo stanovanjskih naselij iz obdobja po
drugi svetovni vojni sem vključil le naselja z obmo-
čja Tržaške in Barjanske ceste oziroma četrtnih
skupnosti Rožna dolina, Vič in Trnovo.
Podatke za to sem dobil s spletne strani GURS
(Geodetske uprave Republike Slovenije). V str-
njenih stanovanjskih naseljih nizkih stanovanjskih
stavb, zgrajenih med leti 1950 - 1977, sem naštel
3855 stanovanjskih enot, katerih povprečna veli-
kost se giblje med 50 in 60m2. Po grobi oceni je
stanovanjskih sosesk podobnega obdobja v Lju-
bljani še štiri do pet-krat toliko. Če upoštevamo za-
dnje objavljene podatke, da je v Ljubljani 112.541
stanovanj (vir: Statistični letopis Ljubljane 2005),
stanovanja iz tega obdobja predstavljajo 12-
16% vseh stanovanjskih kapacitet.
(Vir: GURS, http://prostor3.gov.si, Geodetska
Uprava RS, 15.6.2011)
3 PREDSTAVITEV STANOVANJSKEGA BLOKA - LEPI POT 4
17IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Četrtna skupnost Rožna dolina1 Viška cesta1125 stanovanjskih enot, 1967-1977 leto izgradnje54m2 povprečna velikost
Četrtna skupnost Vič2 Tbilijska ulica1000 stanovanjskih enot, 1970 - 1978 leto izgradnje55m2 povprečna velikost
Četrtna skupnost Rožna dolina3 Med Jamovo in Tržaško cesto872 stanovanjskih enot,1952-1977 leto izgradnje50m2-60m2 povprečna velikost
Četrtna skupnost Trnovo4 Študentski in dijaški domovi Murgle 1050 ležišč1984 leto izgradnje
Četrtna skupnost TrnovoCesta v Mestni Log660 stanovanjskih enot1960-1972 leto izgradnje58m2 povprečna velikost stanovanj
Četrtna skupnost Rožna dolinaŠtudentsko naselje v Rožni dolini3.600 ležišč, 1950-1982 leto izgradnje
Četrtna skupnost VičOražnova ulica93 stanovanjskih enot1950-1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost
Četrtna skupnost VičBičevje in Lepi pot105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje50m2 povprečna velikost
Slika 18: Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne doline, Viča in Trnovega
območje Rožne doline, Viča in Trnovega3855 stanovanjskih enot, 1950-1977 leto izgradnje50-60m2 povprečna velikost15.000-19.000 po ocenah neobnovljenih sta-novanj iz tega obdobja v Ljubljani
18
3.3 Lokacija
Stanovanjski blok na Lepem potu 4 je eden od
sedmih (po dva od teh sta združena), ki ležijo v
sredini stavbnega otoka, ki ga obdajajo večje ce-
ste - na severu Tržaška cesta, na jugu Jamova
cesta, na vzhodu Groharjeva cesta in na zahodu
Langusova ulica. Ceste znotraj tega območja slu-
žijo le kot dovozne poti. Promet pa nekoliko pove-
čuje odprto parkirišče Mirje.
Ulici Bičevje in Lepi pot sta bili pred kratkim spe-
ljani enosmerno proti severu in nato proti zahodu,
da so se s tem pridobila dodatna bočna parkirišča.
Od lokacije je ožje mestno središče Ljublja-
ne oddaljeno le slabih 10minut hoje proti vzhodu.
Najbližja postaja mestnega potniškega prometa,
kjer stojijo avtobusi linij 1 in 6, je oddaljena sla-
bih 200 metrov. V radiju 200 metrov sta še dve
pekarni, dve sadjarni, dve fotokopirnici, območna
upravna enota Vič, dve restavraciji, dodatno še
dve gostilni, optika in računalniški servis. Do naj-
bližje trgovine z živili je 600 metrov.
Kvaliteto bivanja v soseski dviguje relativna bli-
žina velikih rekreativnih površin v Tivolskem parku
in hiter dostop do mestne obvoznice po manj pro-
metni Barjanski cesti proti jugu.
Ožje območje je pretežno stanovanjsko, ven-
dar se posamično pojavljajo točke z gospodarsko
dejavnostjo. Mednje sodi predvsem Fakulteta za
Gradbeništvo in Geodizijo, ki je v neposrednji bli-
žini.
Predvsem zaradi zanimive bližine mestnega
središča na območju primanjkuje parkirnih prosto-
rov, ki jih dnevni migranti zasedajo stanovalcem.
Teren je raven in v celoti nad poplavno ogrože-
nim območjem. Odprtih javnih površin je v okolici
precej, vendar niso namensko izkoriščene.
Območje obravnave je opremljeno s plinskim
omrežjem, vendar plinska napeljava v obravna-
vano stavbo ni napeljana. Ogrevanje je daljinsko
preko toplovoda. Dotok čiste, pitne vode in odvod
odpadne vode sta urejena.
b. Bičevje 2K + 5 število etaž15 stanovanjskih enot 51,30m2 povprečna površina stanovan16,60m višina stavbe1961 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element
c. Bičevje 4K + 5 število etaž15 stanovanjskih enot 51,30m2 povprečna površina stanovan17,10m višina stavbe1962 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element
e. Bičevje 1K + 5 število etaž30 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 16,50m višina stavbe1962 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element
f. Bičevje 7K + 5 število etaž30 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 16,50m višina stavbe1961 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element
d. Lepi pot 4K + 5 število etaž15 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 17,00m višina stavbe1962 leto izgradnjeopeka glavni konstrukcijski element
g. Bičevje 5P +1 število etažposlovni objekt 300m2 skupna uporabna površina7,80m višina stavbe1990 leto izgradnjemontažna gradnja
i. Lepi pot 6P +1 število etažposlovni objekt 496m2 skupna uporabna površina8,80m višina stavbe1946 leto izgradnjeles glavni konstrukcijski element
h. Jamova cesta 2K + 5 število etažizobraževalna ustanova (FGG)1426m2 skupna uporabna površina 28,00m višina stavbe1968 leto izgradnjearmiran beton glavni konstrukcijski element
a. Lepi pot 1P+1 število etažstanovanjski objekt250m2 skupna uporabna površina9,10m višina stavbe1860 leto izgradnjeles glavni konstrukcijski element
a
b
c
d
e
fg
h
i
19IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 19: Obstoječa situacija območja Bičevje in Lepi pot
3.4 Situacija
20
3.5 Tehnično poročilo iz leta 1960
Tehnično poročilo o gradnji iz leta 1960 razkriva
osnovne podatke o bloku in je dosledno napisano.
Svetla višina etaž je 2,60m, konstrukcijska
debelina stropov pa 21cm. V kleti je predvideno
zaklonišče s stropom nosilnosti 2400kg/m2, ob
južni steni pa še en blok enake konstrukcije. Se-
stava zidov je opečnata, talne plošče so grajene
iz 13cm armiranobetonske konstrukcije, 2cm miv-
ke, 3cm izolacije, 0,5cm asfalta in 2,5cm parketa.
Vse talne plošče so računane s koristno obtež-
bo 125kg/m2 in so na vse strani elastično vpete v
stene. Streha je dodatno izolirana z 8cm maltona
in 2cm estriha, kar po današnjih sandardih sploh
ne predstavlja izolacije. Okenski okvirji razen ti-
stih v kopalnici nimajo preklad in segajo do vrha.
Predvideno je centralno ogrevanje tople vode
z električnim bojlerjem in ogrevanje stanovanj z
električnimi pečmi. Zračenje kleti je predvideno z
zajemom zraka na severu in odvodom skozi zrač-
nike pod streho. Na iste zračnike so priključene
termosifonske nape, ki odvajajo zrak iznad kuhal-
ne površine. Omenjena je tudi dodatna izolacija
južne stene z 8 cm porolita na notranji strani, ki
prav tako po današnjih merilih ni izolativni mate-
rial.
V kletnih prostorih načrti kažejo jasno razde-
litev. Načrtovani so kolesarnica, hišna delavnica,
prostor za shrambo in obdelavo živil, ter skoraj
polovica prostora za shrambo kuriva. V tehničnem
poročilu tudi piše, da je ogrevanje predvideno s
kaloriferskimi elektrinimi pečmi.
Slika 21: Pogled z JV, prihod po cestiSlika 20: Tloris tipičnega nastropja
21IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 22: Uvoz v enosmerno ulico Lepi pot, bližamo se obravnavanemu objektu
Slika 26: Nekateri lastniki stanovanj so se tudi zunanje prenovo lotili sami, zavedajo se, da z zamenjavo dotrajanih
oken priavarčujejo
Slika 24 Pogled s SZ na obravnavan objekt
Slika 23: Uvoz v enosmerno ulico Bičevje , zavijemo levo in se oddaljujemo obravnavanemu objektu
Slika 31: Bičevje 2 (Bičevje 4 ima enako zasnovo)
Slika 27: Vstop na stopnišče in zavita pot do kolesarnice
Slika 28: Natrpana kolesarnica ne zadošča predpisu kapac-itete 0,60m na vsako ležišče Slika 30: Pogled iz sobe proti hodniku v stanovanju JUG,
prostori so skromni
Slika 29: Kopalnica komaj ustreza dimenzijam po današnjem standardu, stanovanje JUG
3.6 Foto dokumentacija stanja
Slika 25: Vhod
22
23
2425,26
30
22
Slika 33: Tloris - posnetek stanja 1:100
3.7 Stanje objekta
Gradnja je opečnata, zidovi, pa so na vzhodni in
zahodni strani precej debeli (40cm), na severni in
južni, pa so (30cm), kar stavbi daje visoko kapaci-
tivnost toplote oziroma hladu. Talne plišče, kletni
zidovi in temelji so armirani.
Izolacije sten in strehe ni.
Prostori so precej majhni in enostavno razpore-
jeni. Okenski okvirji in vrata so lesena in izsušena,
dotrajana. Zaradi tega imajo velieke špranje, sko-
zi katere pozimi uhaja topel zrak.
Kletni prostori so dovolj veliki, vendar brez
ustreznih prostorov za shranjevanje koles. Drugih
skupnih prostorov za srečevanje in druženje ni,
kar se glede na anketo izraža v slabših medsose-
skih poznavanjih in odnosih.
Prostori za avtomobile na sami gradbeni parce-
li niso bili načrtovani, vendar so si stanovalce del
parcele enostavno preuredili.
Objekt v vsem svojem obstoju ni bil deležen
večjih vzdrževalnih del. Kvaliteta gradnje je bila
očitno solidna, saj je nosilna konstrukcija še ve-
dno v dobrem stanju.
Stvari, na katere je potrebno biti pozoren, so
neenakomerno posedanje, poškodbe v nosilni
konstrukciji, razpoke, puščanje strehe, vlažna
klet, zamakanje kleti, dotrajane električne in vo-
dne napeljave, zastarel ogrevalni sistem, odpada-
nje ometa fasade, dotrajana okna.
Klet
Na površini zidov ni povečane prisotnosti vlage.
Nosilna konstrukcija
Nikjer ni opaziti razpok, ki bi bile posledica kon-
strukcijskih napak ali neenakomernih posedkov.
Talne konstrukcije
Sestava tal me je presenetila, saj so tanka
(20cm), po lastnih izkušnjah bivanja v bloku pa
vem, da z zvočno izolativnostjo ni težav. Plavajo-
čega poda, kot ga poznamo danes, ni. Za dušenje
vibracij in izravnavo je bila uporabljana plast miv-
ke, parket pa je vtisnjen v bitumenski sloj.
b. Zunanje stene v, z (40cm)notranji ometopeka 40cmzunanji omet
a. Zunanje stene s,j (30cm)notranji ometopeka 30cmzunanji omet
a.
b.
23IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Streha
Na strehi so bili enkrat že sanirani žlebovi,
ostala konstrukcija in material pa niso bili menjani.
Kljub temu streha ni nikoli puščala vode, ki bi lah-
ko poškodovala objekt.
Javna oprema:
Zelene površine se ne koristijo, kar nakazuje na
neprimerno javno opremo. Zelenja je veliko, ven-
dar se brez klopi in igral ljudje tam ne zadržujejo
radi.
Dostop:
Dostop invalidom ni omogočen. Tudi starejšim
ljudem stopnice do petega nadstropja in pol delajo
velike težave.
Kolesarnica:
Zaradi ozkih hodnikov in premajhne površi-
ne ne zadostuje standardu, da ima vsako ležišče
60cm x 2.00cm prostora za shranjevanje kolesa.
Skupna površina kolesarnice je 26m2. Zunanjih
parkirišč za kolesa ni.
Ogrevalni sistem
Ogrevanje je daljinsko in deluje dobro. Poraba
je zaradi slabe tesnosti stavbe zelo velika. Nujni
bi bili števci, ob novem fasadnem ovoju pa bi se
površina toplotnih teles lahko zmanjšala.
Električne napeljave:
Vsa vidna stikala in napeljave so dotrajane in
občasno se iskrijo. To predstavlja veliko požarno
nevarnost. Ob prenovi bi se nove napeljave spe-
ljale ob fasadi ali v dvigalnem jašku.
Vodne napeljave:
Vodovodne inštalacije so iz svinčenih cevi in ne
povzročajo težav. Možnost novih napeljav.
Kanalizacijske cevi:
Menjava kanalizacijskih cevi bi predstavljala
večji poseg. Stanovalci o težavah niso poročali.
Prezračevanje:
Prezračevalni jaški so narejeni za kuhinje in
kleti in delujejo dobro. Po takratni povojni zakono-
daji ima vsako stanovanje priklop za zunanjo grel-
no napravo. Ta predpis je bil ukinjen šele v pred
kratkim.
Parkirišča v okolici:
Parkirnih mest za stanovalce bi bilo dovolj, če
jih ne bi zasedali dnevni migranti, ki se vozijo v
Ljubljano v službo. Potrebno bi bilo urediti nova,
vendar ob tem ohraniti zelene površine.
Javna oprema:
Zelene površine se ne koristijo, kar nakazuje na
neprimerno javno opremo. Zelenja je veliko, ven-
dar se brez klopi in igral ljudje tam ne zadržujejo
radi.
Slika 34: Prerez vz - posnetek stanja 1:100
e. Tla (21cm)2,5cm parket0,5cm asfalt2,6cm foča plošče1,4cm mivkaAB talna plošča 13cmstropni omet
f. Tla nad kletjo2,5cm parket0,5cm asfalt3,9cm foča plošče1,1cm mivkaAB talna plošča 13cmstropni omet
c. Strehavalovite salonitne ploščelesene prečne letvešpirovci
g. Stena v kletinotranji omet40cm armirana stena zunanje nasutej
h. Tla v kleti7cm zalikan betonbitumenski premaz7cm betonnasutje
d. Strop proti strehi2cm estrih8cm malta13 cm AB talna ploščastropni omet
c.
d.
e.
f.
g.
h.
24
25IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Balkoni
Betonski zastori na balkonih so bili grajeni iz
slabega materiala in na več mestih so opazne raz-
poke in poškodbe. Ob novem fasadnem oboju bi
bila njihova uporabnost zaradi nizke globine moč-
no vprašljiva.
Omet
Omet je absolutno dotrajan in na več mestih
odpada.
Okna
Okna so dvojne zasteklitve, vendar stara, lese-
na in absolutno odtrajana. Les se je z leti posušil
in tesnosti ni več, pozimi se pogosto prepih čuti pri
zaprtih oknih. Nekaj stanovalcev je v svojih stano-
vanjih okenske okvirje že menjalo.
Slika 36: Omet je razpokan in na več mestih odpadaSlika 35: Stik balkona in fasade je razporan z odpadajočim ometom
Slika 37: Dotrajana in izsušena okna ne tesnijo in povzročajo velike energijske izgube
26
4 REFERENČNI PRIMERIKot referenčne primere bom predstavil dva pro-
jekta, kjer so se oživitve soseske lotili s prenovo in
dograditvijo obstoječih stanovanjskih blokov.
4.1 Prenova Saint-Nazaire, France
Lacaton & Vassal
2010
40 stanovanj + 40 novih stanovanj
10.282 m2
stroški 5,2 M €
Stanovanjski blok je le eden v tem blokovskem
naselju, ki je bilo zgrajeno v 70ih. Stanovanjske
stavbe so takrat rasle hitro. Tlorisne površine so
za današnji dan premajhne. Še pred kratkim to
območje ni bilo zanimivo za stanovalce in je imelo
splošno podobo naselja v zatonu. Biro Lacaton-
Vassal je uspel oblasti prepričati, da se ne loteva-
jo obsežnih rušitev in novogradenj, saj uspeh ne
bi bil zagotovljen. Če bi želeli stvari postaviti na
novo, pa bi bili posegi zelo veliki. Začasno bi mo-
rali razseliti veliko število ljudi in razdreti nekatere
med-soseske vezi.
Predvsem so želeli ohraniti prebivalce, soseske
odnose in zelenje. Konstrukcija stavb je bila v do-
brem stanju, popraviti pa je bilo treba uporabnost,
narediti preskok v času in objektu dodati nekaj no-
vih funkcij. Potrebno je bilo dvigniti kvaliteto biva-
nja v objektu, da je zopet postal zanimiv za srednji
sloj. S prenovo je postal konkurenčen nekaterim
novim, sodobnim soseskam.
Slika 40: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo – zunanji izgled Slika 40: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire po prenovi – zunanji izgled
Slika 38a: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo - okenske odprtine
Slika 38b: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire po prenovio - okenske odprtine
27IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 42: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire pred prenovo Slika 43: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire po prenovi
Slika 39: Prostorski prikaz in shema situacije
28
4.2 Prenova stanovanjskega bloka na Ilirski
cesti, Ljubljana
Enota Arhitekti
2008
8 stanovanj + 1 novo stanovanje
630m2
stroški 387,000 €
Stanovanjski blok Ilirska je eden izmed mnogih
pozabljenih blokov med visokimi stavbami ob Tru-
barjevi cesti v Ljubljani. Po privatizacijskem proce-
su so dotrajana stanovanja dobila nove lastnike in
s tem dobro priložnost, da se izvedejo prepotreb-
ne prenove. Kot del prenove se je nerabljeno pod-
strešje preuredilo v novo stanovanje. Ena glavnih
točk prenove je bilo povečanje okenskih odprtin,
saj je bila osvetljenost z dnevno svetlobo nezado-
stna. Ampak pojavile so se težave.
Vsa stanovanja niso bila v enako slabem sta-
nju. Zaradi mešanega lastništva, neusklajenih že-
lja in lastnih prenov v preteklosti, pa vsi lastniki
niso pristali na stroške prenove. Od osmih lastni-
kov stanovanj, se trije prenove niso želeli. Torej
kako uskladiti izgled fasade, če so okna različnih
oblik in velikosti?
Rešitev so bili močno poudarjeni okenski okvir-
ji, ki so razliko med manjšimi starimi in večjimi
novimi okni dodatno izpostavili. Barve fasad se
ujemajo z barvami okenskih okvirjev. Če si bodo
preostali trije lastniki stanovanj kdaj želeli pove-
čati okna, bodo lahko to storili v območju svojega
barvnega polja na fasadi, tako, da ne bo moten
izgled celote.
Z novo podobo fasade sedaj stanovanjski blok
na Ilirski ulici opozarja nase in poživlja.
Slika 44: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na prenovljano fasado - kontrast obnovljeno/ne-obnovljeno
Slika 45: Situacija Ilirska ulici 1:2000
Slika 46: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na fasado pred in po prenovi
29IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 47: Stanovanjski blok Ilirska, tloris pritličja po prenovi Slika 48: Stanovanjski blok Ilirska, tloris tipičnega nadstropja po prenovi
30
5.2 Zaznava
Posebnih ekscesov v prostoru ni. Občuti se hrup Tržaške ceste, ozko grlo proti nagnetenemu parkirišču,
ter odprt pogled preko nepozidanih parcel na vzhodu.
5 ANALIZA PROSTORA ULIC LEPI POT IN BIČEVJE5.1 Morfologija in program
Zazidava je raznolika, urejena stanovanjska in pol stanovanjska z linijskimi potezami garaž, skupaj z
nestanovanjskimi stavbami raznih oblik. Program je pretežno stanovanjski. Ob Tržaški cesti je mešan,
neurejeno pa se pojavljajo večje nestanovanjske stavbe.pomožno objekti stanovanjski
programmešan program nestanovanjski
program
Slika 50: Prikaz zaznave prostoraSlika 49: Prikaz zazidanosti prostora in različnih programov
zaznavane meje
hrup smeri odprtih pogledov
ozko grlo vrvež
31IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
5.3 Gospodarske dejavnosti v bližini
100m: pekarna, restavracija
200m: 2 pekarni, 2 kavarni, 2 trgovini s sadjem, 2 restavraciji, frizer, optika, računalniška trgovina, UE Vič
500m: med drugim dve trgovini z živili, pošta, banka, zdravstveni dom.
m
100
200
300
5.4 Promet
Promet v večji meri obide stavbno območje, ki je prikazano na sliki, vendar je enosmerna ulica, speljana
po ulicah Lepi pot in Bičevje, zaradi parkirišča ob prometnih konicah zelo obremenjena.
prometni pasovi grajeno tkivo javne parkirne površine
prehodi za peščce
Slika 52: Prehodnost prometa na obravnavanem območjuSlika 51: Radij 100, 200, 300m od bravnavanega objekta
32
5.5 Vegetacija
Vegetacije je na območju precej, vendar je večinoma zasebna. Obravnavano stanovanjsko naselje Bičev-
je ima sicer precej javnih zelenih površin, vendar jim manjka dodana vrednost, zaradi česar jih stanovalci
ne uporabljajo pogosto (klopi, otroška igrala).
javne/poljavne pov-ozne površine 23%
grajeno tkivo28%
zasebne zelene površine 34%
poljavne zelene površine 16%
5.6 Gradbene linije
Gradbene linije so včasih kršene, dostikrat pa zaradi dreves niti niso več opazne.
gradbene linije grajeno tkivo obravnavan objekt
izstopajoče zelenje
Slika 54: Gradbene linije na območjuSlika 53: Prikaz javnih in poljavnih zelenih površin na obravnavanem območju
33IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
5.7 Predpisi in omejitve
Viri:
- ZGO-1 (Zakon o gradnji objektov), Uradni list RS
41/04
- ZUreP-1 (Zakon o urejanju prostora), Uradni list
RS 142/02
- Stanovanjski zakon, Uradni list 69/03
- Pravilnik o osvetlitvi stanovanj z dnevno svetlo-
bo, Uradni list 102/04)
- Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gra-
ditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list
1/7.1.2011
- Pravilnik o učinkoviti rabi energije, Uradni list
RS, št.52/2010)
- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list
RS, št.
- tehnična smernica TSG - Po
arna varnost v stavbah
- Prostorski ureditveni pogoji MOL (VI-646)
- Podrobni prostorski ureditveni pogoji MOL (Sta-
novanjski objekt Lepi pot 4 stoji v Katastrski Obči-
ni K.O. 2679 Gradišče II na parceli 802, s pripada-
jočo parcelo 159/2 v upravni enoti Vič)
5.7.1 Arhitektura
Določbe pravilnikov se uporabljajo tudi pri rekon-
strukcijah stanovanjskih stavb in pri spremembah
namembnosti stanovanjske stavbe, če so dane
tehnične možnosti za njihovo izvedbo.
Osvetlitev prostorov
Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju,
sprostitvi in pripravi hrane ter spanju, morajo biti
osvetljeni z dnevno svetlobo.
Velikost vseh zastekljenih površin prostora Ast
(dejanska zastekljena površina nad višino 0,85 m
od gotovih tal, v kateri ni všteta površina okenskih
okvirov, prečk in podobnih neprosojnih delov),
mora biti večja od najmanjše potrebne velikosti
zastekljenih površin Ast-min, ki jo določimo z na-
slednjim izrazom:
Ast-min = D x Ap / 45 (m2)
kjer je Ap seštevek vseh površin prostora (strop,
tla, stene, okna) v m2, D pa količnik dnevne sve-
tlobe.
Če je del stanovanja osvetljen z dnevno svetlo-
bo le z ene strani, njegova globina ne sme meriti
več kot tri svetle višine prostora.
Neposredna osvetlitev je dosežena, če skupna
površina obdelanih zidarskih odprtin (pri tem se
upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kot 0,50
metra nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi,
dosega najmanj 20 odstotkov neto tlorisne površi-
ne teh delov stanovanja.
Vse odprtine za naravno osvetlitev imajo vgra-
jene elemente za preprečitev prekomernega vpli-
va sončnih žarkov in za zatemnitev.
Dimenzije prostorov
Vhodni prostor v stavbo s tremi do devetimi
stanovanji ima svetlo širino najmanj 1,50 metra,
v stavbah z deset ali več stanovanji pa najmanj
1,80 metra.
V ali ob stavbi je zagotovljen lahko dostopen
pokrit prostor za shranjevanje koles. Velikost kole-
sarnice se določi tako, da se za vsako načrtovano
ležišče v stanovanjski stavbi predvidi 0,60 mesta
za shranjevanje kolesa.
Svetla širina stopniščnih ram, podestov in hodni-
kov v skupnih prostorih dvostanovanjske stavbe je
najmanj 1,00 metra, v tro- in večstanovanjskih pa
najmanj 1,20 metra.
Svetla višina garaž in drugih površin, po katerih
je predvidena vožnja z motornimi vozili, ne sme
biti manjša od 2,20 m.
Svetla višina stanovanjskih prostorov je naj-
manj 2,50 metra.
Prostori, namenjeni bivanju in spanju, niso ožji
od 1,90 metra in v primeru osvetlitve le s krajše
strani, ne ožji od polovice svoje dolžine.
Svetla širina prehodov, namenjenih komuni-
kaciji med prostori, je najmanj en meter tudi ko je
nameščena oprema.
Pomožni prostori
Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj
stavbe na delu gradbene parcele, ki omogoča ne-
oviran dostop komunalni službi.
V stavbi mora biti prostor za hrambo čistil za
čiščenje skupnih prostorov, v katerem morata biti
vodovodna napeljava in odtok. Površine tal in sten
prostora za hrambo čistil morajo omogočati mokro
čiščenje.
Vsakemu stanovanju pripada individualni pro-
stor, namenjen shranjevanju stvari, s tlorisno po-
vršino najmanj 3 m2, ki je lahko zunaj stanovanja,
a na gradbeni parceli stavbe.
Slika 55: Tabela dimenzij stopnic za stanovanjske stavbe
34
Oprema
Stopnišča, balkoni, lože, terase in podobne, nad
okolico več kot za 0,48 metra dvignjene površine,
so zavarovane z ograjo, visoko najmanj en meter.
Odprtine v ograji onemogočajo prehod predmetov
s premerom več kot 12 centimetrov in vzpenjanje
otrok.
V stavbah s petimi etažami ali več mora biti
vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo s svetlimi
merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220
cm (širina x globina x višina). Svetla širina vhoda
v kabino dvigala mora biti najmanj 80 cm.
Vsa okna, ki jih je mogoče odpreti in pri kate-
rih je višina parapeta na notranji strani manjša od
0,90 metra, na zunanji strani pa večja od enega
metra, imajo dodatno varovalno ograjo z zgornjim
oprijemalnim robom, ki sega najmanj en meter
nad notranji gotovi pod.
Stanovanje s tremi ali štirimi ležišči ima stranišč-
no školjko s splakovalnikom v posebnem prosto-
ru – stranišču, v katerem mora biti tudi umivalnik.
Stanovanje s petimi ali več ležišči ima dve stra-
niščni školjki s splakovalnikom, ločeno nameščeni
v kopalnici in posebnem prostoru – stranišču, v
katerem je tudi umivalnik.
Nujna oprema: Ležišče meri 90 cm x 210 cm,
ležišča za dve osebi 160 cm x 210 cm, delovne
mize 120 cm x 70 cm na tri ležišča. Umivalnik 60
cm x 55 cm, kopalna kad površine 1,20 m2 ali prhe
površine 0,60 m2 in straniščne školjke 40 cm x 60
cm. Visoka garderobna omara s skupno širino naj-
manj 120 centimetrov in globino 60 centimetrov
pripada vsakomu ležišču stanovanja. V stanova-
nju je zagotovljen prostor za namestitev in priklju-
čitev pralnega stroja z merama 60 cm x 60 cm.
Vhodna ter vsa notranja vrata stanovanja imajo
svetlo odprtino najmanj 80 cm x 210 cm.
Požarna varnost
Dolžina evakuacijske poti, ki vodi do enega
izhoda na prosto ali do enega zaščitenega stopni-
šča, ne sme presegati 35m.
Promet in avtomobili
Za vsako stanovanje je na parceli, namenjeni
gradnji, zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto.
Gradbene linije in omejitve iz prostorskih ure-
ditvenih pogojev MOL
Največji možen FI (faktor izrabe zemljišča -
kvocient med uporabno površino stavbe in površi-
no zemljišča) je 1,4.
Maksimalna višina objekta je določena glede
na referenčni objekt FGG (Fakulteta za Gradbeni-
štvi in Geodezijo) 28,00m.
Najmanj 30% je odprtih površin.
ARHITEKTURA opis stanja + pozitivne lastnosti - negativne lastnosti uporaba DA / NEVečanje okenjskih odprtin
Stanovanja so neza-dostno osvetlena. Parapeti so nenosilni in nepotrebni.
+ Enostaven poseg za višanje standarda bivanja.+ Več svetlobe.
- Strošek. DA
Novi preboji za okna Stanovanja so neza-dostno osvetlena.
+ Enostaven poseg za višanje standarda bivanja.+ Več svetlobe.
- Oslabitev nosilne konstrukcije.
POGOJNO - nujne ojačitve okvirjev
Združevanje stano-vanj - horizintalno
Majhne tlorisne površine stanovanj.
+ Večanje površin in standardov bivanja
- Izselitev stanoval-cev.
NE
Združevanje stano-vanj - vertikalno
Majhne tlorisne površine stanovanj.
+ Večanje površin in standardov bivanja
- Izselitev stanoval-cev.- Oslabitev nos. kon-strukcije ob prebojih.
NE
Nadzidava z novimi stanovanji - pent house
Streho je potrebno zamnjati, to se lahko stori s prodajo ‘‘zemljišča’’ na strehi.
+ Razbremenitev stroškov stanovalcev+ Nova stanovanja.+ Zgoščevanje mesta.
- Vpliv na nosilno konstrukcijo.- Velikost posega.- Neenakost stand-arda prebivalcev.
NE
Nadzidava z novimi stanovanji - več stanovanj
Prodaja ‘‘zemljišča’’ na strehi.
+ Ni prevelikih razlik v standardu stano-valcev.
- Vpliv na nosilno konstrukcijo.- velikost posega.
DA
Prizidek - vzhod Majhne tlorisne površine stanovanj.
+ Večanje stanovan-jskih površin.
- Prostori nenavadni oblik.- Šibitev konstrukcije- Poseg izven grad-bene linije.
NE
Prizidek - zahod Majhne tlorisne površine stanovanj.
+ Večanje stanovan-jskih površin.
- Prostori nenavadni oblik.- Šibitev konstrukcije
DA
Prizidek - sever / jug Majhne tlorisne površine stanovanj.
+ Večanje stanovan-jskih površin.
- Poseg izven grad-bene linije.
NE
Večanje balkonov Želje po balkonih so velike.
+ Relativno poceni poseg.+ Večanje stanovan-jskih površin.
- Ne doseže zadost-nega učinka.- Dostikrat se upora-bljajo za odlaganje stare šare.
DA
Skupni prostori Neprimerni današnjemu času, ni dovolj mest za kolesa.
+Primernejši prostori+ Mesta za srečavanje, druženje stanovalcev.
- Stanovalcem se zdi to nenujen strošek.
DA
Vertikalne komuni-kacije - stopnice
Ozke, brez prostorov za srečevanje.
+ Več udobja, + Preglednost.
- Poseg ni nujen. DA
Vertikalne komuni-kacije - dvigalo
Za stanovanje z več kot 5 etažami je dvigalo obvezno.
+ Udobje.+ Dostopnost invali-dom.
- Poseg je nujen ob prenovi.
DA
Garaže Pomanjkanje parkirnih prostorov.
+ So zaželjene in potrebne.
- Nepripravljenost investiranja.
DA
Slika 56:Tabela možnih arhitekturnih posegov,
35IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
PORABA ENERGIJE opis stanja + pozitivne lastnosti - negativne lastnosti uporaba DA / NE
Zamenjava ogreval-nega sistema
Daljinsko ogrevanje, brez ločenih števcev porabe- ne ustreza današnjim standar-dom
+ Ločeni števci bi hitro pripomogli k zmanjšanju porabe, zaradi sprejemanja lastnih stroškov porabe.
DA
Sistem za hlajjenje objekta
Ga ni, poleti se stanovanja pre-grevajo
+ Boljše mikroklimat-sko ugodje. Stene so debele in lahko akumulirajo veliko toplote/hladu.
- Ni nujen poseg, reševanje je možno na več načinov, tudi brez klimatskih naprav.
KLIMA N. NE- IS-KANJE DRUGIH REŠITEV
Menjava fasadnega ovoja
Fasadni ovoj je v slabem stanju, omet odpada, izol-acije ni- ne ustreza današnjim standar-dom
+ Zmanjšanje toplot-nih izgub.
- Tesnost za zrak in vlago.
DA
Menjava strehe in izilacije
Streha je v solidnem stanju, izolacije ni - ne ustreza današnjim standar-dom
+ Zmanjšanje toplot-nih izgub.
- Tesnost za zrak in vlago,
DA
Menjava oken Okna so dotrajana in ne tesnijo - ne ustrezajo današnjim standardom
+ Zmanjšanje toplot-nih izgub. + Več svetlobe.
- Tsnost za zrak in vlago.
DA
Vgradnja SSE Jih ni, velik poten-cial pri varčevanju z energijo - po novi zakonodaji so priporočljivi
+ Po novi zakonodaji priporočeni. + Prispevajo zastonj toploto.
- Potreba po velikem zalogovniku toplote.
DA
Menjava žarnic Stanovalci se ne zavedajo koristi,
+ Najhitreje povrnjen strošek investicije.
- Vprašljiva kvaliteta svetlobe fluores-centnih in LED luči.
DA
Sanacija balkonskih toplotnih mostov
Ker fasadne izol-acije ni, nima smisla govoriti o toplot-nih mostovih. Ob prenovi fasadnega ovoja, je potrebno najti rešitev tudi za balkone
+ Balkoni so zaželjeni, v stano-vanjih pripomorejo k večji kvaliteti življenja.
- Toplotni mostovi. DA
Sistem mehanskega prezračevanja
OB novem, tesnejšem fasa-dnem ovoju je to zari kvalitete zraka nujno
+ Boljša kvaliteta zraka.
- Nezaupanje uporabnikov, ve-lik poseg,če ni že vpeljanih zraćnih kanalov.
DA
Slika 57:Tabela možnih posegov za zmanjšanje porabe energije,
5.7.2 Poraba energije
Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije posta-
vlja stroge standarde na področju toplotne zaščite
stavb, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimati-
zacije, priprave tople vode in razsvetljave v stav-
bah, skladno z Direktivo EU.
Po novem pravilniku je zahtevana uporaba
najmanj 25% moči enega ali več obnovljivih virov
energije, pridobljenih iz sončnega obsevanja, bio-
mase, vetra, geotermalne energije.
Dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje
Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicioni-
rane površine A(u) stavbe, ne presega:
- za stanovanjske stavbe:
Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)),
Maksimalna toplotna prehodnost ovoja
Bistvene spremembe pravilnika se nanaša-
jo na maksimalne dovoljene toplotne prehodno-
sti »Umax«, zaradi česar so v praksi posledično
potrebne večje debeline toplotne izolacije ovoja
stavbe. Tako so od prej predpisane najvišje toplo-
tne prehodnosti zunanjih sten - 0,60 W/m2K zah-
tevane bistveno nižje - 0,28 W/m2K. Kar pomeni
povečano debelino toplotne izolacije od 5 na naj-
manj 12 cm, če za konstrukcijo uporabimo neizo-
lativen material (opeka, beton) pa tudi do 16cm.
Za tla velja 0,30 W/m2K (debeline od 8 cm na 14
cm).
Podstrešja, mansarde
Za prezračevano podstrešje je prej veljal faktor
toplotne prehodnosti (U) 0,35 W/m2K, po novem
pravilniku je to zaostreno na 0,20 W/m2K, kar po-
meni, da bomo vgradili najmanj 25 cm toplotne
izolacije.
Stavbno pohištvo
Za zasteklitev je najvišja toplotna prehodnost
spremenjena od 1,4 na 1,1 W/m2K, zasteklitev in
okvir skupaj od 1,6 na 1,3 W/m2K, zunanja vrata
od 3,5 na 1,8 W/m2K, okna s kovinskim okvirjem
od 1,8 na 1,6 W/m2K.
Prezračevanje
Po novem pravilniku so kriteriji prezračevanja
definirani od 0,5 do 0,7 izmenjave zraka na uro.
V stanovanju je treba zagotoviti ustrezno pre-
zračevanje s stalno izmenjavo zraka.
Ogrevanje, topla sanitarna voda
Projektna temperatura ogrevalnega sistema
ne sme biti višja od 55OC. Priprava tople vode je
predvidena z izkoriščanjem sončne energije, to-
plotnih črpalk ali na drug podoben način v pove-
zavi s centralnim ogrevanjem. Prepovedana je lo-
kalna priprava tople vode z električnimi bojlerji in
električnimi pretočnimi grelniki.
Naprave za spremljanje porabe energentov
oziroma energije in vode morajo omogočati lo-
čeno spremljanje za vsako stanovanje in skupne
prostore stavbe. Dostopne morajo biti iz skupnih
prostorov stavbe.
36
5.8.1 Možen poseg glede na gradbene linije
Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem ja-
sna, vendar prostora tam zaradi ceste ni veliko.
Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za
območje, Fakulteta za Gradbeništvo in Geodezijo.
(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.
5.8.2 Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)
FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlo-
risno površino stavbe in celotno površino parcele,
namenjene gradnji.
V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balko-
ni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem
faktorju.
Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa
0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.
5.8.3 Možen poseg glede na potrebo po minimal-
nih odprtih površinah
Zahteva je podana v Podrobnih prostorskih uredi-
tvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje
30%.
Sedaj je odstotek odprtih površin na območju
80,80%
5.8.4 Možen poseg glede na ostale predpise za-
konodaje
Maksimalna globina prostora osvetljenega z ene
strani je dve njegovi širini.
Globina vsakega prostora namenjenega bivanju
(dnevna soba, kuhinja, spalnica) je lahko globoka
največ tri svetle višine prostora.
Slika 58: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje na obravnavanem objektu
Slika 59: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju
5.8 Urbanistične omejitve glede pozidave
5.8.5 Izbran obseg posega
Upoštevajoč vse pogoje in analize sem se
odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj
zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti
zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene li-
nije in le dodal prenovljeno stipnišče. Da se ohrani
čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.
Slika 60: Prikaz izbranega obsega intervencije za območje in za izbrani objekt.
37
6 IDEJNA ZASNOVA6.1 Izhodišča
Glede na povedano v poglavju '2 Potrebe po
prenovi stanovanjskih naselij' lahko trdim, da je
obnova stanovanjskega bloka na Lepem potu 4
zaradi prostorske stiske in potreb stanovalcev nuj-
na. Zaradi znižanja izdatkov za energijo, potrebno
za ogrevanje, je upravičena tudi z ekonomskega
vidika.
Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgra-
dnja stanovanjskega objekta se mi zdi nespreje-
mljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti
konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in
bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik
in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje
prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka no-
vih zgradb ni mogoče zagotoviti. Izgubi oziroma
popolnoma spremeni se identiteta prostora. V
primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj
s preostalimi območji, ki so v podobnem stanju.
Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako
radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je
največji razlog proti rušitvi.
Predlagam torej prenovo. Gre za bolj pre-
mišljen poseg, ker spoštuje obstoječe stanje in
ohranja identiteto. Stanovalci bi lahko v idealnih
primerih celo ves čas prenove živeli v svojih sta-
novanjih. Zaradi ohranitve nosilne konstrukcije,
pa bi po logičnem računu obsega dela, morali biti
stroški obnove nižji kot stroški nove gradnje.
Prenova za razliko od nove izgradnje zahteva
večjo previdnost pri načrtovanju, saj je eden od
ciljev med izgradnjo čim manj motiti življenja sta-
novalcev.
Glavni cilji so tako:
- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k
obnovljivim virom energije
- povečanje površine stanovanj
- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperatu-
re in osvetlitve
- izboljšanje komunalne opreme
- znižanje ravni hrupa
- sanacija nosilnih konstrukcij
- povečanje dostopnosti (invalidi)
- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur
- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje
- čim manj selitev stanovalcev
- spoštovanje obstoječe vegetacije
''Temeljni problemi območij, zgrajenih med leti
1945 in 1965 so: neprilagojenost 'uvoženih' reši-
tev lokalnim razmeram,''
'' V konkretnem arhitekturnem prostoru (kulturnem
okolju) oz. mestni krajini gre za iskanje dinamične-
ga ravnovesja med
ohranjanjem in spreminjanjem zasnove oz. podo-
be prostora, ki sledi vzpostavljanju ali poudarjanju
hierarhije, in s tem večji razpoznavnosti elemen-
tov in povezav. Pomembni cilji so še: udobje gi-
banja, komunalna opremljenost, ponudba blaga
in storitev, povečati prilagodljivost spremembam
fleksibilnost oz. adaptabilnost zasnove, površino
stanovanj), izboljšati splošno varnost (prometno,
potresno) uravnavati nivo mikroklime oz. ugodja v
prostoru osvetljenosti, zaščititi pred nezaželjenimi
atmosferskimi vplivi, pred hrupom, uravnati nivo
kvalitete zraka - čistost, temperaturo, vlanost),
zmanjšati porabo energije oz. preusmeriti k eko-
loškim virom energije in
izboljšati opremljenost.''
(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), T. Zupan-
čič Strojan, 2003)
Na Fakulteti za arhitekturo je bila v letu 2002 za-
ključena enoletna raziskovalna naloga Povojne
stanovanjske soseske v Sloveniji – metodologija
vrednotenja in prenove (Zupančič-Strojan, Zba-
šnik-Senegačnik, Novljan, Fikfak), v kateri je bila
opredeljena nujnost prenove stanovanjskih obmo-
čij, zgrajenih med leti 1945 in 1965. Na nivoju ar-
hitekturnega oblikovanja, uporabe gradbenih ma-
terialov in kvalitete konstrukcije se ti objekti med
seboj ne razlikujejo, zaradi dotrajanosti in neu-
streznosti današnjim tehničnim, demografskim,
ekološkim in drugim standardom pa se morajo
temeljito spremeniti. Strokovna analiza je poka-
zala potrebne posege tako na urbanističnem,
kot arhitekturnem nivoju. Izdelana je bila tudi
aproksimativna ocena stroškov na izbranem
modelu, ki je pokazala finančno upravičenost
potrebnih posegov. Rušenje teh degradiranih
stanovanjskih območij bi bila namreč zaradi
velikega števila objektov najslabša možna re-
šitev.
(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), A. Fikfak,
M. Zbašnik Senegačnik, 2003)
38
Težave / rešitve:
Novi pravilniki zahtevajo izgradnjo dvigala in lo-
čene WC je v stanovanjih s tremi ležišči. Za to so
potrebni veliki posegi in spremembe konstrukcije.
Pri starejših objektih je potrebno biti pozoren
na kvaliteto nosilnih sten in na prisotnost vlage. V
tem primeru je bila drenaža solidna in posebnih
znakov vlage ni.
Slaba odpornost proti potresom zahteva doda-
tne ojačitve vogalov.
Kot zahteva predpis (60cm širine za vsako
kolo), v obstoječi kleti ni dovolj prostora za vsa ko-
lesa. Potrebno bi bilo zagotoviti dodatnih 38mest.
Vsaj del kletnih prostorov bi bilo dobro združiti, da
se izognemu labirintu ozkih in neuporabnih celic.
Prostora za kleti je glede na predpise dovolj.
Nov, tesnejši ovoj bo zahteval prisilno in nad-
zorovano prezračevanje. Za odvod zraka je v na-
paljavah že zadosti prostora, zato se v dvigalnem
jašku doda še pot za dotok svežega zraka. Izme-
njevalnik toplote je nameščen na strehi.
Potrebno bi bilo prenoviti električne napeljave,
ki se lahko razpeljejo na novo preko jaška dvigala.
Zelo smiselno je na streho postaviti sprejemni-
ke sončne energije. Površina strehe ob povprečno
sončnih dneh zadostuje za pripravo tople sanitar-
ne vode za polovico stanovanj.
Paziti je potrebno na dilatacijo med novim in
obstoječim objektom. Ta mora biti 2-3cm na vsako
etažo (12cm).
Nadzidava se mora izvesti s skeletno konstruk-
cijo, da bo dodatna obtežba na obstoječe tamelje
čim manjša.
Stanovalcem je potrebno zagotoviti dovolj par-
kirnih prostorov v neposrednji bližini.
Potrebno je zagotoviti prehodnost vseh površin
in odstraniti vse moteče ovire, ki bi lahko bile v
napoto invalidom, starejšim osebam ali mamicam
z vozički.
Zagotoviti je potrebno ustrezno javno opremo
kot so klopi, mize, igrišča in igrala za vse starosti
otrok.
Slika 61: Kvalitete, ki naj bodo vodilo pri zasnovi vsebin v prenovljeni soseski.
39IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
6.2 Možnosti
6.2.0 Obstoječe stanje.
Obstoječe tri stanovanjske enote se po-
novijo v vseh petih nadstropjih. Severno
in južno stanovanje sta skoraj zrcalno
simetrični s površino 52m2, zahodno
orientirano stanovanje pa ima površino
48m2.
V naslednjih devetih primerih bom
opisal najbolj očitne možne posege za
povečanje površine stanovanj s preno-
vo.
6.2.1 Rušitev predelnih in nosilnih sten,
povečevanje okenskih odprtin.
Najočitnejši in najenostavnejši poseg,
če odstranujemo le nenosilne konstruk-
cije, kot so predelne stene in parapeti
oken. Preboji nosilnih konstrukcij so
možni le ob dodatnih ojačitvah na me-
stih novih prebojev. S tem odpremo
tloris, ga naredimo preglednejšega in
svetlejšega.
6.2.2 Združevanje stanovanjskih enot
horizontalno.
S preboji in rušitvami notranjih sten lah-
ko združimo dve stanovanji v eno ali tri
stanovanja v dva. S tem povečamo po-
vršino stanovanj ob zmanjšanju števila
stanovanj. Posegi v nosilno konstrukci-
jo stavb niso nujno veliki.
6.2.3 Združevanje stanovanjskih enot
vertikalno.
Za razliko od horizontalnega združeva-
nja je tu potreben zahteven preboj talne
plošče in vgradnja novega stopnišča,
ki zavzame veliko prostora. Talne plo-
šče so v obravnavanem objektu križno
armirane in preboji zaradi tega še bolj
zahtevni.
6.2.4 Gradnja novih balkonov in teras.
Precej nezahteven poseg, ki pa ima
omejen učinek. Poveča se stik sta-
novalcev z zunanjim okoljem, vendar
balkona ne moremo šteti k bistvenemu
povečanju bivalnih površin. Po anketi
sodeč, si stanovalci balkone sicer želijo.
Primernost posega za Lepi pot 4: Poseg je enostaven, učinkovitin uporaben.
Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.
Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.
Izključujoče s posegom 6.
40
Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov
Slika 63: Prerezi in tlorisi možnih posegov
6.2.5 Prizidek k stanovanjem.
Takšen prizidek je seveda najlažje izve-
sti v celotni višini objekta, da se s tem
ne obremenjuje obstoječe nosilne kon-
strukcije. Poseg je velik, vendar lahko
dosežemo zelo velik učinek s tem ko
dodamo točno tiste prostore, ki so po-
trebni. Obseg takšnega prizidka je ome-
jen z maksimalno globino prostorov.
6.2.6 Prizidek k stanovanjem in doda-
ten balkon.
Balkon služi kot potreben stik stanova-
nja z zunanjim okoljem. V primeru veli-
kega povečanja okenjskih površin nam
balkon služi kot senčilo pred direktnim
sončnim obsevanjem, ki lahko povzro-
ča pregrevanje.
6.2.7 Nadzidava.
Pri nadzidku je glavna omejitev dopu-
stnost dodatne obremenitve nosilne
konstrukcije. V mestu dobimo nove za-
zidalne površine, ki jih lahko izkoristimo
za gradnjo samostojnih hiš sredi mesta
ali večih stanovanjskih enot. Potrebno
je paziti, da ne nastanejo prevelike raz-
like v prebivalski strukturi.
6.2.8 Prenova vertikalnih in horizontal-
nih komunikacij.
Gradnja dvigal je obvezna za vse stav-
be s petimi etažami ali več zato so po
današnjih predpisih dvigala marsikje
potrebna. Pri obnovi komunikacij se
lahko uredi dodatne prostore za druže-
nje in srečevanje stanovalcev.
6.2.9 Dodajanje novih funkcij in servi-
snih prostorov.
Pogosto se zaradi drugačnih potreb ali
pri slabi zasnovi naselij pojavljajo potre-
be po novih prostorih in storitvah kot so
garaže, kolesarnice, pralnice, igralnice,
prostori za sestanke. Ob prenovi se lah-
ko enostavno doda tisto, kar se je skozi
leta uporabe izkazalo, da stanovalci že-
lijo in potrebujejo.
Izključujoče s posegom 6. Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zatoje prizidek v večjem obsegu upravičen.
Zaradi lokacije v mestu je upravičenazgostitev naselja, kar lahkodosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.
Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.
Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih jav-nih površinah s klopmiin igrali.
41IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
42
6.3 Arhitekturna zasnova
Kvalitetno združiti obstoječe in novo grajeno je
vedno zahtevno zaradi številnih dejavnikov, ki jih
je potrebno upoštevati.
Pri obravnavanem objektu ne želim ustvariti
prevlade novega nad starim, ampak nekakšno so-
žitje. Tako po funkciji, kot izgledu, naj bo prizidek
nadgradnja obstoječemu, ki mora ohraniti svojo
identiteto in prepoznavnost
Na vzhodni strani spoštujem gradbeno linijo
in iz nje izstopam zgolj s prenovljenimi vertikal-
nimi komunikacijami. Na zadnji (zahodni) strani
se objektu doda prizidek, ki predstavlja podaljške
obstoječim stanovanjem. Na vrhu pa nadzidek, ki
bloku doda dve novi nadstandardni stanovanji. Za
nadstandardne sem se odločil zato, ker takšnih v
Ljubljani primanjkuje, istočasno pa bi za takšna
stanovanja najlažje pridobil privatnega investitor-
ja.
Vse zunanje stene starega objekta po preno-
vljenem fasadnem ovoju zopet dobijo enako barvo
in strukturo površine, kot so jo imele pred preno-
vo. Vse novo se dozida z lahkimi materiali, jekle-
no nosilno konstrukcijo in leseno fasado z velikimi
steklenimi površinami.
Na stiku starega z novim se doda obroba, ki
ta stik poudari in vizualno loči staro od novega. S
tem postane njun odnos jasen. Novo dopolni in
izpopolni staro.
Obstoječim stanovanjem se doda prostore,
saj je prostorska stiska, po rezultatih ankete, eden
od glavnih problemov. S tem se dvigne kvaliteta
bivanja, ne da bii se bistveno spremenilo bivalno
okolje.
V nadzidku se uredita dve nadstandardni
stanovanji. Za takšen tip se odločam iz dveh
praktičnih razlogov. Prvi je ta, da po podatkih stati-
stičnega urada RS, tega tipa stanovanj primanjku-
je. Drugi razlog pa je ta, da se za nadstandardna
stanovanja najlažje najde zasebnega investitorja,
ki bi mu takšno stanovanje predstavljalo ustrezno
nadomestilo za lastno parcelo in hišo.
Slika 64: Prikaz razvoja ideje obdelave volumnov
43IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
6.4 Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji
temeljenja iz leta 1958
Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi
je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija,
tudi z gradbenimi pogoji in raziskavami nosilnosti
zemljine.
Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja
pove, da je sestava tal na območju Lepega pota
4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva.
Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globi-
ne -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo
nestabilna plast, katere stiskljivost proti južnemu
delu še dodatno hitro narašča. Povprečna dopu-
stna stiskljivost je z meritvami in računi bila dolo-
čena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini te-
melja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med
4,5cm in 8cm.
Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izve-
deni s prečnimi povezavami na vsakih 5m, celotna
kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Do-
datno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh
talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov
je posebej omenjena zahteva po kontra plošči
stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od
preostalega dela konstrukcije.
Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene,
ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala.
Nivo talne vode se na območju giblje med
-1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.
Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je
širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni
so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m,
na jugu pa kar 3,90m.
Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v
javno kanalizacijo.
Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni
višini +294,20m
Slika 67: Armaturni načrt temeljev
Slika 66: potresna nevarnost v Sloveniji
Slika 65: potres v Skopju
44
Slika 68f: Postopek sanacija obstoječih nosilnih konstrukcij in dodajanje novih je končan
6.5 Sanacija nosilnih konstrukcij
Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v
dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi
posedanja ali neprimerne konstrukcijske zasnove
ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je
temeljila na temeljitem pregledu projektne doku-
mentacije in tehničnega poročila.
Glede na funkcionalno razporeditev prostorov
sem izrezal dodatne odprtine v obstoječo kon-
strukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč
ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve
parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo
nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost.
Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izboče-
nosti ni imel posebne funkcije v primeru potresa.
Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, de-
belejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje
uporabnosti.
Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse tal-
ne plošče v kopalnici južnega stanovanja, narejen
pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do
dvigala.
Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti
potrebno ojačati s togim okvirjem.
Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko
močna z diagonalno armaturo, prav tako je togo
armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih
vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v
talne plošče.
Streha je odstranjena in na strešno ploščo je
postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla
nadzidka so iz lahkih materialov. Zaradi premikov
inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih eta-
žah.
Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilo-
te, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino
do trde podlage, ki naj bi po tehničnem poročilu iz
leta 1958 bila na globini -13,00m.
Slika 68a: Označeni so zidovi, ki jih odstranimo
Slika 68b: Objekt z odstranjenimi zidovi
Slika 68d: Nadzidek zgradimo iz lahke palične konstrukcije
Slika 68e: Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje.
Slika 68c: Dodane so ojačitve na vogalih, ki jih sidramo v talne plošče in dodane so ojačitve novih odprtin
45IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN
ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OB-
MOČJIH
Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu
in po višini. Nekonstrukcijski elementi naj bodo
pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi kon-
strukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost
višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.
Merila za tlorisno pravilnost so:
- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elemen-
tov in mase glede na dve pravokotni smeri (čim
bliže dvojni simetriji).
- Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije
vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% ce-
lotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tlo-
ris, ki ni H, I ali X oblike).
- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti do-
volj velika glede na horizontalno togost navpičnih
elementov konstrukcije, tako da imajo deformaci-
je stropov majhen vpliv na razporeditev sil med
navpične elemente. Medetažne konstrukcije imajo
glavno vlogo pri prenašanju potresnih obremeni-
tev na navpične elemente in zagotavljajo, da ti sis-
temi sodelujejo pri prenašanju vodoravnih vplivov.
Posebej je pomembno to delovanje pri podolgova-
tih, razčlenjenih tlorisih ali tlorisih z večjimi odprti-
nami v stropu.
Merila za pravilnost po višini:
- Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri
kot so jedra, stene ali okvirji, naj potekajo nepreki-
njeno od temeljev do vrha stavbe.
- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo
naglo spreminjati po višini.
- Če se dimenzije stavbe spreminjajo po višini
(setbacks), velja:
Pravilne so stavbe, ki se zožujejo proti vrhu sime-
trično vendar ne več kot za 20% glede na prejšnjo
etažo. Če se ne zožujejo
simetrično, zoženje v celoti ne sme preseči 30%,
oziroma 10% glede na prejšnjo etažo.
(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar,
2003)
Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2
Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar
predstavlja 18,50% površine. Ta delež zidov je v
smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%.
Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal
okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne
stavbe je 23,750kN. Če dodamo še koristno ob-
težbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.
7,20%
11,3
0%
6,60%
8,80
%
Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli
25.750kN.
Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj
z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja
7,3% povečanje obtežbe.
Slika 69: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi konstrukciji (prva etaža)
Slika 70: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)
46
6.6 Nova konstrukcijska zasnova
Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekate-
rih sten in parapetov. Na zahodni strani je dodan
prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih.
Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko
režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in
zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega
objekta.
Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo
obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje
prostorov.
Nadzidani del ima konstrukcijske stebre posta-
vljen nad obstoječimi zidovi, kar skupaj z ojača-
no stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev
nove obtežbe.
Slika 72: Konstrukcijska zasnova nadzidka, 5 in 6 nads-tropje.
Slika 73: Prikaz odstranjenih zidov (rdče) in novih zidov (modro)
odstranjeni zidovi dodani zidovi
Slika 71: Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.
1:350
47
Slika 74: Pogoji gelde na občinske prostorske ureditvene pogoje,
POGOJI DOVOLJENA VREDNOST
OBMOČJE SEDAJ
OBMOČJE PO PRENOVI
ZAZIDALNA PARCELA SEDAJ
ZAZIDALNA PARCELA PO PRENOVI
Površina enote urejanja prostora (v m2)
8320m2 8320m2 8320m2 1160m2 1160m2
Površina upor-abne površine prostorov (v m2)
6715m2 11600m2 808,50m2 1551,50m2
FI - faktor izrabe (največ)
1,40 0,81 1,35 0,70 1,345
FZ - Faktor zazidanosti (največ %)
/ 1600m219,20%
2200m226,40%
215m218,50%
315m227,10%
FZP - Faktor odprtih zelenih površin (najmanj %)
0 3750m245,10%
3000m236,00%
602m251,90%
462m239,80%
FBP - Faktor odprtih bivalnih površin (najman-ja %)
30 6722m20,80%
6123m273,60%
945,40m281,50%
775,40m2 66,70%
Višina stavb višina FGG - 28,80m
17,50m 22,75m2 17,00m 22,75m
Oznaka območja (Bičevje) EUP: VI-646Namenska raba prostora: Območja, namenjena stalnemu bivanju - večstanovanjske stavbe
Tipologija zazidave/oznaka tipa stavbe: V - Visoka prostostoječa stavba
6.7 Spremembe zazidanosti na območju
48
Slika 75: Primerjava površin pred in po prenovi
OZNAKA STANOVANJE A STARO
STANOVANJE A PRENOVLJENO
STANOVANJE B STARO
STANOVANJE B PRENOVLJENO
STANOVANJE C STARO
STANOVANJE C PRENOVLJENO
NOVO STANOVANJE D
NOVOSTANOVANJE E
STARO SKUPAJ PRENOVLJENO SKUPAJ
Tlorisna površina(brez terase)
52,10 64,50m2 52,10 66,80m2 48,30 92,40m2 124,70m2 144,30m2 808,50m2 1551,50
Zidarska površina oken
8,45m2 18,55m2 8,65m2 19,35m2 9,00m2 31,00m2 78,00m2 82,40m2 130,50m2 504,90m2
Balkoni, terase (0,25) (0,50)
4,00 6,80 4,00 6,80 0,30 19,00 44,60m2 59,00m2 41,50m2 284,2 m2
Primerno za število oseb
2 2 2 3 3 3 4 4 35 (45-50 jih sedaj živi tam)
40
Število prostorov (brez kopalnice inhodnikov)
3 2 3 3 4 3 5 4 30 49
Število enot 5 5 5 5 5 5 1 1 15 17Prostori za kolesa 22m2 (11mest) 88,00m (49m)
Klet (0,50) 152,40m2 / 15 152,40m2 / 17Garaža (0,50) 0 340,00m2 (12p)Stopnice, dvigala, vhod (0,50)
54,00m2 / 15 102,60m2 / 17
odprte zunanje površine
945,40m2 775,40m2
6.8 Seznam prostorov
6.8.0 Ocena investicije
Poleg novih površin nas zanima tudi okviren
strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, am-
pak je uporabna predvsem za to, da lahko predvi-
dimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor.
Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi sta-
novalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazi-
dljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega
že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše,
bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri
tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega
stanovanja ta novi stanovalec še pokril.
V prvi tabeli so prikazane posamezne cene, v
drugi tabeli pa so seštevki za posamezen del in
skupna ocena stroškov prenove.
KONSTRUKCIJA CENAnov prizidek 1.000€/m2vkopana garažna hiša 400€/m2rušenje nosilnih sten 45€/m3rušenje predelnih sten 6€/m2rušenje oken 15€/kosizdelava jaška za dvig. 350€/plošča
1.000€ dno20€/m2 obdelava sten25.000€ dvigalo
rušenje vhoda 75€/m2rušenje balkonov 28€/m2nova nosilna stena 85€/m2nova predelna stena 50€/m2fasadni ovoj 50€/m2
obnova stanovanj 75€/m2okna 300€/m2prenova inštalacij 5.000€
POVRŠINA SKUPNA CENA696m2 696.000€340m2 136.000€23,50m3 1.057,50€135m2 810€80x 1.200€7x 2.450€1x 1.000€126m2 2.520€1x 25.000€6m2 450€45m2 1.260€228m2 19.380€130m2 6.500€560m2 28.000€
808,5m2 60.637,50€180m2 54.000€1x 5.000€
SKUPAJ (ocena) 1.039.265,00€
STANOVANJE CENAA +12,40m2 (2,0%) x5 4.645,30€B +14,70m2 (2,4%) x5 5.574,40€C +44,10m2 (7,0%) x5 16.25855€D +124,70m2 (20,0%) 374.100,00€E +144,30m2 (23,0%) 432.900,00€
Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, pre-
ostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja
glede na pridobljene kvadrature.
(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko,
Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)
49IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
B
66,80m2
A
64,50m2
B (obst.)
52,10m2
A (obst.)
52,10m2
C (obst.)
48,30m2
E
144,30m2
D
124,70m2
Slika 78: Površine in razporeditev prostorov po prenovi.P+5
Slika 77: Površine in razporeditev prostorov po prenovi. P do P+4
Slika 76: Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži
6.8.1 Stanovanje A
Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je
namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že
odselili. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-
konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico.
Kopalnica se zaradi dvigala premakne v prostor
kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se po-
veča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.
6.8.2 Stanovanje B
Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je na-
menjeno majhnim oziroma mladim družinam. V
prizidku se doda dnevni prostor z balkonom, ki
je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica
ostane na istem mestu, bivša kuhinja pa se preu-
redi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča
za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.
6.7,8.3 Stanovanje C
To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po no-
vem ima predvidena tri do štiri ležišča in je na-
menjeno majhnim oziroma mladim družinam. V
prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor
in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopal-
nica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi
WC. . Uporabna površina se poveča za 44,10m2,
površina oken pa za 17,30m2.
6.8.4 Parkirna hiša
Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi
manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni
dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pri-
pomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še
dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg
na sosednje zemljišče.
6.8.5 Kolesarnica
Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti pred-
pisom, zato se jo uredi pod prizidkom.
Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6
C
92,40m2
50
Parkirna hiša
340,10m2
Slika 80: Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti.Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6
6.8.6 Novo stanovanje D
Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad
obstoječe zidove, kar delno vpliva na tlorisno raz-
poreditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni
prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-višinski
dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je
osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena,
ki se lahko uporabi za filmske projekcije ali plezal-
no steno. Stanovanje je torej primerno za večje
družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo ka-
kšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na ve-
liko pokrito teraso. V pritličju ob vhodu se nahaja
WC in garderobni prostor.
Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega pro-
stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na za-
hodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi.
Na vzhodni strani je velika kopalnica.
6.8.7 Novo stanovanje E
Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad
obstoječe zidove, kar delno vpliva na tlorisno raz-
poreditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni
prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišinski
dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je
osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika ste-
na, ki se lahko uporabi za filmske projekcije ali
plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za
večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor
ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se
nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica.
Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega prostora
speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še
dve otroški sobi in kopalnica.
6.8.8 Klet
Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je
tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sa-
nitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razde-
lilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.
6.8.9 Vertikalne komunikacije
Skladno s predpisi se doda dvigalo, same sto-
pnice pa ostanejo nespremenjene.
E
144,30m2
D
124,70m2
Kol
esar
nica
88,0
0m2
Vertikalne
komunikacije
18,00m2
Klet
152,40m2
51IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 81: Nova situacija soseske Bičevje z vrisanim tlorisom objekta Lepi pot 4. Objekti Bičevje 1,2,4 in 7 so vrisani le volumensko.
6.9 Načrt situacija 1:200
52
6.10 Načrt situacije 1:200
Slika 82: Nova situacija z vrisanim prvim nadstropjem:200
Intervencijska pot
Bičevje 2
Ureditev zelenih površin, igrala
Bičevje 4
Uvoz v garažno hišo
Ureditev pločnika
Enosmeren promet
Bočno parkiranje
Sončni kolektorji
Vhodni nadstrešek
Kanali za zajem svežega in izpust od-
padnega zraka
Zelene površine se povečajo
Postavitev igral in klopi
Ureditev garažne hiše
Bičevje 1
Bičevje 7
Enosmeren promet
Nov, stanovanjski objekt Lepi pot 6
Intervencijska pot
53IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 83: Tloris kleti, kolesarnice in garaže. na višini +1.00
6.11 Tloris kleti 1:100
54
Slika 84: Tloris tipičnega nadstropja (P,1,2,3,4).
6.12 Tloris pritličja 1:100
Vertikalne ojačitve vogalov
Tro-posteljno stanovanje B je preure-
jeno z manjšimi posegi v nosilno kon-
strukcijo
Balkon
Pomična fasadna senčila iz panelov-
stekleni dobro prosojniin leseni slabo
prosojni
Tro posteljno stanovanje C
Kvaliteta dolgega 9m dolgega pogleda
v stanovanju
Vgradne omare
Dvoposteljno stanovanje A je preureje-
no z večjimi posegi v nosilno konstruk-
cijo
55
Slika 85: Tloris 5. nadstropja
6.13 Tloris 5. nadstropja 1:100
Štiriposteljno stanovanje E je urbani
nadomestek za samostoječo hišo
Velika stena je primerna za namesti-
tev športne opreme ali projekcijo fil-
mov
Utility z garderobnimi omarami
Dvovišinska terasa
Dilatacijska linija
Jeklena nosilna konstrukcija
Pomična terasna senčila dveh vrst -
steklena dobro prosojna in lesena sla-
bo prosojna
Štiriposteljno stanovanje E je urbani
nadomestek za samostoječo hišo
Udobna garderobna omara in WC ob
vhodu
Terasa
Velika stena je primerna za namesti-
tev športne opreme ali projekcijo fil-
mov
56
6.14 Tloris 6. nadstropja 1:100
Slika 86: Tloris 6. nadstropja
57
6.15 Prerez VZ, fasada S 1:100
Slika 87: Prerez VZ, 1:100
Postavitev 120m2 sončnih kolektorjev
Kovinska konstrukcija nadstreška
Rolo okenska senčila
Zaradi premikov inštalacij sta dodani
talni konstrukciji debelejši
Vhodni nadstrešek
Steklena stenea v pogledu
Poštni nabiralniki in zvonci
Temelji postavljeni na pilote
D,E
+269,00m2
A,B,C
+356,00m2
G
+428,10m2
58
Slika 88: Fasada sever, 1:100
Zajemanje svežega zraka
Lesena fasadna obloga dozidanega
dela
Lesena perforirana, pomična senčila
Ometana fasada ima podobno tekstu-
ro in barvo, kot pred obnovo
Steklena, zatemnjena, pomična sen-
čila
Ograja uvoza v garažo v pogledu
Igrala, klopi
Drevesa v koritih
Klopi, igrala, koši za smeti
Garažna hiša
59IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
6.16 Prerez SJ, fasada Z 1:100
Slika 89: Prerez SJ, 1:100
Dvovišinski dnevni prostor in terasa
Notranje stopnice
D,E
+269,00m2
60
Slika 90: Fasada zahod, 1:100
Sprejemniki solarne energije
Rolo okenska senčila
Lesena fasadna obloga dozidanega
dela
Lesena, perforirana, pomična senčila
Steklena, zatemnjena, pomična sen-
čila
Steklena ograja z lesenim držalom
Nad garažno hišo so:
igrala, klopi, drevesa v koritih
61
6.17 Fasada V 1:100
Slika 91: Fasada vzhod, 1:100
Lesena fasadna obloga dozidanega
dela
Pomična okenska senčila
Siva barva ometa za ozadje senčil
Lesena perforirana, pomična senčila
Steklena, zatemnjena, pomična sen-
čila
Ometana fasada ima podobno tekstu-
ro in barvo, kot pred obnovo
Vhodni nadstrešek
Poštni predali in zvonci
Klopi, igrala, koši za smeti
62
a. Stena (40cm), U=0,14
3cm lesena fasadna obloga
5cm nosilna konstrukcja fasade
paropropustna folija
26cm kamena volna
montažna stena
parna zapora
lepilo
3cm lesena notranja obloga
b. Tla (66cm)
2cm parket
1cm lepilo
4cm pohodna zvočna izolacija
10cm hi-bond talna konstrukcija z
betonom
25cm jeklena konstrukcija
8cm izravnalna plastična masa
12cm obstoječa talna plošča
1cm omet
a..
b.
c.
d.
c. Stena (60cm), U=0,14
2cm omet
26cm ekstrudiran polistiren
30cm opečnat zid
1cm notranji omet
b. Tla (21cm)
2,5cm parket
0,5cm asfalt
2,6cm foča plošče
1,4cm mivka
13cm AB talna plošča
1cm omet
e. Tla terase (50cm)
3cm lesena talna obloga
5cm nosilna podkonstrukcija
7cm zračna plast
hidro izolacija
10cm hi-bond plošča z betonom v
naklonu
25cm jeklena konstrukcija
f. Tla balkona (30cm)
3cm lesena talna obloga
5cm nosilna podkonstrukcija
20cm jeklena konstrukcija
e.
f.
steklena ograja
lesena temnila in pleksi
senčila z aluminijatstimi
okvirji
odkapna pločevina
jeklena konstrukcija je zaščite-
na s protipožarnim premazom
izravnalna plastična masa
6.18 Fasadni pas 1:20
Slika 92: Fasadni pas - južna fasada, 1:20 Slika 93: Fasadni pas - zahodna fasada, 1:2063
6.19 Gradbena fizika
6.19.1 Stanje fasadnega ovoja
Trenutno stanje objekta in poraba energije gle-
de na položnice je:
- 40 oseb
- 808,50m2 uporabne površine
- 2102,10m3 uporabnega volumna stavbe
- 130,50m2 površina oken
- 1238,1m2 površina ovoja brez oken (fasada,
klet, streha)
- 10.500eur porabljene toplote, preračunano v
- 175.000kWh (daljinsko ogrevanje)
- 6.750eur porabljene elektrike, kar pomeni
- 66.072kWh, od tega je (glede na povprečno po-
rabo)
- 30.660kWh topla sanitarna voda, ostalih
- 35.412kWh pa razne električne naprave.
Ko želimo prihraniti energijo, moramo torej
operirati s podatkoma
- 175.000kWh (10.500eur) za toploto in
- 30.660kWh (6.750eur) za toplo sanitarno
vodo, na ostalo porabljeno energijo namreč ne
bomo mogli vplivati.
Trenutna poraba glede na stavbne dele je (po-
datki pridobljeni s pomočjo Ursa-e):
Okna 306,68W /K (2,2W/m2K)
Povprečno ovoj 1.442,39W/K(fasada, streha, klet)
(1,40W/m2K)
Balkoni 34W/K
Ventilacijske izgube 825,54 W/K
Topla sanitarna voda
SKUPNE TOPLOTNE IZGUBE
H = 2.608,60 W/K
KOEFICIENT SPECIFIČNIH TOPLOTNIH TRAN-
SMISIJSKIH IZGUB
Celotna zunanja površina stavbe znaša 1.368,60
m2, tako da je koeficient specifičnih toplotnih iz-
gub H'
T = HT / A = 1,30 W/m2K in je večji od najve-
čjega dovoljenega, ki za stavbo znaša 0,60 W/
m2K
IZRAČUN SPECIFIČNE LETNE POTREBNE
TOPLOTE
Največja dovoljena specifična letna potrebna to-
plota za stavbo znaša 68,99 kWh/m2a.
Izračunana specifična letna potrebna toplota za
stavbo znaša 216,51 kWh/m2a. (175.000kWh/a,
oz. 10.500eur)
6.19.2 Prenova glede na minimalne predpise
Po minimalnih predpisih Pravilnika o učinkovi-
ti rabi energijebi moral uporabiti.
Okna U=1,3W/m2K
Ovoj U=0,28W/m2K (12cm)
Streha U=0,20W/m2K (17cm)
Tla U=0,30W/m2K (12cm)
Pri tem dobimo toplotne izgube za posamezen
del stavbe:
Okna 169,65 W/K
Povprečno ovoj (fasada, streha, klet) 459,34W/K
Balkoni 0W/K
Ventilacijske izgube (uporaba rekuperatorja)
146,88 W/K
SKUPNE TOPLOTNE IZGUBE
H = 788,92 W/K.
KOEFICIENT SPECIFIČNIH TOPLOTNIH TRAN-
SMISIJSKIH IZGUB
Celotna zunanja površina stavbe znaša 1.368,60
m2, tako da je koeficient specifičnih toplotnih iz-
gub H'
T = HT / A = 0,47 W/m2K in je manjši od največje-
ga dovoljenega, ki za stavbo znaša 0,60 W/m2K
IZRAČUN SPECIFIČNE LETNE POTREBNE
TOPLOTE
Največja dovoljena specifična letna potrebna to-
plota za stavbo znaša 68,99 kWh/m2a.
Izračunana specifična letna potrebna toplota za
stavbo znaša 40,22 kWh/m2a. (32.515kWh/a oz.
1950eur)
Rezultat tega bi bil 8550eur prihranka letno.
Slika 94: Toplotna slika stanovanjskega bloka brez izolirane fasade
64
6.19.3 Lasten postopek in izračun
To so vrednosti, ki jih dobimo z upoštevanjem
predpisov in menim, da za ugotavljanje optimalne-
ga ovoja niso povsem primerni. V ta namen sem
izdelal tabelo z grafi, ki predstavljajo vsoto stro-
škov v življenski dobi stavbe.
Sem mnenja, da bi morali pri načrtovanju po-
rabe energije najprej začeti z vprašanjem. V koli-
kšnem časovnem obdobju želim, da bo vsota
stroško fasadnega ovoja in porabljenega ener-
genta za ogrevanje in hlajenje najnižja. V uvo-
dnem delu omenim, da je za arhitekta Unterreiner-
ja ta doba, povrnjene investicije, 80 let.
Rdeča črta torej predstavlja vsoto stroškov ener-
gije za obdobje 80 let, brez investicije. Pri računih
namenoma nisem upošteval rasti cen energentov,
zato ker bi bila ta ocena špekulativna in zato, ker
bi moral ob tem upoštevati še serijo drugih faktor-
jev, ki bi to rast cen omilili. To sta predvsem inflaci-
ja in splošna rast življenjskega standarda.
Ostale črte na grafu predstavljajo vsoto stro-
škov energije v enakem obdobju kot so, pri različ-
nih posegih. Pri tem se upošteva ocenjena zače-
tna vrednost posamezne investicije.
Osredotočil sem se na vse dejavnike posebej
in nato še na njihove skupne učinke.
Posebej sem dodal še učinek sončnih kolek-
torjev oziroma kako smiselna je njihova vgadnja
in v kakšnem času se investicija v njih povrne.
Postopek
Simulacije sem izvedel s tremi po kvaliteti in
nabavni ceni različnimi tipi solarnih sprejemnikov
energije (SSE). Za vsakega od teh tipov sem vne-
sel grafe vsote stroškov energije za primere raz-
ličnih površin SSE.
Rezultati
Rezultate sem za predstevitev v tej nalogi
zelo poenostavil. Združil sem naprimer streho, tla
in stene v fasadni ovoj. Podatke glede stroškov
vgradnje sem dobil preko spletnih strani ponudni-
kov storitev in so seveda zgolj okvirni, v primeru
predračunov pa bi podatke lahko vnesli eksaktno.
Pri tem sem ugotovil, da bi za računsko obdobje
40let, bila optimalna debelina fasadnega ovoja 28
cm, za obdobje 80 let pa preko 40cm. Pri tem sem
zanemaril stroške vzdrževanja fasadnega ovoja.
Pri SSE sem upošteval povprečne dnevne po-
trebe po topli sanitarni vodi in sezonske potrebe po
toploti, saj bi višek toplote v prehodnem obdobju
pomladi in jeseni porabili za ogrevanje stanovanj.
Ugotovil sem, da bi za obdobje 40 let potrebovali
okoli 400m2 sprejemnikov, vendar je prostora na
strehi obravnavanega objekta le za 120m2. Doda-
tne bi lahko namestili tudi na fasado, vendar bi to
moteče vplivalo na podobo objekta.
Okna in vrata morajo glede na izračune biti
najboljših kvalitet.
Slika 95: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na število postavljenih sprejemnikov sončne toplote
Slika 96: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino izol-acije po prenovi
65IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
6.20 Požarna varnost
Ker ima obravnavana stavba več kot 10 stano-
vanj, spada med 'Požarno zahtevne stavbe' PZ2.
Poleg širin stopnišč in hodnikov, ki so predpisane
že z Zakonom o gradnji objektov, je pomemben
podatek o dolžini evakuacijske poti in o gorljivosti
gradbenih elementov. Za stavbo
višine P+ 6 velja R60min (konstrukcijske stene
morajo ohraniti nosilnost 60 minut v času požara,
Najdaljša evakuacijska pot do stopnic je v novih,
nadzidanih stanovanjih D in F, znaša pa 23m. Naj-
večje dovoljena oddaljenost v primeru enega sto-
pnišča je 35m.
Slika 97: Najdaljša evakuacijska pot do stopnišča je v stanovanjih D in F, znaša 23m.
6.21 Izbira materialov
Po mojem mnenju je potrebno jasno oprede-
liti staro in novo. Staro namreč ne more biti novo
in zato jih nima smisla enačiti. Obstoječi objet se
zato ovije v nov fasadni ovoj, končna fasadna pre-
vleka pa se izvede iz enakih materialov in z ena-
ko teksturo, kot je na obstoječem objektu - to je z
demit fasadno oblogo rumenkaste barve, z grobo
teksturo.
Prizidek mora, zaradi minimaliziranja obre-
menitev na obstoječe temelje in minimaliziranja
posedov, biti zgrajen iz čim lažjih materialov. Za
konstrukcijski material se zato vzame kovinske
stebre in nosilce, ki večinoma niso vidni.
Stene so narejene z montažnim sistemom z
izolacijskimi polnili.
Da se poudari lahkotnost prizidka, se za fasa-
do, balkone in balkonske ograje uporab les, ki
s časom zaradi lastnega tanina posivi.
Da se les primerno zaščiti sem uporabil nad-
povprečno velik previs strehe, ki ima rob iz črno
pobarvane pločevine. Ta pločevina se uporabi
tudi kot poudarek stika staro / novo, za vhodni
portal in za žaluzije.
Slika 98: Na nov fasadni ovoj, se nanese tekstura in barva podobna obstoječi.
Slika 99: Hiša coop, prizidek je ovit z lesenimi oblogami, kis časom posivijo.
66
c. Za namene hlajenja se dovo-
dne cevi za hladno potno vodo
ovije okoli cevi za dovod zraka.
Z ventilom se lahko pretok pre-
ko teh cevi vklopi ali izklopi.
a. 120m2 sončnih sprejemnikov
toplote SSE poleti zadostuje po-
trebam po topli sanitarni vodi.
b. Na strehi se odpaden izstopni
in svež vstopni zrak srečata v
rekuperatorju in si izmenjata to-
ploto brez mešanja.
6.22 Ogrevanje
Čim večji del za ogrevanje potrebne toplote bi
morali pridobiti direktno s sonca, brez pretvarjanja
v kakšno drugo obliko energije.
Streha omogoča postavitev 100m2 sončnih
kolektorjev, kar predstavlja v Ljubljanskem obmo-
čju okoli 50.000 kWh 'zastonj' energije letno. To
bi moralo v poletnem času zadostovati za večino
potreb po topli vodi. V ta nemen je zagotovljen tudi
prostor za toplotni rezervoar v kleti. Preostalo to-
ploto bi še naprej pridobivali z javnega daljinskega
omrežja.
6.23 Prezračevanje
Zaradi novega, tesnega fasadnega ovoja je
potrebno stanovalcem zagotoviti nadzorovano av-
tomatsko zračenje. Za odvod odpadnega zraka se
lahko uporabi obstoječe zračne jaške, ter dodatno
še dimne jaške. Dovod svežega zraka se omogoči
brez cevi preko odprtega volumna na stopnišču.
Od tu se nato preko cevi pod stropom razpelje do
spalnih prostorov.
Vstopni in izstopni zrak si na strehi izmenjata
toploto v rekuperatorju, ki zagotovi majhne izgube
energije ob intenzivnem prezračevanju stavbe.
Zaradi izolativnejšega fasadnega ovoja se lah-
ko velikost grelnih teles občutno zmanjša. Zara-
di boljše distribucije toplote se ogrevalna telesa
združi z vpihanim zrakom.
6.24 Hlajenje
Hlajenje je potrebno zagotoviti na čim bolj na-
raven način, saj predstavlja nepotrebno razkošje.
Ugodni bivalni temperaturi je lahko zagotovljeno
tudi drugače kot s klimatsko napravo. Za to se
poskrbi z zunanjim zelenjem, primernimi senčili,
ki so dovolj oddaljeni od oken. Kot senčila služijo
tudi balkoni na zahodni strani.
Kot novost, se dodaten hlad zagotovi z izrabo
hladne pitne vode. Cevi dovodne hladne vode se
preplete s cevmi za vpihovanje svežega zraka,
kar mogoča odvzem hladu vodi in hlajenje prosto-
rov brez potrebe po dodatni energiji. Z ventilom se
lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.
6.25 Senčila
Pri velikih okenskih površinah so senčilanujna.
Vsa okna imajo zunanja pomična senčila skladno
s predpisi. Na vzhodni strani so okenske ograje
lesene, polpropustne za svetlobo. Na balkonih na
zahodni strani je sestava ograje enaka z dodani-
mi polnimi, gibljivimi paneli, ki jih lahko uporabniki
premikajo glede na svoje želje po zastiranju po-
gledov.
Slika 100: Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.
f. Odvod izrabljenega zraka iz
kopalnic, kuhinj in kleti (rdeče
cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in
6. nadstropju v talni plošči cevi
včasih preusmerjene.
d. Dovod svežega zraka je ure-
jen brez cevi direktno preko dvi-
galnega in stopniščnega jaška.
Od tu je nad vhodi stanovanj
po ceveh speljan do dnevnih in
spalnih prostorov.
e. V kletnih prostorih je prostor
za začasno skladiščenej odveč-
ne tople pridobljene s SSE in za
naprave za razvod tople vode z
mestnega omrežja daljinskega
ogravanja.
a cb
d fe
67IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
6.25 Prostorski prikazi
Slika 101: Prihod proti Lepemu potu 4 po ulici Lepi pot
68
Slika 102: Pogled vzdolž ulice Bičevje in pogled na vzhodno fasado
69IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 103: Pogled na zahodno fasado stanovanjskega bloka
70
Slika 104: Pogled na Lepi pot 4 iz sosednjega bloka Bičevje 1
71IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
72
Slika 105: Ambient na terasi v 5. nadstropju
73IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
74
Slika 106: Ambient v dvovišinskem prostoru v nadzidanem stanovanju E
75IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 107: Pogled na vhod in prednjo fasado
76
Slika 108: Pogled vzdolž ulice Bičevje
77IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
78
Slika 109: Prostorski prikaz posega na območju Bičevje in Lepi pot
79IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
80
7 ZAKLJUČEK Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se
brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo ve-
čja stanovanja in dodatne prostore kot so terase,
balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne
prostore, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča).
Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je
velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandar-
dnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmisel-
ne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni
projekti.
Glavne točke obnove so:
- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k
obnovljivim virom energije
- povečanje površine stanovanj
- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperatu-
re in osvetlitve
- izboljšanje komunalne opreme
- znižanje ravni hrupa
- sanacija nosilnih konstrukcij
- povečanje dostopnosti (invalidi)
- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur
- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje
- čim manj selitev stanovalcev
- spoštovanje obstoječe vegetacije
S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo
vgrajene gradbene materiale.
(Vir. Živa Deu, revija Finance 132/2005)
Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na
račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so
prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne,
lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet
se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben ze-
diniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno
celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripra-
vljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije.
Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih
zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stano-
vanja, se bo seveda preselil.
Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika
podjetja, stanovanjski skladi, občina ali država.
Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati,
ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno pre-
seljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje
prebivalcev.
Znižati obratovalne stroške in dvigniti stano-
vanjski standard. Predvsem v obdobju po rece-
siji naš čaka veliko podobnih preureditev in manj
novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato
upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga
prišla prav še komu.
81IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
8 Viri8.1 Literatura
Publikacije
M.Pajnik,
''We are finally running out of oil!''
raziskovalni referat, Akademie van Bouwkunst, Amsterdam
2010
''AR 2003/1'' (arhitektura, raziskave), Fakulteta za Arhitektu-
ro, 2003
''AR 2005/1'' (arhitektura, raziskave), Fakulteta za Arhitektu-
ro, 2005
E.Neufert, P.Neufert
''Neufert, Third edition'', Oxford Brookes University
Drout F., Lacaton A., Vassal J.P.
''Plus, Large-scale housing developments''
''Solar 4 – Architektur und Energie'', Amerika-Haus Berlin in
cooperation with Tech. Univ. Berlin, Jan-Feb 1981
Gonzalo Roberto, Habermann Karl J., Birkhauser
''Energy-Efficient Architecture – Basics for planning and con-
struction''
Bauer Michael, Mosler Peter, Scharz Michael,
''Green Building – Konzepte fur nachhaltige – Architektur'',
Callwey GmbH, Germany 2007
''Excursion guidebook – Switzerland, Austria 2009'', Universi-
ty of Ljubljana, Faculty of Architecture
William McDonough & Michael Braungart,
''Cradle to Cradle (Remaking the Way We Make Things)'',
North Pount Press, New York
David JC MacKay
''Sustainable Energy (Without the Hot Air), Version 3.5.2.''
November 3, 2008, 2009, published at www.withouthotair.
com
Biro Marinko doo,
''Cening, gradbena dela 2010''
Diplome
A.Vidic
''Idejni načrt za kopališčee Kolezija v Ljubljani'', diplomsko
delo, Ljubljana, FA 2010
M.Blatnik
''Idejni načrt za osnovno šolo v Ajdovščini v plusenergijskem
standardu'', diplomsko delo, FA 2010
S.Rajh
''Prenova Fondovih hiš ob stadionu za Bežigradom v Ljublja-
ni'', diplomsko delo, FA
M.Zavasnik
''Prenova stanovanjske soseske fužine'', diplomsko delo, FA
2007
T.Lozej
''Energijski model pasivne stavbe'', diplomsko delo, Fakulteta
za strojništvo, 2010
G.Merljak
''Primerjava metod za izračun porabe energije v stavbah'', di-
plomsko delo, Fakulteta za strojništvo, 2002
A.Kožman
''Ekonomska upravičenost investiranja v večstanovanjsko
stavbo v času recesije'', diplomsko delo, Fakulteta za grad-
beništvo in geodezijo, 2010
Zakoni
ZGO-1 (Zakon o gradnji objektov), Uradni list RS 41/04
ZUreP-1 (Zakon o urejanju prostora), Uradni list RS 142/02
Stanovanjski zakon, Uradni list 69/03
Pravilnik o osvetlitvi stanovanj z dnevno svetlobo, Uradni list
102/04)
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stano-
vanjskih stavb in stanovanj, Uradni list 1/7.1.2011
Pravilnik o učinkoviti rabi energije, Uradni list RS, št.52/2010)
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št.
Tehnična smernica TSG - Požarna varnost v stavbah
Prostorski ureditveni pogoji MOL (VI-646)
Podrobni prostorski ureditveni pogoji MOL (Stanovanjski
objekt Lepi pot 4 stoji v Katastrski Občini K.O. 2679 Gradišče
II na parceli 802, s pripadajočo parcelo 159/2 v upravni enoti
Vič)
82
Spletne strani
http://www.800.cam.ac.uk
http://goldsilver.com
http://www.canwesavetheworld.com/uk
(http:// wikimedia.org)
www.energybulletin.net
http://www.800.cam.ac.uk (Cambridge research)
http://www.rtvslo.si/evropska-unija (internet newsletter)
http://www.opec.org (OPEC – Organisation of the Petroleum
Exporting Countries)
http://energija.wordpress.com (energy research group)
http://www.800.cam.ac.uk (Cambridge research)
http://goldsilver.com (online gold and silver marketing)
http://www.energijadoma.si/znanje/evropska-direktiva-o-
-spodbujanju-proizvodnje-elektricne-energije/energetska-
-prenova-objektov-stanovanjskega-sklada-mol-na-kvedrov
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-OpenStreetMap-
-Mapnik-100k.svg
http://www.stat.si/
http://www.geodetska-uprava.si/DHTMLHMZ/wm ppp.htm.
http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=0&tip=
0&kraj=0&obdobje=13
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana#Stoletje_nemirov
http://www.energetskabilanca.si/energetska-optimizacija-re-
konstrukcij-starih-objektov
http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-YVW4WEGB
http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2005/ar2005-2.pdf
http://www.finance.si/show.php?id=125845&src=pj110705
http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=4&ve
d=0CCEQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.energet-
ski- inzenir ing.si%2Findex.php%3Foption%3Dcom_
docman%26task%3Ddoc_download
83IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
8.2 Slike
Slika 1: Slika naslovnica We are finally running out of oil!
Vir: lastna fotomontaža
Slika 2:: Poraba energije v svetovnem merilu
Vir: Lasten po podatkih Cambridge research
Slika 3: Predvidena količina načrpane nafte do leta 2050
Vir: Energy Bulletin 12.6.2011
http://www.energybulletin.net/node/11621
Slika 4–: Graf gibanja cen naftnih derivatov 1961 - 2006
Vir: Spletna stran Wikimedia 12.6.2011
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/Oil_Pri-
ces_1861_2006.jpg
Slika 5: Število prebivalcev Ljubljane 1869-2010, posebej hi-
tra rast je bila v obdobju 1945 - 1980
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 12.6.2011
http://sl.wikipedia.7val.com/wiki/Ljubljana
Slika 6: Gibanje števila stanovanj v Sloveniji o obdobju 1971
– 2008
Vir: Agencija Republike Slovenije za Okolje, ARSO, 12.6.2011
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=215
Slika 7: Starost stanovanj v Sloveniji
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva
2002, 12.6.2011
http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=215
Slika 8: Povprečna velikost stanovanj v Sloveniji 1971-2002
Vir: Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana 2007
Slika 9: Število stanovanj glede na velikost in povpraševanje
(višek in primanjkljaj)
Vir: Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana 2007
Slika 10: Ševilo dokončanih stanovanj in njiova povprečna
veliksot v Ljubljani v obdobju 2005-2009
Vir: MOL, Statistični letopis Ljubljane 2010
Slika 11: Ševilo dokončanih stanovanj glede na število pro-
storov v Ljubljani 2005-2009
Vir: MOL, Statistični letopis Ljubljane 2010
Slika 12: Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s sta-
novanjskimi hišami)
Vir: MOL, Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana
2007
Slika 13: Vprašalnik z rezultati, str. 1/3
Vir:Lasten
Slika 14: Vprašalnik z rezultati, str. 2/3
Vir:Lasten
Slika 15: Vprašalnik z rezultati, str. 3/3
Vir:Lasten
Slika 16: Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji
Vir: lasten po podatkih www.canwesavetheworld.com/uk
Slika: 17: Slika: 17: Prikaz vsote stroškov energije za obdobje
naslednjih 80let brez prenove/prenova
Vir: Lasten
Slika 18: Stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977
na območju Rožne doline, Viča in Trnovega
Vir: Lasten
Slika 19: Obstoječa situacija območja Bičevje in Lepi pot
Vir: Lasten
Slika 20: Tloris tipičnega nastropja
Vir: Originalni gradbeni načrti 1959
Slike 21 do 32: Fotografska dokumentacija obstoječega sta-
nja
Vir: Lasten
Slika 33: Tloris - posnetek stanja 1:100
Vir: Lasten posnetek glede na stanje in gradbene načrte
Slika 34: Prerez vz - posnetek stanja 1:100
Vir: Lasten posnetek glede na stanje in gradbene načrte
Slika 35 - 37: Fotografska dokumentacija obstoječega stanja
Vir: Lasten
Slika 38a, 38b: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire – okenske
odprtine pred in po prenovi
Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011
http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1
Slika 39: Prostorski prikaz in shema situacije
Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011
http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1
Slika 40-41: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo
– zunanji izgled
Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011
http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1
Slika 42-43: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire
pred in po prenovi
Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011
http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1
Slika 44: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na prenovljano fa-
sado - kontrast obnovljeno/ne-obnovljeno
Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011
http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele
ction
Slika 45: Situacija Ilirska ulica
Vir: Spletna stran TIS,12.6.2011
http://www.itis.si/Page_Map.aspx
Slika 46: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na fasado po pred
in po prenovi
Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011
http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele
ction
84
Slika 47: Stanovanjski blok Ilirska, tloris pritličja po prenovi
Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011
http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele
ction
Slika 48: Stanovanjski blok Ilirska, tloris tipičnega nadstropja
po prenovi
Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011
http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele
ction
Slika 49: Prikaz zazidanosti prostora in različnih programov
Vir: Lasten
Slika 50: Prikaz zaznave prostora
Vir: Lasten
Slika 51: Radij 100, 200, 300m od bravnavanega objekta
Vir: Lasten
Slika 52: Prehodnost prometa na obravnavanem območju
Vir: Lasten
Slika 53: Prikaz javnih in poljavnih zelenih površin na obrav-
navanem območju
Vir: Lasten
Slika 54: Gradbene linije na območju
Vir: Lasten
Slika 55: Tabela dimenzij stopnic za stanovanjske stavbe
Vir: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev sta-
novanjskih stavb in stanovanj
Slika 56:Tabela možnih arhitekturnih posegov,
Vir: lasten
Slika 57:Tabela možnih posegov za zmanjšanje porabe ener-
gije,
Vir: lasten
Slika 58: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje
na obravnavanem objektu
Vir: lasten
Slika 59: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v
obravnavanem območju
Vir: lasten
Slika 60: Prikaz izbranega obsega intervencije za območje in
za izbrani objekt.
Vir: lasten
Slika 61: Kvalitete, ki naj bodo vodilo pri zasnovi vsebin v
prenovljeni soseski.
Vir: lasten
Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov
Vir: lasten
Slika 63: Prerezi in tlorisi možnih posegov
Vir: lasten
Slika 64: Prikaz razvoja ideje obdelave volumnov
Vir: lasten
Slika 65: potres v Skopju
Vir: Sobota info,12.6.2011
www.sobotainfo.com/novice/ogled/11941/?s=rs
Slika 66: potresna nevarnost v Sloveniji
Vir: SOS 12,12.6.2011
http://www.sos112.si/slo/page.php?src=na12.htm
Slika 67: Armaturni načrt temeljev
Vir: fotografija originalnega načrta iz 1958
Slika 68: Postopek sanacija obstoječih nosilnih konstrukcij in
dodajanje novih.
Vir: lasten
Slika 69: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri
obstoječi konstrukciji (prva etaža)
Vir: lasten
Slika 70: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po
odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)
Vir: lasten
Slika 71: Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja
P,1,2,3,4.
Vir: lasten
Slika 72: Konstrukcijska zasnova nadzidka, 5 in 6 nadstropje.
Vir: lasten
Slika 73: Prikaz odstranjenih zidov (rdeče) in novih zidov
(modro)
Vir: lasten
Slika 74: Pogoji glede na občinske prostorske ureditvene po-
goje,
Vir: lasten
Slika 75: Primerjava površin pred in po prenovi, Vir: lasten
Vir: lasten
Slika 76: Površine in razporeditev pri obstoječem stanju.
Vir: lasten
Slika 77: Površine in razporeditev prostorov po prenovi, P
do P+4
Vir: lasten
Slika 78: Površine in razporeditev prostorov po prenovi, P+5
Vir: lasten
Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6
Vir: lasten
Slika 80: Površine in razporeditev prostorov po prenovi v
garaži,kolesarnici in kleti.
Vir: lasten
85IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
Slika 81: Nova situacija soseske Bičevje z vrisanim tlorisom
objekta Lepi pot 4. Objekti Bičevje 1,2,4 in 7 so vrisani le
volumensko.
Vir: lasten
Slika 82: Nova situacija z vrisanim prvim nadstropjem:200
Vir: lasten
Slika 83: Tloris kleti, kolesarnice in garaže.
Vir: lasten
Slika 84: Tloris tipičnega nadstropja (P,1,2,3,4).
Vir: lasten
Slika 85: Tloris 5. nadstropja
Vir: lasten
Slika 86: Tloris 6. nadstropja
Vir: lasten
Slika 87: Prerez VZ, 1:100
Vir: lasten
Slika 88: Fasada sever, 1:100
Vir: lasten
Slika 89: Prerez SJ, 1:100
Vir: lasten
Slika 90: Fasada zahod, 1:100
Vir: lasten
Slika 91: Fasada vzhod, 1:100
Vir: lasten
Slika 92: Fasadni pas - južna fasada
Vir: lasten
Slika 93: Fasadni pas - zahodna fasada
Vir: lasten
Slika 94: Toplotna slika stanovanjskega bloka brez izolirane
fasade
Vir: lasten
Slika 95: Grefi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na
število postavljenih sprejemnikov sončne toplote
Vir: lasten
Slika 96: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na
debelino izolacije po prenovi
Vir: lasten
Slika 97: Najdaljša evakuacijska pot do stopnišča je v stano-
vanjih D in F, znaša 23m.
Vir: lasten
Slika 98: Na nov fasadni ovoj, se nanese tekstura in barva
podobna obstoječi.
Vir: http://privreda.info/site/index.php/Gradevinarstvo/SOD-
-Vidra-/SOD-Vidra-Boje-i-teksture-fasade.html
Slika 99: Hiša coop, prizidek je ovit z lesenimi oblogami, kis
časom posivijo.
Vir: Hiša Coop, Danska, Primus Architects, razstava BIG v
Ljubljani
Slika 100: Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.
Vir: lasten
Slika 101: Prihod proti Lepemu potu 4 po ulici Lepi pot
Vir: lasten
Slika 102: Pogled vzdolž ulice Bičevje in pogled na vzhodno
fasado
Vir: lasten
Slika 103: Pogled na zahodno fasado stanovanjskega bloka
Vir: lasten
Slika 104: Pogled na Lepi pot 4 iz sosednjega bloka Bičevje 1
Vir: lasten
Slika 105: Ambient na terasi v 5. nadstropju
Vir: lasten
Slika 106: Ambient v dvovišinskem prostoru v nadzidanem
stanovanju E
Vir: lasten
Slika 107: Pogled na vhod in prednjo fasado
Vir: lasten
Slika 108: Pogled vzdolž ulice Bičevje
Vir: lasten
Slika 109: Prostorski prikaz posega na območju Bičevje in
Lepi pot
Vir: lasten
86
87IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 V LJUBLJANI - DIPLOMANT MATIC PAJNIK 25007191 - MENTOR DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA - LJUBLJANA, JUNIJ 2011
88