idejna zasnova regulacije potoka lahomnica na … · 2017. 11. 28. · iv idejna zasnova regulacije...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO

INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Nataša Jurgelj

IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE POTOKA LAHOMNICA NA OBMOČJU POPLAVNE

OGROŽENOSTI

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE POTOKA LAHOMNICA NA OBMOČJU

POPLAVNE OGROŽENOSTI

Študent: Nataša JURGELJ

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Hidrotehnika

Mentor: doc. dr. KRAMER STAJNKO JANJA, univ.dipl. inž. grad.

Somentor: asist. GRAJFONER BLANKA, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, september 2016

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. JANJI KRAMER

STAJNKO in somentorici asist. BLANKI

GRAJFONER za strokovno svetovanje, potrpežljivost,

vodenje in pomoč pri pripravi in izdelavi diplomske

naloge.

Posebna zahvala velja staršem in partnerju, ki so mi

omogočili študij ter nudili moralno in spodbudno

pomoč pri dokončanju študijskih obveznosti –

diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki so mi na

kakršnikoli način pomagali pri izdelavi diplomske

naloge.

IV

IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE POTOKA LAHOMNICA NA

OBMOČJU POPLAVNE OGROŽENOSTI

Ključne besede: regulacija, poplave, urejanje vodotokov, poplavna ogroženost, potok

Lahomnica, Lahomno, hidrologija

UDK: 627.51(043.2).

Povzetek

Z diplomskim delom želimo prikazati idejno zasnovo regulacije potoka Lahomnica, ki

vsebuje predlog izboljšave pretočnosti, razlivnih con, kar bi zagotovilo tamkajšnjim

prebivalcem, ki živijo ob neposredni bližini potoka varnost pred pogostimi pojavi poplav,

hkrati bodo prikazane možnosti za nadaljnji prostorski razvoj. V začetnih poglavjih so

podrobno opisane splošne lastnosti poplav, zgodovina poplav in škode, ki jih je povzročila

Lahomnica. V osrednjem delu bomo prikazali z načrti idejno zasnovo regulacije vodotoka

Lahomnica, ki je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa AutoCAD.

V

CONCEPTUAL REGULATION DESIGN OF STREAM LAHOMNICA

IN THE AREA OF FLOOD RISK

Key words: regulation, floods, flood risk, stream Lahomnica, Lahomno, hydrology,

watercourse regulation

UDK: 627.51(043.2).

Abstract

In the thesis the conceptual design of regulation of the Lahomnica stream is shown, which

includes the proposal of improvements of the fluidity of the floodplains. This would protect

the residents living near to the stream against frequent flooding, at the same time several

options for the further spatial development will be shown. At the beginning we describe the

general properties of floods, the history of floods and damage, which was caused by the

stream Lahomnica in the past. Furthermore, the concept of the regulation of the stream is

shown, carried out with the computer program and the calculation of the ground works

(excavations and embankments).

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 SPLOŠNO O POPLAVAH .............................................................................................. 2

2.1 KLJUČNI POJMI GLEDE POPLAV .................................................................................... 3

2.2 KAJ JE POPLAVA .......................................................................................................... 4

2.2.1 Hudourniške poplave .............................................................................................. 7

2.2.2 Nižinske poplave ..................................................................................................... 8

2.2.3 Mestne poplave ....................................................................................................... 8

2.3 VZROKI POPLAV .......................................................................................................... 9

2.4 POSLEDICA POPLAV (ŠKODA ZARADI POPLAV) ........................................................... 14

2.5 SANACIJA POSLEDICE POPLAV ................................................................................... 16

3 OGROŽENOST PREBIVALCEV TER VARSTVO PRED POPLAVAMI ............ 18

3.1 POPLAVNA OGROŽENOST ........................................................................................... 19

3.2 PREVENTIVNA ZAŠČITA PRED POPLAVAMI ................................................................. 21

3.3 PROTIPOPLAVNI UKREPI (UKREPI ZA ZAŠČITO PRED POPLAVAMI) .............................. 22

4 SPLOŠNO O VODOTOKU LAHOMNICA ................................................................ 29

4.1 LOKACIJA .................................................................................................................. 29

4.2 ZNAČILNOSTI POTOKA LAHOMNICE........................................................................... 31

4.3 STATISTIKA,SLIKOVNI PRIKAZ TER OPUSTOŠENJE OBMOČIJ PRETEKLIH POPLAV STRUGE

LAHOMNICE .......................................................................................................................... 33

4.3.1 Poplava leta 1987 ................................................................................................. 34

4.3.2 Poplava leta 1988 ................................................................................................. 34

4.3.3 Poplava leta 1989 ................................................................................................. 35

4.3.4 Poplava leta 1994 ................................................................................................. 37

4.3.5 Poplava leta 2005 ................................................................................................. 38

4.3.6 Poplava leta 2010 ................................................................................................. 38

4.3.7 Poplava leta 2012 ................................................................................................. 39

4.3.8 Poplava leta 2014 ................................................................................................. 40

5 IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE VODOTOKA LAHOMNICA ........................ 43

5.1 SPLOŠNO O REGULACIJI VODOTOKOV ........................................................................ 43

VII

5.2 IDEJNA ZASNOVA UREDITVE ODVODNJE LAHOMNICE ................................................ 43

5.3 PODATKI IN IZRAČUN NA OGROŽENEM POPLAVNEM OBMOČJU NA VODOTOKU

LAHOMNICA .......................................................................................................................... 46

5.3.1 Podatki s terena .................................................................................................... 46

5.3.2 Izračun pretoka vodotoka Lahomnice .................................................................. 49

5.4 PREDLOG UREDITVE VODOTOKA LAHOMNICA ........................................................... 50

6 SKLEP ............................................................................................................................. 54

7 VIRI, LITERATURA .................................................................................................... 56

7.1 KNJIGE ...................................................................................................................... 56

7.2 ČLANKI, REFERATI, ŠTUDIJE ...................................................................................... 57

7.3 OSTALI VIRI ............................................................................................................... 58

8 PRILOGE ....................................................................................................................... 60

8.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 60

8.2 SEZNAM SHEM ........................................................................................................... 62

8.3 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................................ 62

8.4 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................... 63

8.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................... 63

8.6 DEJANSKI PREČNI PREREZI VODNEGA TOKA LAHOMNICE .......................................... 63

8.7 NAČRTI IDEJNE ZASNOVE REGULACIJE STRUGE LAHOMNICE ..................................... 63

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

CO ogljikov monoksid

I0 vzdolžni padec korita

b širina dna korita

h višina vode

m1 , m2 različna naklona brežine trapeznega korita, izračunano po razmerju

kotangens kota med horizontalno in vertikalno projekcijo poševne brežine

Q pretok vode

A površina prečnega prereza korita

O omočen obod korita

v hitrost vode

R hidravlični radij

UPORABLJENE KRATICE

CAD Computer Aided Design

FGPA Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

KO katastrska občina

n.m.v. nadmorska višina

PPU protipoplavni ukrepi

RS Republika Slovenjia

Idejna zasnova regulacije potoka Lahomnica na območju poplavne ogroženosti Stran 1

1 UVOD

»Vodarstvo je eden od nosilcev urejanja prostora in s tem tudi urejanja in

gospodarjenja z vodami. Skozi zgodovino je bilo potrebno urejati vodotoke zaradi

nevarnosti, ki je pretila na prebivalce zaradi poplavljanja poplavnih ravnin, ki so se

naseljevali vzdolž vodotokov. Skupni cilj urejanja je bilo zagotavljanje poplavne varnosti

in doseganje stabilne struge vodotoka z maksimalno sposobnostjo za premeščanje plavin.

Posledica takšnega pristopa k urejanju je današnja regulacija vodotokov.« (Mikoš M.,

2000)

Diplomska naloga sestoji iz teoretičnega dela splošno o poplavah, ogroženost

prebivalcev, regulaciji ter problemi in rešitve pri urejanju vodotokov, lokalni ukrepi pred

poplavami ter iz praktičnega dela, prikazano v obliki različnih načrtov rešitve idejnih

zasnov vodotoka Lahomnica.

Cilj naloge je bil prikazati idejno rešitev regulacije (nove lege) vodotoka na

katastrskem načrtu pred večkrat letnimi poplavami ter dolgoročno rešitev, ki bo varovala

življenja pri priobalnem območju pred visokimi vodami.


2 SPLOŠNO O POPLAVAH

»Poplava kot naravna nesreča je lokalni, regionalni ali globalni dogodek ali pojav v

naravnem okolju, ki ogroža ljudi, njihovo premoženje ter povzroča motnje v delovanju

skupnosti. Naravne nesreče poleg poplav so še suša, plazovi, viharji, toča, potresi, izbruhi

vulkanov, idr.. Splošnih veljavnih definicij vodovja je več, saj voda za človeka opravlja

več funkcij. Voda je človeški najpomembnejši vir življenja, ki opravlja in zagotavlja

naslednje osnovne naloge:

funkcija vira (proizvodnja obnovljivih in neobnovljivih virov, biomase, itd.);

ciklična funkcija (globalni krožni tokovi, reprodukcija biomase);

funkcija odlaganja (absorbiranje tokov, kot so odpadki in polutanti);

rekreacijska funkcija (rekreacija, estetika narave);

informacijska funkcija (geni, modeli za tehnološke sisteme).«

(Vovk & Bricelj, 2004)

Slika 2.1.: Hudourniški potok Lahomnica s pritokom

(vir: Jurgelj N., 2015)

»Vodovje ločimo tudi glede na značilnosti njihovega vodnega režima, to je glede na

njihove naravne ali po človeku povzročene hidrološke in hidravlične lastnosti. Tako ločimo


tekoče vode na hudourniške in nižinske vodotoke, jezera na pretočna, stoječa in

presihajoča, podzemne vode pa se med seboj razlikujejo glede na hitrost pretoka skozi

vodonosnike, pri čemer so posebnost kraških vodonosnikov podzemne reke ter tudi glede

na pritisk, ki prevladuje na območju vodonosnikov - arteški vodni viri.« (Vovk & Bricelj

2004)

2.1 Ključni pojmi glede poplav

»Najprej je potrebno opisati in pojasniti pomembne pojme glede poplav in to so:

poplavna nevarnost je posledica naravnega pojava – padavin, ki morajo ne nek

način odtekati po porečju po sistemu površinskih in podzemnih tokov. Je

kombinacija naravnega stanja (padavine, oblika površja, prepustnost površin) ter

človekovih ukrepov (zadrževanje, prepusti, regulacije, nasipi). Z ustreznimi

infrastrukturnimi ukrepi lahko vplivamo na poplavno nevarnost. Poplavna

nevarnost na območjih brez poselitve ni škodljiva.

poplavna ranljivost je posledica človekove poselitve in dejavnosti v prostoru.

Različne vrste objektov so različno občutljive oz. ranljive na pojav poplavnih voda.

Ranljivi objekti brez verjetnega pojava nevarnosti niso problematični. Ranljivost je

lahko vezana na objekt (stavbo) ali način rabe stavbe (nepremičnine – vredni

predmeti) in tip dejavnosti, ki se izvaja na poplavnem območju.

poplavna ogroženost je kombinacija nevarnosti in ranljivosti. Šele kombinacija

obeh nam da dejansko poplavno ogroženost, ki je podlaga za ukrepanje.

zavarovanje škode v primeru poplav na vseh območjih, kjer lahko pride do enega

od možnih vzrokov poplavljanja je kljub ureditvam (npr. nasipi) možno

poplavljanje, saj nas vsi objekti varujejo pred poplavnimi dogodki z določeno

povratno dobo. Zato je smiselno zavarovanje premoženja pred poplavami.

klimatske spremembe glede na spremljanje dogodkov (padavine, odtoki) je

mogoče ugotoviti spremembe v mehanizmih nastanka poplav. Pričakovati je, da se

bo glede na te trende, poplavna ogroženost (ne glede na razlog klimatskih

sprememb) v splošnem povečevala.

poselitveni trendi z razvojem novih poselitev v bližini vodotokov in večanjem

premoženja gospodinjstev povečujejo poplavno ogroženost.


napovedovanje poplav v Sloveniji na ARSO deluje hidrološka prognostična

služba. Zaradi kratkega časovnega okna med padavinami in nastopom poplav je

natančno napovedovanje poplav močno oteženo. Kljub temu so opozorila pred

poplavami zaradi organiziranosti te službe dokaj natančna.

verjetnost nastanka poplavne nevarnosti je verjetnost nastanka pretokov (za

tekoče vode) oz. verjetnost nastopa gladin (za stoječe vode), ki povzročijo poplavo.

Pretok Q(10) je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali

presežen z verjetnostjo 10%, govorimo tudi o pretokih z 10-letno povratno dobo.

Pretok Q(100) je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali

presežen z verjetnostjo 1%, govorimo tudi o pretokih/poplavah s 100-let no

povratno dobo.«

(Poplavni pojmi, 2016), (Poplavni pojmi porečja, 2016)

2.2 Kaj je poplava

»Poplava je naravna nesreča, ko voda začasno prekrije zemeljski teren, ki običajno ni

prekrit z vodo. Naravni dejavniki, ki vplivajo na nastanek poplav so predhodna nasičenost

tal z vodo, visoka podzemna voda in odtočne razmere na območju padavin, kot so goloseki

v gozdovih in gozdne vlake, nepropustne tlakovane površine v urbanih območjih.«

(Komac, Natek & Zorn, 2008)

Prikaz poplav in poplavnega območja je prikazan na naslednjih slikah, ki sta bili

ustvarjeni v času poplav meseca septembra leta 2010 v Laškem in okolici. Slika 2.2.

prikazuje poplavljeno Trubarjevo nabrežje v Laškem pod igriščem osnovne šole ter pod

občinsko upravo. Reka Savinja je poplavila celotno parkirišče, cestišče in nižje ležeče

objekte (v prostorih so imeli približno 0,5 metra višine vode poplavljanja reke Savinje).

Na sliki 2.3. je potok Lahomnica pred iztokom v reko Savinjo, ki je poplavila območje

pod železniškim mostom, nizko ležeče stanovanjske hiše in regionalno cesto, v kraju

Marija Gradec.


Slika 2.2.: Poplavljeno parkirišče in cestišče


Slika 2.3.: Poplavljeno območje pod železniškim mostom


»V hidrologiji moramo ločiti različna pomembna pojma glede poplave in povodenj.

Pogostejši in bolj periodičen pojav je poplava, medtem ko je povodenj ujma, ki se

poredkoma dogodi in je kazalec katastrofalnih posledic. Poplave so torej lahko redne ali

periodične. Nastopijo, ko narasle vode prestopijo bregove strug in zalijejo svet ob potokih.

Povodnje so redkejše, povzročajo pa jih izjemno visoke vode, ki v pokrajini pustijo

katastrofalne posledice.« (Leskovšek, 2002)


»Poplava je najpogostejše področje naravnih katastrof, ki prizadene in oškoduje

razvite, nerazvite države in tudi države v razvoju. Poplave lahko nastajajo tudi v povsem

naravnem okolju, brez človekovih posegov, vendar v takšnem okolju običajne vode

odtekajo po dovolj veliki rečni strugi z naklonom, ki je usklajen s količino vode ter

transportnim gradivom. Poplave so lahko negativen ali pozitiven naravni pojav (primer

večja rodovitnost zemljine), ki je odvisno od rabe poplavnega prostora. Poleg tega imajo

poplave pomembno vlogo pri ohranjanju določenih ekosistemov. Redne poplave so bile

včasih ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij (primer Stari Egipt).« (Komac,

Natek & Zorn, 2008)

»Na podlagi glavnih značilnosti poplav in območij poplavljanja v Sloveniji

razlikujemo pet različnih vrst poplav:

hudourniške poplave,

nižinske poplave,

poplave na kraških poljih,

morske poplave in

mestne poplave.«

(Komac, Natek & Zorn, 2008)

Opisali bomo le hudourniške, nižinske in mestne poplave, saj se le te navezujejo na

tematiko tega diplomskega dela.

»Poplave se med seboj razlikujejo še po:

tipu vodotoka (nižinski, dolinski, gorski),

tipu visokovodnega vala,

reliefni značilnosti zemljišča (depresije – del kopnega, ki leži pod višino morske

gladine),

jakosti in razprostranjenosti padavin,

času nastopa poplave (glede na letni čas – najpogostejše so spomladanske in

jesenske poplave v našem okolišu),


pogostosti (izražamo z verjetnostjo, da se v določenem času poplave spet pojavi z

enako velikostjo),

obsegu poplave (kako veliko površino sama poplava doseže),

trajanju posamezne poplave.«

(Poplava, 2012),

2.2.1 Hudourniške poplave

»Hudourniške poplave so izjemno silovite a hkrati kratkotrajne. Povzročajo pa jih

razmeroma nenadne in hkrati intenzivne padavine, bodisi ob poletnih neurjih, bodisi ob

jesenskih deževjih. Pojavljajo se večinoma ob manjših hudournikih v gorskem svetu, v

hribovjih in gričevjih ter ob nekaterih večjih rekah, kot so Savinja, Mislinja, Kamniška

Bistrica in Sora. Pri tem vode zelo hitro in sunkovito narastejo, s sabo pa prinesejo veliko

proda, ki ga nato odlagajo na ravninah ali vršajih. Za njih je značilno tudi to, da po nekaj

urah tudi nenadoma upadejo.« (Komac, Natek & Zorn, 2008)

Na naslednji sliki 2.4. je prikazana hudourniška poplava potoka Reke pri izlivu v potok

Lahomnica. Na sliki je prikazano kako potok Reka prinese s sabo veliko proda in ostalih

odpadkov ter primesi (ki jih med svojo potjo pridobi) in kako ga odlaga na ravnih

površinah pred stanovanjskim objektom.

Slika 2.4.: Hudourniška poplava potoka Reka

(vir: Šuster P., 2014)


2.2.2 Nižinske poplave

»Nižinske poplave se v Sloveniji pojavljajo ob spodnjem toku večjih rek, nastanejo pa

zaradi razlike v hitrosti dotekanja visokih vod ter odtočne zmogljivosti rečnih strug. Gre za

to, da vode iz visokogorskega sveta hitro pritečejo v dolino, pri tem pa običajne rečne

struge ne morejo sproti odvajati vse vode, zato se ta razlije po ravnini. Rekam na nižinah

upade moč pretoka, zato za sabo pogosto pustijo peščeno-ilovnate naplavine, same pa

počasi odtečejo naprej. Nižinske poplave se najpogosteje pojavljajo ob Dravinji, ob spodnji

Krki, ob spodnjem toku reke Sotle ter ob Savi na Brežiškem polju.« (Komac, Natek &

Zorn 2008)

Na fotografiji 2.5. je prikazana nižinska poplava pod Vevčami, kjer slika prikazuje

kako je poplavljeno območje nižje ležečih površin (v tem primeru travniške površine, ki je

manj ogroženo območje za življenja).

Slika 2.5.: Nižinske poplave pod Vevčami

(vir: aqua-vita, 2015)

2.2.3 Mestne poplave

»Mestne poplave so poseben tip poplav in se pojavljajo v mestih izključno zaradi

človekove nedoslednosti pri projektiranju hidrotehničnih projektov in mestnih

kanalizacijskih sistemov. Te poplave se pojavljajo ob kratkotrajnih poletnih neurjih, ko v

zelo kratkem času pade velika količina padavin, ki jih kanalizacijski sistemi in jaški ne

morejo sproti požirati, saj padavine s streh in asfaltnih površin prehitro odtekajo. Tukaj se

http://www.aqua-vita/


zelo jasno pokažejo vse projektantske napake in pomanjkljivosti, ki nastanejo že pri

načrtovanju projektov. Zaradi premajhnih in napačno speljanih odtokov ter preobsežnih

asfaltnih površin poplavne vode zalijejo podvoze, prehode in kletne prostore, od koder

same ne morejo odteči in jih je zato potrebno izčrpati.« (Komac, Natek & Zorn 2008)

Primer mestne poplave iz leta 1945 v Celju, kar prikazuje slika 2.6.. Vzroki teh poplav

so dvig nivoja podtalnice, visoki pritoki ter navsezadnje tudi sama reka Savinja.

Slika 2.6.: Mestna poplava leta 1954 v Celju

(vir: domoznanski spomin, 2015)

2.3 Vzroki poplav

»Poplava v glavnem nastane zaradi izjemno močnih ali dolgo trajajočih in nepretrganih

padavin, naglega taljenja snega ali medsebojnega hkratnega delovanja. Poleg predhodne

nasičenosti tal z vodo, visoke podzemne vode, slabih odtočnih razmer v okolišu padavin

lahko pride do poplavljanja tudi zaradi zajezitve zemeljskega plazu, zaradi aktivnosti

hudournikov, zaradi posedanja tal, dviga nivoja gladine podtalnice, idr.. Poglavitni vzroki

za poplave so nedvomno naravno geografskega izvora, kjer gre zlasti za vremenske,

hidrološke, geološke vegetacijske in pedološke značilnosti pokrajin. Povezave med vsemi

naštetimi dejavniki so zelo kompleksne in se lahko od pokrajine do pokrajine zelo

razlikujejo.« (Komac, Natek & Zorn, 2008)


»Do poplavljanja lahko pride tudi zaradi:

zajezenega odtoka na kraških poljih,

zajezitve povzročene z zemeljskim ali s snežnim plazom,

naravnega posedanja tal ali posedanja zaradi gospodarskih dejavnosti (rudniki,

vrtine,...),

delovanja hudournikov, ki izredno porastejo ob močnih nalivih in je na enem

okolišu nasičeno ogromno vode in se te običajno gibajo z veliko silo,

dvigovanje nivoja gladine podtalnice, ko je neko področje prepojeno z vodo in se ta

ne more več absorbirati, zato presežek vode prične odtekati po planjava in povzroča

poplave. Tudi struktura tal vpliva na prepuščanje vode, saj nekateri materiali

prepuščajo več, drugi manj vode,

dvigovanje morske gladine zaradi vetra, ki potiska morsko vodo na obalo in

povzroča plimovanje in posledično poplavljanje,

istočasnega taljenja snega na zmrznjeni podlagi.«

(Poplava, 2012)

Na sliki 2.7. je prikazana opozorilna karta poplav v Sloveniji iz leta 2007, ki prikazuje

poplavna območja ter poplavne cone posameznih rek, ki prekoračijo brežine svoje struge.

Slika 2.7.: Opozorilna karta poplav v Sloveniji

(vir: IzVRS, 2015)


»Podatki opozorilne karte poplav iz leta 2007 so bili posodobljeni in dopolnjeni v

obdobju do meseca marca 2012. Skupna površina območij poplavljanja so se povečala z

882 km2

na 1945 km2, saj nova opozorilna karta vsebuje tudi območja potencialnega

poplavno - erozijskega delovanja hudournikov.« (Đurovič, B., 2012)

Slika 2.8 prikazuje območja poplavljanja voda marca 2012 v Sloveniji.

Slika 2.8.: Območja poplavljanja v Sloveniji

(vir: IzVRS, 2015)

»Ko se veliko število dejavnikov prepleta med seboj lahko ti povzročajo različne vrste

vremenskih razmer. Občasno ti dejavniki lahko medsebojno vplivajo na tak način, da se na

enem področju zbere neobičajna količina vode. Na primer, razmere včasih povzročijo

nastanek orkana, ki na svoji poti odlaga veliko količino dežja. Taka območja prejmejo več

padavin kot običajno. Ker se struge rek oblikujejo počasi je njihova velikost sorazmerna s

količino vode, ki se običajno kopiči na tem področju. Ko nenadoma območje prejme veliko

večjo količino vode, običajno preplavi struge ter voda se prelije na okoliška zemljišča.

Hudourniške poplave povzročajo največkrat hudourniki, ki so stalni ali občasni vodotoki,

ki besneče pritekajo iz višjih leg ter z erozijo površja in svoje struge v nižino nanašajo

blato, prod in druge vegetacije.« (Poplava, 2012)


Fotografija 2.9. prikazuje stičišče dveh hudourniških potokov. Levi del hudournika je

potok Lahomnica in desni del je potok Reka.

Slika 2.9.: Hudourniška potoka


Na shemi 2.1. so prikazani viri poplavne nevarnosti in če poznamo vzroke poplavljanja

so lahko protiukrepi učinkoviti za projektiranja na primer prometnic ter urejanja

vodotokov. Iz sheme 2.1. opazimo, da so lahko vzroki naravnega ali antropogenega izvora.


Shema 2.1..: Prikaz vzrokov poplavljanja

(vir: K.Hanžič, S. Cestnik; 2013)

»Poplave lahko razdelimo v različne razrede pogostosti nastanka poplav. Poplave z

veliko verjetnostjo nastanka (50 % in več) se lahko pojavljajo skoraj vsako leto ter poplave

z verjetnostjo nastanka 10 % so poplave z desetletno povratno dobo. Dvajsetletne poplave

so s 5 % verjetnostjo nastanka, stoletne poplave nastanejo z 1 % verjetnosti ter

katastrofalne poplave s povratno dobo tisoč let nastanejo z 0,1 % verjetnosti.« (Poplava,

2012)

Iz preteklih opisanih podatkov o nastanku poplav spada potok Lahomnica med poplave

z veliko verjetnostjo nastanka (50% in več), ker poplavlja skoraj vsako leto (včasih tudi

dva krat na leto oz. spomladi in jeseni v času deževne sezone).

Poplave na t.i.

depresijskih

področjih ali

kasetah

Izlivanja

visokovodnih voda

iz vodotoka

VZROKI

POPLAVLJANJA

»TUJE VODE«

»Z

AL

ED

N

E V

OD

E«

»LASTNE VODE«

Poplavljanje

zalednih voda Poplava zaradi

zaledne vode

Poplave zaradi

napolnjenosti

kanalizacijskih

sistemov Poplave zaradi

zajezitve, ki jih

povzročajo tuje

vode


2.4 Posledica poplav (škoda zaradi poplav)

»Če izhajamo iz dejstva, da je poplava naravni pojav, moramo ločevati tudi posledice

poplav v prostoru. Ločimo torej območja poplavne nevarnosti in območja poplavne

ogroženosti. Poplavna nevarnost je o naraven proces, ki sicer preoblikuje prostor, ne

ogroža pa ljudi ali njihovega premoženja. Za poplavno ogroženost pa gre takrat, ko je na

območju poplavne nevarnosti prisoten človek, bodisi zaradi njegove tamkajšnje naselitve,

intenzivnega kmetijstva ali industrije. Stopnje ogroženosti lahko merimo, glede na število

prebivalcev, prisotnost okoljsko problematičnih objektov, intenzivnost gospodarskih

dejavnosti ter na prisotnost objektov pomembne kulturne dediščine na določenem

poplavnem območju.« (Poplava, 2012)

Obseg škode, ki nastane po poplavi, je odvisen od intenzivnosti pojava in vrste ne

direktnih vzrokov, ki so lahko povsem naravnega izvora ali pa jih je povzročil človek s

svojo dejavnostjo oziroma poseganjem v okolje. Posledice škode nastajajo v naravni in

kulturni pokrajini ter pri človeškem imetju, v izjemnih primerih pa so lahko ogrožena tudi

številna življenja. Zaradi poplav se zmanjšuje vrednost določenih predmetov, objektov,

dohodkov, gospodarskega poslovanja in zmogljivosti na območjih, za katere obstaja

verjetnost, da bodo poplavljena. (Anzeljc et al., 1995)

»Škoda je torej lahko posredna in neposredna. Neposredna škoda nastane zaradi

delovanja vode, ki poškoduje ali uničuje tako materialne dobrine kot tudi življenja živih

bitij. Posredna škoda pa je takrat, ko zaradi poplav ponekod za daljši čas ni možna

industrijska dejavnost ali kmetijska pridelava, zaradi katerih je prekinjena komunikacija ter

imajo oteženo poslovanje, zaradi katerih pride do izpada dohodka, izgube dodane vrednosti

ter izgub zaradi prekinjene proizvodnje. Onemogočen je transport, otežena ali zaustavljena

je proizvodnja ali prodaja blaga. Takšno škodo premalokrat postavimo kot pomembno in je

v velikih primerih preveč podcenjena.« (Tušar, P.,2012)

Prikaz neposredne škode posledice poplav je prikazan na sliki 2.10., kjer je potok

Lahomnica pri izlivu v reko Savinjo (zaradi zamašitve - zagozditve raznih surovin pod

železniškim nadvozom) poplavil bližje ležeče stanovanjske objekte na katerih je nastala

materialna škoda ter ogrožala življenja.


Slika 2.10.: Neposredna škoda posledice poplav potoka Lahomnice


»Škoda lahko nastane na urbaniziranih območjih, kjer so prizadete predvsem ne-

stanovanjski in stanovanjski objekti, industrijske cone, vsa tamkajšnja oprema,

nedokončana proizvodnja, končni izdelki in surovine.«(Anzeljc et al., 1995)

»Prav tako so prizadeta ne-urbanizirana območja s kmetijskimi površinami in

površinami za predelavo hrane, območja z ribištvom, gozdarstvom, lovstvom in turizmom.

Poškodovana je lahko tudi komunalna infrastruktura, ki vključuje vodovod, kanalizacijo z

objekti, toplovode in plinovode z objekti, električno omrežje in mreža PTT z objekti, ceste,

urejene površine (parki, trgi, ulice, itd.). Škoda je lahko povzročena tudi na

vodnogospodarskih objektih in ureditvah (nasipi, jezovi, ipd.). K neposredni škodi se

prištevajo tudi stroški obrambnih ukrepov med poplavami ter evakuacije, začasni nasipi,

zdravstveno varstvo, itd.« (Anzeljc et al., 1995)

»K posredni ali direktni škodi prištevamo negativne vplive poplav na poslovanje, na

primer zmanjšanje produktivnosti in ekonomičnosti proizvodnje, izpad proizvodnje, itd.

Posledic poplav takoj po nastanku ni možno v celoti ugotoviti, saj se nekatere pokažejo

šele po več letih, ko naslednje, tudi le nekoliko višje vode dokončajo pred leti načeto.«

(Anzeljc et al., 1995)


2.5 Sanacija posledice poplav

»Po končanih poplavah sanacije njenih posledic pogosto predstavljajo nevarnosti za

razne delavce in prostovoljce, saj so le-ti zaradi poškodb infrastrukture in industrijskih in

drugih urbanih objektov potencialno izpostavljeni različnim škodljivim in nevarnim

snovem, nestabilnim konstrukcijam, električnemu toku ter požaru in z njim povezano

zastrupitvijo s CO. Veliko nevarnost pa predstavljajo tudi različne okužbe zaradi

morebitnih trupel živali in ljudi ter poškodovane kanalizacije. Pri neprevidnih oziroma

neizkušenih prostovoljcih obstajata seveda še možnosti podhladitve ter utopitve.«

(Poplava, 2012)

Sanacije od posledic poplav odpravljajo in čistijo zato usposobljeni delavci in to so

gasilci kot prikazuje naslednja fotografija 2.11. Gasilci iz PGD Laško odstranjujejo

nečistočo od posledic poplav, ki jih je naplavila reka Savinja na regionalni cesti R5 pri

zdraviliškem parku.

Slika 2.11.: Sanacija posledice poplav v Laškem

(vir: sanacija poplav, 2015)

Odstranjevanje in čiščenje podrte in polomljene vegetacije, ki je bila poškodovana v

ujmi je prikazano na fotografiji 2.12. Ta del odstranjevanja se nahaja ob desnem bregu

potoka Lahomnice.


»Velike količine lesenega plavja (vegetacije) ali veliki posamezni kosi lesa lahko

povzročijo zamašitve na naravnih zožitvah, pri infrastrukturnih objektih (cevni prepusti,

mostovi, prečni objekti), na sotočjih ali na mestih, kjer se v strugo odloži plazovina

zemeljskega ali snežnega plazu. Zamašitev pretočnih profilov lahko vodi do preusmeritve

vodnih tokov ali ojezeritve, ki se lahko razvije v porušitve bregov in v poplavni val.

Nekatere zamašitve lahko povzročijo tudi spremembo toka struge in pojav poplavne

nevarnosti tam, kjer je sicer ni pričakovati.« (Posledica poplav, 2015)

Slika 2.12.: Podrta in polomljena vegetacija



3 OGROŽENOST PREBIVALCEV TER VARSTVO PRED

POPLAVAMI

Kot posledica poplav v Sloveniji so bile tudi smrtne žrtve, vendar le izjemoma (leta

1990 dve osebi). Vodni tokovi največkrat povzročijo spodkopavanje temeljev in

posledično ogroža stabilnost objektov, evakuacija iz objekta pa je še vedno omogočena. Do

posledice poplav s smrtnim izidom v objektih bi lahko teoretično prišlo na poplavnih

področjih, kjer je globina preplavitve višja od 1.5 metra.

Na sliki 3.1. ni nikakršne varnosti pred poplavami, katere ogrožajo človeška življenja,

ki živijo v neposredni bližini potoka. Ni zaščitnih oziroma protipoplavnih ograj niti ne

visokih nasipov, kar bi bilo v tem kraju – območju nujno, ker vsako leto potok Lahomnica

poplavlja.

Slika 3.1.: Slaba izvedba zaščitne varnosti pred vsakoletnimi poplavami



Z vidika škod je najpomembnejše, da se preprečijo človeške žrtve. Ocena škode kot

posledica izgube življenja je težko predstavljiva s konkretnimi številkami, saj se

najpogosteje uporablja ocena, da je vrednost človeškega življenja neprecenljiva.

Poplavne ogroženosti ne moremo popolnoma odpraviti, vendar se moramo zavedati, da

je narava nepredvidljiva. Za zmanjševanje poplavne ogroženosti ne moremo biti nikoli

popolnoma uspešni in nenehno lahko pride do določenih težav.

3.1 Poplavna ogroženost

»Nevarnostni in škodni potencial je sestavljen iz treh skupin parametrov, to je

verjetnostne, fizikalno – socialno - ekonomske in časovne skupine:

NEVARNOSTNI POTENCIAL je skupek verjetnih scenarijev nastopa nevarnega

naravnega pojava na izbranem območju:

Verjetnost nastopa nevarnega dogodka na izbranem območju v določenem

obdobju.

Jakost nevarnega dogodka na izbranem območju (npr. globina vode, hitrost

vode, produkt globine in hitrosti vode, …).

Trajanje nevarnega dogodka določene jakosti na izbranem območju.

ŠKODNI POTENCIAL - skupek možnih škodnih izidov ob nastopu nevarnosti na

izbranem območju.

Izpostavljenost - verjetnost prisotnosti gradnikov prostora (ogrožencev) na

izbranem območju v določenem obdobju.

Razsežnost - obseg, število ali velikost gradnikov prostora na izbranem

območju.

Ranljivost - strukturna poškodovanost gradnikov prostora na izbranem

območju ob nastopu nevarnega dogodka določene jakosti.

Vrednost - tržna ali družbena vrednost gradnikov prostora na izbranem

območju.

Čas obnove - čas odprave škodnih izidov določene velikosti na izbranem

območju.«

(Đurovič, B., 2012)


Na shemi 3.1. je prikazan splošni potek določitve območij pomembnega vpliva poplav

s pomočjo podatkov o nevarnostnem in škodnem potencialu.

Shema 3.1.: Splošni potek določitve območij pomembnega vpliva poplav


»Rezultate posameznih korakov analize ogroženosti osnovnih vrst ogrožencev po

poplavni direktivi je mogoče prikazati na kartah, katerih medsebojna razmerja so prikazana

na shemi 3.2.« (IzVRS, 2015)


Shema 3.2.: Vrste kart pri analizi ogroženosti


3.2 Preventivna zaščita pred poplavami

»Ozaveščanje:

Nujno je, da ljudje spoznajo, da so poplave del njihovega okolja. Skupnosti se

morajo zavedati, da so ogrožene. Zavedati se tveganja pomeni, da ga ljudje


prepoznajo in se z njim seznanijo oziroma ga proučijo, ne pozabijo nanj ali ga

potisnejo iz zavesti in da ga pravilno upoštevajo pri svojem delovanju. Če se javnost

ne zaveda nevarnosti, ne bodo pomagale nobene pobude. Če ljudje še niso doživeli

poplav, jih je treba seznaniti s tveganjem s pomočjo kart poplavne ogroženosti,

drugih informacij in z izobraževanjem.

Nujno je, da ljudje poznajo nevarnost z vsemi njenimi pomembnimi parametri,

kakršni so vrsta poplav (statične, dinamične), verjetnost, intenziteta (globina

poplavljanja, hitrost toka) in obseg vplivov. Zanesljive informacije te vrste morajo

dobiti vsi vpleteni.«

(Poplava, 2012)

»Pripravljenost:

Pripravljenost je rezultat ozaveščenosti in temelji na informacijah, ki so

posamezniku potrebne, da spozna kakšne možnosti ravnanja so mu na voljo.

Pripravljenost zajema individualno načrtovanje in pripravo vseh ukrepov za

zmanjšanje škode ob poplavah.

Načrtovanje možnih ukrepov je treba prilagoditi opozorilnemu času in dejavnikom.

Priporočljivo je, da smo pripravljeni na najhujše. Usposabljanje je temeljni pogoj

za pravilno ravnanje ob poplavah.«

(Poplava, 2012)

Dobro organizirane službe za hitro ukrepanje so nujne za uspešno ravnanje. Službe za

evakuiranje in reševanje rešujejo življenja. Z začasnimi protipoplavnimi objekti in

ureditvami se zmanjša obseg škode. Tovrstna preventiva je zelo pomembna na območjih z

veliko poplavno globino.

3.3 Protipoplavni ukrepi (ukrepi za zaščito pred poplavami)

Za sledečo postopek je potrebno, da upoštevamo, da se vodni režim deli na dve vrsti:

- naravni vodni režim in

- tehnični vodni režim

(dr. Banovec P.; 2003


»Tehnični vodni režim se nanaša na antropogeno grajen odsek ali na tako imenovan

»koncesioniran del« vodnega telesa (vodotoka, akumulacije, ipd.) na katerem se v veliki

meri regulira odtočni režim z manipulacijskimi deli upravnika sistema, skladno z

izdelanimi akti. Skrajne situacije (suša, visoke vode nad možnostjo regulacije) so tako z

upravnim dejstvom razglašene in se odtlej rešujejo kot primer »višje sile« (oz. izredni

primeri), kar je prav tako urejeno v pravilnikih o obratovanju. Nivo javnega interesa je pri

antropogenih posegih ovrednotiti v projektni oz. upravni dokumentaciji, ter je zato tu dana

osnova za določanje proračunskih sredstev v PPU za čas trajanja stroškov v celotnem

življenjskem obdobju ter s tem tudi v primeru razgradnje (dekomisije).« (dr. Banovec P.;

2003)

»Na vseh drugih vodnih telesih se obravnava, da gre za tako imenovan naravni vodni

režim (četudi z manjšimi antropogenimi posegi). Za vodna telesa je značilno, da nimajo

»upravnika«, saj gre za npr. naravne odseke vodotoka in zato tudi ni možna delitev na

običajne obratovalne pogoje in izjemne primere višje sile. Na vodnih telesih z naravnim

vodnim režimom se morajo izpolnjevati obveznosti (država, občine, ipd.), katere so

predpisane (npr. ohranjanje določene pretočnosti) ali določene z načrtom s katerim se

sprejme obseg, standard in finančni viri za dela javne vodnogospodarske službe, s katerim

se ohranja naravni vodni režim. Minimalni standard ohranjanja zagotavlja oblast (država,

občine), nadstandard pa lahko dodajo drugi subjekti (gospodarstvo, združenja,

posamezniki, itd.). Vendar je treba ta razmerja vedno urejati s pisno pogodbo, ker se

obveznosti prenašajo tudi na pravne naslednike.« (dr. Banovec P.; 2003)

»Razdelitev na naravni in tehnični vodni režim je potrebna tudi, kadar se analizira

struktura ukrepov. Časovno se PPU lahko razdelijo na preventivne aktivnosti in ukrepe

med in po poplavi, glede na izvajanje ukrepov pa je uveljavljena delitev na gradbene

ukrepe (z gradbenimi deli oz. z gradnjami) in na ne gradbene ukrepe (ki imajo velik obseg

različnih instrumentov ali načinov). Iz analize razdeljenih nalog v prikazani shemi PPU

(shema 3.3.) vidimo, da so nekateri ukrepi že regulirani (tudi z zakoni), nekateri so v

pripravi ali v proceduri. Sestavo podanih protipoplavnih ukrepov bo torej potrebno preučiti

z vidika razdelitve odgovornosti, zakonodaje, nalog oz. pristojnosti posameznih

vpletenih.« (dr. Banovec P.; 2003)


Shema 3.3.: Struktura protipoplavnih ukrepov (PPU)

(dr. Banovec P.; 2003)

»Za izračune kakšne so površine, kjer obstajajo nevarnost poplav, obstajajo v

hidravliki različni programi (npr. HEC-RAS). Zato lahko za podatke o dogodkih z

določeno verjetnostjo nastanka (Q10, Q50 itd.) določimo stopnjo nevarnosti. Ogroženost

določata poplavna nevarnost in ranljivost obravnavanega območja.« (dr. Banovec P.; 2003)

»Najbolj realno vrednotenje škode nastale v poplavah je vsekakor popis škode nastale

v konkretnih poplavah, neposredno po samem dogodku. Vendar je tudi v tem primeru

verodostojnost rezultatov popisov škod lahko vprašljiva. Na oceno škode namreč vpliva

več tudi subjektivnih faktorjev:

- sistemska napaka same metodologije popisovanja škod,

- objektivnost in izkušenost popisovalcev (komisije),

- namen popisovanja,

- psihološki učinek takoj po poplavah, ko je prebivalstvo še močno prizadeto,

- podcenitev oziroma precenitev nastale škode v odvisnosti od namena

popisovanja.«

(dr. Banovec P.; 2003)

»Poplave so nepredvidljivi naravni ali antropogeno povzročeni dogodki. Protipoplavne

ukrepe (PPU) je mogoče obravnavati tudi skozi prizmo preventivnega ravnanja oz.

delovanja različnih subjektov. Celovita obravnava pa bi bila preobširna, pa tudi delitev


nalog oziroma obveznosti se lahko spreminja po prostoru in času, zato so PPU obravnavani

v povezavi z vrednotenjem poplavne škode. Ob pripravi na prihodnje poplave (ki gotovo

bodo), bi zato preventivne ukrepe in njihovo prioriteto lahko obravnavali tudi z vidika

izračunanega (zmanjšanja) pričakovanih poplavnih škod. Obstajajo območja povečane

nevarnosti, vendar na katerih pa ni ranljivih dejavnosti ali objektov. Ker lahko na gibanje

ljudi na ogroženem območju vplivamo z drugimi instrumenti, je velik del PPU usmerjen na

določanje prepovedi in zapovedi, ki se nanašajo na objekte in dejavnosti na ogroženem

območju. Za določanje stopnje ogroženosti je pričakovana poplavna škoda eden

pomembnejših kriterijev, ki mu je treba dodati še druge (nevarnosti utopitve, prekinitev

prometnice, oskrbe ipd.).« (dr. Banovec P., 2003)

»Shema 3.4. prikazuje spremembe parametrov odtočnega režima (količina, hitrost

idr.). Prva misel ob poplavah je pogosto, da je potrebno najprej spremeniti značilnosti

odtočnega režima oz. poplavnih voda, ki povzročajo ogroženost. Prikazuje možne ukrepe,

ki pa se praviloma izvajajo v povezavi z drugimi cilji, zato govorimo o večnamenskih

ukrepih, kjer pa ni potrebno razmejiti med primarnim ciljem in sekundarnimi rabami oz.

dejavnostmi. Na akumulacijah so zato cilji protipoplavne zaščite sekundarni, saj so bile

primarno zgrajene za druge namene (oskrba s pitno vodo). Velja pa pomembna omejitev,

da s takšnimi ukrepi ne sme biti povzročeno ne povečanje nevarnosti/ogroženosti ne

preusmerjanje le-teh na druge lokacije, če bi se zato tam povečala ogroženost.« (dr.

Banovec P., 2003)

Shema 3.4.: Spremembe parametrov odtočnega režima (količina, hitrost idr.)

(dr. Banovec P., 2003)


»Na shemi 3.5. so običajno skupine gradbeno – tehničnih ukrepov, kjer z gradnjo ali

posegi v prostor spremenijo ali stopnjo nevarnosti ali zmanjšujemo ogroženost. Tu velja

posebno pospeševati disperzne ukrepe, ki so praviloma v interesu posameznih subjektov,

vendar bi potrebovali ustrezno svetovanje, da bi se ti ukrepi prilagodili na načrte in

programe PPU v večjem merilu.« (dr. Banovec P., 2003)

Shema 3.5.: Gradbeni ukrepi za tehnično zaščito pred poplavami

(dr. Banovec P., 2003)

»Integralna karta razredov poplavne nevarnosti je podatkovni sloj iz katerega so

razvidni razredi poplavne nevarnosti, ki so bili izvrednoteni v okviru tako imenovanih

hidrološko hidravličnih študijih, ki so jih naročili načrtovalci v okviru priprave tako

državnih kot tudi občinskih prostorskih aktov in investitorji v okviru priprave projektov za

pridobitev gradbenega dovoljenja. Večina teh študij je bila v okviru postopkov s področja

urejanja prostora in graditve objektov potrjena oz. verificirana na IzVRS.« (dr. Banovec P.,

2003)

»Merila za razvrščanje v razrede poplavne nevarnosti so določena v drugem odstavku

11. člena Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z

njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede

ogroženosti (UL RS, št. 60/07). Določeni so naslednji razredi poplavne nevarnosti:


- razredi velike nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100)

globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti

vode enak ali večji od 1,5 m2/s,

- razred srednje nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100)

globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m oz. zmnožek

globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m

2/s oz.,

kjer je pri pretoku Q(10) ali gladini G(10) globina vode večja od 0,0 m,

- razred majhne nevarnosti, kjer je pri pretoku Q(100) ali gladini G(100)

globina vode manjša od 0,5 m oz. zmnožek globine in hitrosti vode manjši

od 0,5 m2/s in

- razred preostale nevarnosti, kjer poplava nastane zaradi izrednih naravnih

ali od človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni meteorološki pojavi ali

poškodbe ali rušitve proti poplavnih objektov ali drugih vodnih objektov).«

(K. Hanžič, S. Cestnik, 2013)

Slika 3.2. prikazuje pokritost RS z razredi poplavne nevarnosti v tabeli 3.1. je prikaz

legende barv za karto razredov poplavne nevarnosti in opozorilne karte poplav.

Slika 3.2.: Prikaz pokritosti območja RS z razredi poplavne nevarnosti



Tabela 3.1.: Prikaz razredov poplavne nevarnosti in prikaz opozorilne karte poplav


Integralna karta razredov poplavne

nevarnosti

[opozorilna karta poplav]

Približna ocena razreda poplavne nevarnosti (se uporablja

samo za potrebe vrednotenja v okviru študije variant v

postopku priprave DPNjev)

Velika [pogosto] Velika

Srednja [redke] Srednja

Majhna [zelo redke – katastrofalne] Majhna

preostala preostala


4 SPLOŠNO O VODOTOKU LAHOMNICA

V tem poglavju se bomo poglobili v lokacijo (smer gibanja), fotografsko statistiko

poplav vodotoka Lahomnice ter ostale splošne značilnosti, ki jih bomo tekom izdelovanja

diplome na praktičnem delu potrebovali.

4.1 Lokacija

Rečica oziroma potok Lahomnica teče iz obrobja Kozjanskega v smeri vzhod - zahod

in se pri Laškem izliva v reko Savinjo. Slika 4.1. prikazuje približno lokacijo potoka

Lahomnice glede na območje Republike Slovenije (označuje rdeči pravokotnik).

Slika 4.1.: Prikaz obravnavane lokacije na območju države Slovenije

(vir: Zemljevid, 2016; preoblikovanje vira: Jurgelj, N.)

Naslednja fotografija 4.2. prikazuje (rdeči pravokotnik) obravnavano območje ter

lokacijo potoka glede na Štajersko (Celjsko območje oziroma občina Laško) od izvira do

iztoka. Izvir potoka je na Horjakovem hribu n.m.v. 625 metra blizu kraja Mačkovec in


potuje skozi dva manjša kraja Tevče in Lahomno ter mimo kraju Marija Gradec nedaleč

stran od Laškega pri okljuki reke Savinje n.m.v. 240 metra je iztok potoka Lahomnice, ki

prikazuje na fotografiji 4.3. Na obeh fotografijah je potok obarvan z modro barvo.

Slika 4.2.: Prikaz obravnavanega območja potoka glede na občine Laško

(vir: zemljevid, 2016; preoblikovanje vira: Jurgelj, N.)

Slika 4.3.: Natančnejši prikaz obravnavanega potoka od izvira do iztoka

(vir: zemljevid , 2016; preostali vir in preoblikovanje: Jurgelj, N.)

Glede na ogroženost prebivalcev je najbolj ogrožen del območje blizu stičišča dveh

potokov Reke ter Lahomnice blizu kraja Tevče ter v naselju Lahomno od mosta iz smeri

kraja Stopce ter do naslednjega mosta, ki prihaja iz kraja Harje kakor je prikazano na sliki

4.4. Območje največje ogroženosti prebivalcev na območju potoka Lahomnice je označeno

z modro barvo.


Slika 4.4.: Katasterska občina Lahomno z območjem ogroženosti prebivalcev

(vir: zemljevid, 2016; preostali vir: Jurgelj, N.)

Idejna zasnova regulacije potoka Lahomnica bomo načrtovali od točke A do točke B

kot je prikazano na sliki 4.5., ker je ta del potoka najbolj kritičen glede poplav. Načrti

idejnih zasnov so podani v poglavju priloge. Smer gibanja oziroma potovanja struge

Lahomnice je od točke A do točke B (podrobneje opisano v naslednjem poglavju).

Slika 4.5: Lokacija in potovanje – smer potoka Lahomnica


4.2 Značilnosti potoka Lahomnice

»Potok Lahomnica je izdolbla svojo pot v dveh kamninah, ki sta večinoma mehki

miocenski lapor in peščenjak ter sta slabo odporni na vodno erozijo. V bližini kraja Tevč

pa struga Lahomnice prečka nekaj metrov debelo plast litotamnijskega apnenca, ki je

mehansko bolj odporna kamnina od spodaj ležečih laporjev in peščenjakov, kar je

omogočilo nastanek slapišča. Rečica najprej v več manjših skokih zdrsi dobre štiri metre

globoko čez kamniti prag iz litotamnijskega apnenca in se zlije v meter globok tolmun

okrogle oblike. Od tu Lahomnica pada navpično prek skoraj osem metrov visokega slapa v

A

B


naslednji tolmun in nato umirjeno nadaljuje pot proti zahodu. Ob manjši količini vode ta

pada prek kamnitega praga v dveh ločenih, vendar vzporednih curkih, ki pa se v času

obilnejšega deževja združita in ustvarita enotno vodno zaveso. Slika 4.6. prikazuje slap na

potoku Lahomnica, ki je znan po imenu Lahomniški sopot. Slika je nastala kmalu po

močnem nalivu.« (Lahomniski sopot, 2015)

Slika 4.6.:Lahomniški sopot


»Lahomniški sopot je umikajoči se slap. Za takšne slapove je značilno, da voda

intenzivno erodira mehkejše kamnine, ki stratigrafsko ležijo pod mehansko odpornejšimi,

in ustvarja previsno steno, prek katere pada slap. Zaradi teže se tako izpodjedena zgornja

plast ruši, slap se počasi pomika po strugi vodotoka navzgor in postaja vedno nižji.

V ustju spodnjega slapa je ostanek betonske pregrade, ki je bila zadrževalnik vode za

pogon opuščenega mlina. Prav tako so še vidni deli opuščene male hidroelektrarne.«

(Lahomniski sopot, 2015)


4.3 Statistika,slikovni prikaz ter opustošenje območij preteklih poplav struge

Lahomnice

V tem podpoglavju bomo opisali in predstavili v slikovni izvedbi poplave na območju

K.O. Lahomno oziroma kjer je struga Lahomnice poplavljala in opustošila območja. Na

fotografiji 4.7. so označene točke oziroma območja katera se bodo nanašala na naslednje

fotografije v tem poglavju (samo zaradi lažje orientacije območja poplavljanja in nastanka

fotografij glede na potok). Celotna dolžina struge Lahomnice meri 9883 metra,

obravnavani del območja poplavljanja oziroma dolžina obravnavane struge meri 1968

metra.

Legenda točk na fotografiji:

poplavljeno območje leta 1987, 1988, 1989

poškodovano območje leta 1988



Slika 4.7.: Označitve najbolj poplavljenih območjih

(vir: zemljevid, 2016, preostali vir: Jurgelj, N.)

Fotografija 4.8. prikazuje najbolj poplavljena območja oziroma razlivne cone, kjer je

potok Lahomnica katastrofalno poplavila čez celotno potovanje mimo kraja Lahomno. Z

modro barvo je označena črta realne velikosti potoka in njena ustaljena pot in lega

Lahomnice. Z rdečo črto je prikazano najvišjo poplavo ter poplavne cone, kjer se potok

Lahomnica ob rekordnih (nevihtah) poplavah razlije po najbolj kritičnih območjih.


Slika 4.8.: Poplavne cone – območja


Naslednje fotografije, ki so izvzete iz videoposnetka so od leta 1987 do leta 1994 in

pripadajo ustvarjalcu (snemalcu) in domačinu Emilu Bezgovšku, ki živi v neposredni

bližini potoka Lahomnica, ki mu dom loči le cestišče ter manjši delež travnika.

4.3.1 Poplava leta 1987

Prikaz poplavnega območja, ki ga je opustošila Lahomnica 5. avgusta 1987, ki

prikazuje spodnja slika 4.9..

Slika 4.9.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge avgusta 1987

(vir: Bezgovšek E., 1987)


12. junija leta 1988 je bil ponovni udar neurja, kot leto prej, vendar še večji. Na

naslednji fotografiji 4.10. je prikazano kako se Lahomnica razliva po nižje ležečem terenu.

Počasno višanje nivoja potoka Nastala manjša razlivanja


Slika 4.10.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge junija 1988


Slika 4.11. prikazuje poškodovano ter izpodjedeno cestišče, nanos vodnega proda na

cestišče ter na travnate površine po poplavljanju potoka Lahomnice.

Slika 4.11.: Poškodovano cestišče po poplavi junija 1988



Med najbolj katastrofalnimi poplavami na območju potoka Lahomnice je bilo 19.

avgusta leta 1989, kot je prikazano na naslednjih fotografijah. Poplava je povzročila

poškodbe na stanovanjskih, ne stanovanjskih objektih, na cestiščih, mostovih in poleg tega

pa tudi na hlevskih objektih, na kar je ogrožala življenja živih bitij.

Razlivanje na travne površine

Razlivanje na cestišče

Izpodjedeno cestišče Nanos vodnega proda na

cestišče


Slika 4.12. prikazuje začetek poplavljanja, višino poplavljanja ter moč struge med

poplavljanjem.

Slika 4.12.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge avgusta 1989


Fotografija 4.13. prikazuje poplavljeno naselje iz različnih zornih kotov poplavljenih

objektov in prikaz malo vidne betonske ograje mostu.

Slika 4.13.: Potok med poplavljanjem na naseljenem in nenaseljenem območju


Začetek poplavljanja Del okna v vodi Močen tok potoka odneslo kombinirano vozilo

Poplavljeno naselje Poplavljene travne

površine

Vidno samo del mostu - betonska ograja

V ozadju poplavljen del hlevskega poslopja


Na naslednji fotografiji 4.14. je viden rob nivoja poplavljanja ter poškodbe na objektih

v naselju Lahomno.

Slika 4.14.: Vidne poškodbe in nivo poplavljanja avgusta 1989



Ponovno je poplavljalo 20. junija 1994, vendar ne s tako veliko intenziteto padavin.

Slika 4.15. prikazuje čas med poplavljanjem struge.

Slika 4.15.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge junija 1994


Poškodovan objekt Nivo poplavljanja



Potok Lahomnica je ponovno prečkala svoje bregove 21. Avgusta 2005. Na tem

območju so poleg cestnih infrastruktur še ogrožena stanovanjska poslopja. Po sliki 4.16. je

ugotoviti, da poplave pustijo katastrofalne posledice na cestiščih. Na fotografiji 4.17. je

prikazano izpodjedene brežine potoka Lahomnice pri iztoku v reko Savinjo.

Slika 4.16.: Poškodovano cestišče po poplavi avgusta 2005


Slika 4.17.: Izpodjedena brežina



Poplavljeno cestišče in premostitveni objekt (most čez potok Lahomnica) v kraju

Marija Gradec proti Laškem prikazuje slika 4.18., ponovno pri iztoku v reko Savinjo.


Poplava se je dogodila 18. septembra 2010. Do katere višine je poplavil potok Lahomnica

lahko vidimo na fotografiji v podpoglavju 2.4. slika 2.10..

Slika 4.18.: Poplavljeno cestišče septembra leta 2010



5. novembra 2012 je ponovno poplavljalo. Fotografija 4.19. podaja poplavljene

površine na območju iztoka Lahomnice v reko Savinjo.

Slika 4.19.: Poplavljeno območje na iztoku novembra leta 2012




Uničujoča poplava je 13. septembra leta 2014 terjala veliko materialno škodo na

infrastrukturnih objektih, stanovanjskih in ne stanovanjskih zgradbah ter velik nanos

naplavljenega material na kmetijskih površinah kot prikazujejo naslednje fotografije 4.20.

in 4.21.

Slika 4.20.: Potok po poplavljanjem in razlivanjem struge septembra 2014


Slika 4.21.: Potok po poplavljanjem in poplavno uničenje septembra 2014


Izpodjedeno cestišče Potok izbral svojo najkrajšo

pot

Poškodovana prometna in varnostna oprema

Naplavine na cestišču in v ozgradbi


Slika 2.22. prikazuje viden rob (do okenske police približno 0,90 metra) poplavljanja

potoka ter ogromne poškodbe (razpoke in grbine na asfaltiranem dovozu) pred hišo. Vidna

so tudi ostala opustošenja okoli objekta. Po poplavljanju Lahomnice je domačin naselja

oziroma kraja Lahomno ustvaril fotografijo, ki prikazuje naplavljena tla pred njegovo hišo

na sliki 4.23.

Slika 4.22.: Nivo poplavljanja potoka Lahomnica septembra 2014


Slika 4.23.: Poplavljen teritorij pred hišo



Dva dni kasneje po katastrofalnem poplavljanju potoka je bila cesta še vedno

neprevozna in neurejena kot prikazuje slika 4.24. Občani so se vozili kar preko travne

površine (na lastno odgovornost) razvidno iz spodnje fotografije.

Slika 4.24.: Poškodovano vozišče po poplavi septembra 2014

(vir:Jurgelj N., 2014)


5 IDEJNA ZASNOVA REGULACIJE VODOTOKA LAHOMNICA

5.1 Splošno o regulaciji vodotokov

»Reguliranje vodotoka je način njegovega urejanja in kot inženirska panoga

konstitutiven del vodnega režima. Značilnosti regulacije vodotoka je njihova tehnična

narava ob izpolnjevanju ožje specifičnih ciljev, ki niso tako široki, kot jih zahteva celovito

urejanje voda. Le-to mora upoštevati zakonitosti časovnega razvoja, količinske in

kvantitativne elemente vodnega režima ter njihovo povezanost v prostoru. Regulacije,

zlasti starejše, so bile le izjemoma večnamenske in so pogosto pomenile le eno namenski

poseg v vodotok v obliki regulacijskih zgradb. Manjše gradbene posege običajno uvrščamo

v tako imenovane redno vzdrževanje; večji posegi pa so običajno potrebni zaradi

preprečevanja škodljivega delovanja voda (poplave, erozija), različne rabe voda (plovba,

splavarjenje, energetska izraba) ali specifičnih potreb raznih uporabnikov prostora

(prometnice, poselitev, kmetijska raba zemljišč). Intenzivni razvoj kmetijstva v svetu je v

zadnjih letih zmanjšal potrebo po intenzivnem izsuševanju zamočvirjenih in poplavnih

zemljišč. Tako lahko namesto tehničnega reguliranja vodotokov vse bolj upoštevamo

zahteve za naravo sprejemljivega razvoja in tako vodotoke urejamo sonaravno. Tovrstno

urejanje vodotokov prepušča kroženju voda bistveno več prostora, temelji na uravnavanju

naravnih procesov odtoka voda in plavin, in ne njihovim utesnjevanju in ustreza

medsebojnih vplivom med vodotokom in obvodnim prostorom.« (Mikoš, M., 2000)

5.2 Idejna zasnova ureditve odvodnje Lahomnice

Idejna zasnova ureditve odvodnje vodotoka ali hudournika obsega velja splošno:

vsesplošen opis območja s poudarkom na hidrologiji

opis problematike in sedanjega položaja


ugotavljanje prevodnosti, še posebej premostitvenih objektov in

prikazovanje opravljenih intervencij na hudourniku

cilje kontrolirane odvodnje

predlogi rešitve varovanja ogroženega ozemlja (predvideni ukrepi)

hidravlične izračune:

hidravlične izračune posameznih odsekov vodotoka;

dimenzioniranje prepustov, mostnih odprtin;

dimenzioniranje normalnih pretočnih profilov struge)

pregledne karte z vrisanim trenutnim stanjem in rešitveni predlogi

grafične priloge možnih tipov obrežnih zavarovanj in objektov za uravnavanje

vodnega režima vodotoka

fotodokumentacijo trenutnega stanja.

»Pogosta ugotovitev je, da so sedanji naravni pretočni profili preskromni za prevajanje

že malo višjih hudourniških vod, kaj šele za prevodnost pričakovanih stoletnih vod.

Pogostejše prelivanje voda po okoliških terenih imenujemo posledica (oziroma velika

poplavna ogroženost), ki povzroča škodo na kmetijskih zemljiščih, gospodarskih in

stanovanjskih zgradbah.« (Idejna zasnova ureditve, 2016)

»Vzrokov za takšno stanje je več. Velikokrat so bile stare regulacije sicer

dimenzionirane in urejene za pričakovane visoke vode, ki so bile za tisti čas dokaj realne.

Danes pa se ugotavlja, da so se v vmesnem času odtočne razmere, zelo spremenile. To je

pri hidravličnih izračunih treba upoštevati. Zaradi nezadostne prepustne zmogljivosti

pretočnih profilov, pod dimenzioniranih cevnih in ploščatih prepustov, neurejenosti brežin

(zaraščeno grmovje in nastale plavine) in zlasti povečanega in hitrejšega odtoka hudournih

in meteornih voda, ki je posledica neustreznih posegov v prostor (praviloma neusklajenih

in brez vodnogospodarskih soglasij ter brez ocene možnih negativnih posledic njihove

izvedbe ali izvedenih brez upoštevanja vodnogospodarskih mnenj), je škoda ob visokih

vodah precejšnja.« (Idejna zasnova ureditve, 2016)

»Pri splošni ureditvi vodotokov je najprej pomembna prva funkcija celovito urejanje

vodnega režima v prostoru, pri čemer je potrebno upoštevati tudi naslednje pogoje in

zahteve:


- poselitev (stanovanjska gradnja, industrija) in kmetijstvo zadostno zaščito

pred visokimi vodami. Sem spada zadostna stabilnost struge vodotoka, ki ne

sme biti ogrožena zaradi naravnih procesov dinamike toka voda in plavin;

- prometnice (železnice, ceste) pogojujejo zadostno varnost pred visokimi

vodami, pogosto prestavitev vodotokov, kot tudi zavarovanja mostov;

- preskrba: različni vodi (vodovod, plinovod, naftovod, kanalizacija itd.)

prečkajo vodotoke in v primeru visokih voda ne smejo biti v območju

erodiranja dna in brežin vodotokov;

- oddih, rekreacija, turizem: ker so vodotoki in vodni prostor ob njih njih

cilj številnih prosto-časovnih aktivnosti (kopanje, kanu, rafting, čolnarjenje,

šotorjenje,…) je tudi to ena od zahtev;

- ribištvo: številni vodotoki so življenjski prostor dragocenih in redkih rib ali

so izkoriščeni kot drstišče za vzgojo mladic. Pred urejanje vodotokov

postavlja predvsem zahteva po prostem gibanju rib, določene omejitvene

zahteve;

- varstvo narave in krajine: varstvo pestrosti vrst in pestrosti krajine mora

biti pri ureditvah vodotokov upoštevano v zadostni velikem obsegu, saj so

vodotoki življenjski prostori različnih, deloma tudi že ogroženih rastlinskih

in živalskih vrst.«

(Mikoš, M., 2000)

Glede nato, da za potok Lahomnica nismo pridobili veliko podatkov (razen lastnih

izmer direktno na terenu), ker do sedaj še ni nihče opravljal raznih raziskav in izmer na

tem potoku smo uporabili pridobljen katastrski načrt za katastrsko občino Lahomno za

nadaljnje načrtovanje. Na sliki 4.8. iz prejšnjega poglavja je razvidno kako potok

Lahomnica poplavlja in si načrtuje svojo najkrajšo pot potovanja oziroma svoje razlivne

cone (poplavna območja). V prilogi pod poglavjem 8.8. na koncu diplomske naloge so

izdelani načrti idejnih zasnov regulacije vodotoka Lahomnice. Prikazane so sheme (načrti)

kako je zamišljena regulacija in poplavna zaščita prebivalcev pred poplavami le tega

potoka.


5.3 Podatki in izračun na ogroženem poplavnem območju na vodotoku Lahomnica

5.3.1 Podatki s terena

Za pridobitev določenih podatkov na potoku Lahomnica smo izvedli terenske izmere,

katere podatke smo uporabili pri nadaljnjem izračunu. Določene podatke (nadmorske

višine terena) smo pridobili na spletnem portalu ARSO (Atlas okolja). Naklon brežine,

hitrost potoka in širina struge smo izmerili neposredno na sami lokaciji. Slika 5.1.

prikazuje točke, kjer so potekale določene izmere na posameznih odseki potoka. Meritve

so bile izvedene mesca aprila 2016 na enajstih odsekih terena (točke od T1 do T11), kot

prikazuje spodnja slika.

Slika 5.1.: Prikaz stacionarnih točk na potoku Lahomnica

(vir: zemljevid, 2016, ostali podatki: Jurgelj N., 2016)

Karakteristike preseka potoka, ki so uporabljeni v nadaljevanju za izračun pretoka in

za načrtovanje idejne zasnove regulacije v programu AutoCAD je prikazano na fotografij

5.2. Slika namreč prikazuje korito potoka, kjer je aproksimirano opisana širina zgornjega

in spodnjega dela korita, višina korita, naklon brežine ter nivo (nizke) vodne gladine.

Slika 5.2.: Karakteristike korita



Za določitev levega ali desnega brega oziroma brežine smo določili na takšen način, da

smo se postavili z obrazom proti toku struge. Naklon brežine smo izmerili s kotomerom,

približne razdalje med točkami pa v programu AutoCAD, na podlagi katastrskega načrta

K.O. Lahomno. Naslednje izmerjene podatke iz terena in spletnega portala so v tabeli 5.1.

Tabela 5.1.: Podatki struge in terena


TOČKE

TERENA

LEVI

BREG

[n.m.v.]

DESNI

BREG

[n.m.v.]

DNO

POTOKA

[n.m.v.]

RAZDALJA MED

TOČAMI

[m]

NAGIB BREŽINE

Leva

stran [ ͦ ]

Desna

stran [ ͦ ]

T1 258,00 257,79 256,60 236

90,0 34,0

T2 254,60 254,50 252,89 129

35,0 35,0

T3 253,40 251,80 250,50 116

41,0 19,0

T4 250,40 251,69 249,30 203

35,0 43,0

T5 247,60 248,70 246,89 139

29,0 39,0

T6 249,70 246,80 245,50 151

63,0 27,0

T7 246,50 247,70 245,30 285

35,0 58,0

T8 241,80 241,19 240,30 233

59,0 42,0

T9 240,70 240,10 238,80 223

63,0 39,0

T10 237,80 236,80 235,40 185

62,0 52,0

T11 236,20 235,10 233,90 55,0 47,0

Višinska razlika med točko T1 in točko T11 je 22,70 metra ter razdalja med njima je

1900 metra (1,9 km). Naklon oziroma padec vode je povprečno približen 1,2% (natančneje

1,1947%). Na nekateri odsekih potoka so padci večji, zaradi vodnih brzic. Za meritve

nivoja vodne gladine smo uporabili strojniški vertikalni merilnik za vodno gladino kot kaže

naslednja fotografija 5.3. (meritve izvedene v mesecu aprilu). Profesionalen vertikalni

merilnik vodnih gladin prikazuje slika 5.4.

Slika 5.3.: Strojniški merilnik



Slika 5.4.: Vertikalni merilnik vodne gladine

(vir: merilnik vodne gladine, 2016)

Hitrost vode smo izmerili tako, da smo uporabili nekaj pripomočkov (plavajoči

predmeti npr. pomarančo, 10 metrov dolgo vrvico ali merilni trak in štoparico). Meritve

smo ponovili 5 krat in iz teh podatkov izračunali povprečno hitrost vode. Razmerje med

potjo in časom potovanja nam pove hitrost. Širino dna korita je bila izmerjena na terenu,

širina zgornjega dela korita smo izračunali na podlagi geometrije trapeza. Vsi izmerjeni in

izračunani podatki so vpisani v tabeli 5.2. Izmerjene širine korita smo izmerili s pomočjo

naprave za merjenje dimenzij z gradbeniškim laserjem znamke Hilti model oziroma tip

PD32 kakor prikazuje slika 5.5.

Slika 5.5.: Laser Hilti PD32



Tabela 5.2.: Podatki struge in korita


TOČKE

TERENA

HITROST

VODE

[m/s]

ŠIRINA DNA

KORITA

[m]

ŠIRINA ZGORNJEGA

DELA KORITA

[m]

VIŠINA

KORITA

[m]

NIVO

VODE

[m]

T1

0,7827

(zaokrožimo

na 0,8)

5,30 7,40 1,20 0,21

T2 6,40 11,10 1,61 0,56

T3 6,70 13,80 1,30 0,20

T4 6,60 10,90 1,10 0,16

T5 7,70 11,20 0,71 0,20

T6 5,60 10,20 1,30 0,25

T7 6,00 9,20 1,20 0,35

T8 6,20 8,10 0,89 0,30

T9 6,10 8,70 1,30 0,32

T10 6,50 8,90 1,40 0,47

T11 7,10 9,80 1,20 0,42

5.3.2 Izračun pretoka vodotoka Lahomnice

Pri pridobivanju in iskanju različnih podatkov za potok Lahomnico smo imeli problem

s pretokom. Ker pretok vode potrebujemo ga bomo s pomočjo karakteristike dimenzij

prečnega prereza (trapezno korito) izračunali. Slika 5.6. prikazuje skico prečnega prereza

trapeznega korita T10.

Slika 5.6.: Podatki in skica prečnega prereza trapeznega korita



Podatki:

𝑏 = 6,50 𝑚

ℎ = 0,47 𝑚

𝑚1 = 0,532

𝑚2 = 0,781

𝑣 = 0,8 𝑚

𝑠

𝑄 = ?

Površina trapeznega prereza je:

𝐴 = 𝑏 ∙ ℎ + 1

2 ∙ ℎ2 ∙ (𝑚1 + 𝑚2) = 6,50 𝑚 ∙ 0,47 𝑚 +

1

2 ∙ 0,472 ∙ (0,532 + 0,781) =

𝐴 = 3,20 𝑚2

Pretok v koritu je:

𝑄 = 𝑣 ∙ 𝐴 = 0,8 𝑚

𝑠∙ 3,20 𝑚2

𝑄 = 2,56 𝑚3

𝑠

Pretok vodotoka Lahomnica na odseku T10 je 2,56 m3/s.

5.4 Predlog ureditve vodotoka Lahomnica

Predvidena je ureditev struge od zgornjega dela kraja Lahomno (oziroma od pritoka

potoka Reka) stacionaža P0 do razcepa za kraj Harje (pri rastlinjakih) stacionaža P34. Pri

projektiranju se je v največji možni meri spremenila samo na najbolj vijugajočih se delih

vodotoka, na ostalih delih vodotoka so spremembe minimalne (rahle širitve in ureditve

brežin).

Ureditveni ukrepi:


- Trasirni elementi:

Predvidena je izvedba regulacije v območju stacionaž P0 – P34 –

izvedba ustreznega krivinskega radija + lokalna razširitev profila

(prečnega prereza) + razširitev profila za zagotovitev pretočnosti.

Lokalna sprememba vodotoka na določenih vijugajočih delih struge.

Omejeni gradbeni posegi ne zahtevajo rušenje posameznih že

obstoječih (ohranjenih) obrežnih zavarovanj, ki so bili zgrajeni pred

nekaj leti. Med odseki stacionaže P8 - P12, P15 - P19 ter P23 – P25 so

visoke skalne samice obraščene z gozdovi, katere v njih strojno ne

posegamo, razen zaraščenost z rastlinjem ostranimo.

- Niveleta:

Niveletno ni prevodena nobena poglobitev (razen ostranitev že starih

nanosov poplavljanja). Poglobitev se bo izvedla samo na novem

reguliranem odseku (P0 – P7, P12 – P16 ter P30 – P33) z gradnjo

brzic oz. skalni ali betonski prag (višine 20 – 30 cm), ki se poveže na

obstoječe dno struge. Na novo izkopanih legah se na dno zemljine

položi geotekstil Geotextil-koprena PROFOX®RPES AG150 0,75 mm

(ločevalni sloj), na njo se nasuje prod dimenzij 5 – 20 cm.

- Obrežna zavarovanja:

Obrežna zavarovanja se izvedejo kot kamnomet, kot prikazuje slika

5.7. in je univerzalno sredstvo pri lokalnih ukrepih za preprečevanje

bočne erozije in lokalnih spodjed ter tudi za sistematično zavarovanje

pete nasipa ali brežine v vodotoku, ki se poglablja. Kamnomet se

izvede od stacionaže P0 - P34 (podrobneje opisano v tehničnem

poročilu v poglavju priloge). Višine in stale dimenzije ter

karakteristike reguliranega vodotoka so prikazana na grafičnih prečnih

prerezih vodotoka (dodano v prilogah). Primer grafičnega prečnega

prereza prikazano na sliki 5.8..


Slika 5.7.: Obrežno zavarovanje vodotoka s kamnometom in temelje nožice z vznožnim

kamnom

(Mikoš, M., 2000)

Slika 5.8.: Grafični prečni prerez stacionaža P6 vodotoka Lahomnica


Vse ostale podrobnosti vodotoka (načrt idejne zasnove, dejanski in idejni prečni

prerezi) so razvidne iz poglavja prilog.


»Tudi v kamnometnem sloju obstajajo nevarnosti notranje erozije. V prostorih med

posameznimi skalami - kamni še vedno deluje strižna sila vode, ki lahko spira (odplavlja)

drobna zrna zemljine. Problem lahko rešimo s pomočjo filtrskega sloja pod skalami –

kamni. S kamnometom, kjer je premer zrn filtrskega sloja večji od velikosti odprtin med

kamni, z uporabo geotekstila ali večplastno vgradnjo kamnometa. Pri strojnem vgrajevanju

kamnometov se dandanes v glavnem uporabljajo skale - kamni velikih dimenzij in tako

problem poddimenzioniranja ni več problematičen.« (Mikoš, M., 2000)


6 SKLEP

Z izdelavo diplomske naloge smo dobili celosten vpogled v reševanju problematike

urejanja hudourniških vodotokov. Z ogledi na terenu in s pisarniškim projektiranjem smo

uspeli združiti znanja različnih strok (urbanizem, varstvo pred poplavami, projektiranje,

dinamike, hidrologije,…), ki so ključnega pomena pri uspešnem reševanju problema na

področju urejanja vodotokov. Želeli smo prikazati lažjo in krajšo lego oziroma pot

hitrejšega potovanja ter večji pretok vodotoka glede na dejansko stanje vijugajočega

(meandrirajočega) vodotoka Lahomnice.

Uspeh poplavljanja lahko dosežemo le z interdisciplinarnim pristopom. Boj proti škodi

zaradi poplav lahko pozitivno vpliva na druga področja, na primer na varstvo narave.

Sporočilo, ki ga razberemo iz zadnjih poplav, je: "Naučiti se moramo živeti s takimi

dogodki. Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi človekovih

posegov in se obnašati tako, da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. Prebivalstvo se

mora zavedati možnih in dejanskih nevarnosti ter samo poskrbeti za preventivne ukrepe."

Tak načrt temelji na celovitem pristopu, ki zajema vse pomembne vidike upravljanja voda

ter prostorsko načrtovanje, rabo prostora in tal, kmetijstvo, promet in razvoj naselij,

varstvo narave na vseh ravneh (državni, regionalni in lokalni ravni). Pri oblikovanju načrta

obvladovanja poplav morajo sodelovati subjekti iz vseh ravni odločanja (lokalna,

regionalna, državna in mednarodna raven) ter vsi zainteresirani in tudi civilna družba.

Kjer je to izvedljivo, naj se upoštevajo najboljše prakse, predvsem pri:

- celovitem pristop v povodju,

- ozaveščenosti in udeležbi javnosti,

- zavarovalništvu,

- raziskavah, izobraževanju in izmenjavi znanja,


- zadrževanju vode in ne gradbenih ukrepih,

- rabi prostora, razdelitvi območij v cone nevarnosti in ogroženosti,

- gradbenih ukrepih in njihovih učinkih,

- poplavni nevarnosti,

- preprečevanju onesnaževanja.


7 VIRI, LITERATURA

7.1 Knjige

Vrsta dela Citiranje v tekstu Seznam citiranih virov

Knjiga – 3

avtorji

(Komac, J., Natek, K.

& Zorn, M., 2008)

Komac, J., Natek, K. & Zorn, M., 2008, Geografski

vidiki poplav v Sloveniji, Založba ZRC, Ljubljana.

Knjiga – 2

avtorja

(Vovk Korže, A. &

Bricelj, M. 2004)

Vovk Korže, A. & Bricelj, M. 2004, Vodni svet

Slovenije: Priročnik za interdisciplinarno

proučevanje voda, Zveza geografskih društev

Slovenije, Ljubljana.

Knjiga – 4

avtorji

(Anzeljc, D., Burja,

D., Muck, P. &

Zupančič B., 1995)

Anzeljc, D., Burja, D., Muck, P. & Zupančič, B.,

1995, Poplavna ogroženost Slovenije, Ujma, št. 9,

str. 148-155.

Knjiga –

skripta - 1

avtor

(Mikoš M., 2000) Mikoš, M., 2000, Urejanje vodotokov, UL, FGG,

Katedra za splošno hidrotehniko, Ljubljana

Knjiga –

1 avtor

(Kramer J., 2010) Kramer J., 2010, Mehanika tekočin in hidravlika,

Zbirka rešenih vaj, UM, FGG Maribor.

Knjiga –

1 avtor

(Jecl R., 2010) Jecl R., 2010, Mehanika tekočin in hidravlika, UM,

FGG Maribor.


7.2 Članki, referati, študije

Vrsta dela Citiranje v tekstu Seznam citiranih virov

Diplomsko

delo – 1

avtor

(Leskovšek, A.

2002)

Leskovšek, A. 2002, Poplavno območje kot

omejitveni dejavnik za prostorski razvoj Laškega:

Diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Oddelek za

geografijo, Ljubljana.

Revija –

članek - več

avtorjev

(Ujma, 1999) Ujma št. 13/letnik 1999, Idejna zasnova ureditve

odvodnje Homšnice – Fujs Zoran, stran 261.

Študija -

članek

(dr. Banovec P.,

2003)

Vrednotenje poplavnih škod ter analiza

preventivnih ukrepov – končno poročilo – dr.

Banovec Primož, UL FGG, oktober 2003.

Diplomski

projekt – 1

avtor

(Tušar P., 2012) Tušar, P., 2012, Zgodovinska analiza poplav v

Sloveniji: Diplomski projekt, Biotehniška fakulteta,

Oddelek za agronomijo, Ljubljana.

e-revija (Đurovič B., 2012) Đurovič, B., 2012, Določitev in razvrstitev

poplavno ogroženih območij v Sloveniji, Inštitut za

vode Republike Slovenije.

Zbornik –

več

avtorjev

(K.Hanžič, S.

Cestnik, 2013)

Društvo za ceste severovzhodne Slovenije;

Inženirska zbornica Slovenije; Katja Hanžič, Silvo

Cestnik; Strokovni posvet ceste in poplave;

Zbornik; UM FG, oktober 2013

Skripta – 1

avtor

(Mikoš M., 2008) Mikoš M., Osnove hudourništva, skripta, UL, FGG,

Ljubljana, 2008


7.3 Ostali viri

Vrsta

dela

Citiranje v

tekstu

Seznam citiranih virov

Spletna

stran

(Splošno o

poplavah, 2015)

Poplava, [12.9.2015], Wikipedija, Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Poplava#Posledice_popl

av

Spletna

stran

(Površinske

vode, 2015)

Površinske vode, načrt upravljanje z voda,

[28.10.2015]; Dostopno na:

http://www.mop.gov.si/si/

Spletna

stran

(Lahomniški

sopot, 2015)

Lahomniški sopot,[1.12.2015]; Dostopno na:

http://www.dedi.si/dediscina/343-lahomniski-sopot

Spletna

stran

(Poplavni pojmi

porečja, 2016)

Poplavni pojmi porečja Savinje, [3.3.2016];

Dostopno na: http://www.porecje-savinje.si/

Spletna

stran

(Poplavni pojmi,

2016)

Poplvni pojmi, [3.3.2016]; Dostopno na:

http://www.poplavljen.si/

Spletna

stran

(aqua-vita,

2015)

Nižinske poplave, [20.10.2015]; Dostopno na :

http://www.aqua-

vita.si/phpbb3/viewtopic.php?f=72&t=4519

Spletna

stran – e

članek

(Idejna zasnova

ureditve, 2016)

Idejna zasnova ureditve odvodnje Homšnice,

[8.3.2016]; Dostopno na:

http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2000/u_clanek4

0.pdf

Spletna

stran

(merilnik vodne

gladine, 2016)

Vertikalni merilnik vodne gladine, [2.4.2016];

Dostopno na: www.geoshop.si

Spletna

stran

(karakteristike

prečnih

prerezov, 2016)

Tehnične karakteristike prečnih prerezov, [2.4.2016];

Dostopno na:

http://www.dec.ny.gov/docs/water_pdf/sec5b.pdf


Spletna

stran – e

članek

(Regulacija

vodotokov,

2016)

Regulacija vodotokov – splošno; [2.4.2016];

Dostopno na:

http://www.dec.ny.gov/docs/water_pdf/sec5b.pdf

Spletna

stran – e

članek

(Razvoj vodnih

virov, 2016)

Razvoj vodnih virov, [3.4.2016]; Dostopno na:

http://mvd20.com/LETO2014/R25.pdf

Spletna

stran

(Urbani

vodotoki, 2016)

Urbani vodotoki, [4.4.2016]; Dostopno na:

ftp://ksh.fgg.uni-lj.si/acta/a34sr.pdf

Spletna

stran

(Poplava, 2015) Poplava, Ministerstvo za obrambo, varstvo pred

naravnimi nesrečami; [15.9.2015]; Dostopno na:

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=og12.htm

Spletna

stran

(Domoznanski

spomini, 2015)

Zgodovina poplav na celjskem, [20.9.2015];

Dostopno na: http://www.ce.sik.si/si/domoznanski-

spomin/323-domoznanski-spomin

Spletna

stran

(IzVRS, 2015) Inštitut za voda Republike Slovenije, [20.9.2015];

Dostopno na: http://www.izvrs.si/

Spletna

stran

(Sanacija

poplav, 2015)

Gasilska sanacija poplav; [12.10.2015]; Dostopno na.

http://www.siol.net/data/fotogalerije/slovenija/2010/0

9/poplave_lasko.aspx, foto: Matej Leskovšek/siol.net

Spletna

stran

(Posledica

poplav, 2015)

Posledica in sanacija poplav, Ministrstvo za

obrambo; [12.10.2015]; Dostopno na:

(http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=6

790

Spletna

stran

(Zemljevid,

2016)

Zemljevid Slovenije, [29.3.2016]; Dostopno na:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja


8 PRILOGE

V prilogah dodajamo celotno dokumentacijo idejne zasnove regulacije potoka

Lahomnica s tehničnim poročilom. Dokumentacija obsega načrte po posameznih sklopih in

pripadajočimi karakterističnih prečnih prerezov. Vsi narejeni načrti so bili izdelani z

računalniškim programskim orodjem Auto CAD.

Dodajamo še naslednje sezname vseh slik, shem in preglednic, katere smo uporabili v

preteklih poglavjih.

8.1 Seznam slik

Slika 2.1.: Hudourniški potok Lahomnica s pritokom .......................................................... 2

Slika 2.2.: Poplavljeno parkirišče in cestišče ........................................................................ 5

Slika 2.3.: Poplavljeno območje pod železniškim mostom ................................................... 5

Slika 2.4.: Hudourniška poplava potoka Reka ...................................................................... 7

Slika 2.5.: Nižinske poplave pod Vevčami ........................................................................... 8

Slika 2.6.: Mestna poplava leta 1954 v Celju ........................................................................ 9

Slika 2.7.: Opozorilna karta poplav v Sloveniji .................................................................. 10

Slika 2.8.: Območja poplavljanja v Sloveniji ...................................................................... 11

Slika 2.9.: Hudourniška potoka ........................................................................................... 12

Slika 2.10.: Neposredna škoda posledice poplav potoka Lahomnice ................................. 15

Slika 2.11.: Sanacija posledice poplav v Laškem ............................................................... 16

Slika 2.12.: Podrta in polomljena vegetacija ....................................................................... 17

Slika 3.1.: Slaba izvedba zaščitne varnosti pred vsakoletnimi poplavami .......................... 18


Slika 3.2.: Prikaz pokritosti območja RS z razredi poplavne nevarnosti ............................ 27

Slika 4.1.: Prikaz obravnavane lokacije na območju države Slovenije ............................... 29

Slika 4.2.: Prikaz obravnavanega območja potoka glede na občine Laško ......................... 30

Slika 4.3.: Natančnejši prikaz obravnavanega potoka od izvira do iztoka .......................... 30

Slika 4.4.: Katasterska občina Lahomno z območjem ogroženosti prebivalcev ................. 31

Slika 4.5: Lokacija in potovanje – smer potoka Lahomnica ............................................... 31

Slika 4.6.:Lahomniški sopot ................................................................................................ 32

Slika 4.7.: Označitve najbolj poplavljenih območjih .......................................................... 33

Slika 4.8.: Poplavne cone – območja ................................................................................... 34

Slika 4.9.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge avgusta 1987 .......................... 34

Slika 4.10.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge junija 1988 ........................... 35

Slika 4.11.: Poškodovano cestišče po poplavi junija 1988 .................................................. 35

Slika 4.12.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge avgusta 1989 ........................ 36

Slika 4.13.: Potok med poplavljanjem na naseljenem in nenaseljenem območju ............... 36

Slika 4.14.: Vidne poškodbe in nivo poplavljanja avgusta 1989 ........................................ 37

Slika 4.15.: Potok med poplavljanjem in razlivanjem struge junija 1994 ........................... 37

Slika 4.16.: Poškodovano cestišče po poplavi avgusta 2005 ............................................... 38

Slika 4.17.: Izpodjedena brežina.......................................................................................... 38

Slika 4.18.: Poplavljeno cestišče septembra leta 2010 ........................................................ 39

Slika 4.19.: Poplavljeno območje na iztoku novembra leta 2012 ....................................... 39

Slika 4.20.: Potok po poplavljanjem in razlivanjem struge septembra 2014 ...................... 40

Slika 4.21.: Potok po poplavljanjem in poplavno uničenje septembra 2014 ....................... 40

Slika 4.22.: Nivo poplavljanja potoka Lahomnica septembra 2014 .................................... 41

Slika 4.23.: Poplavljen teritorij pred hišo ............................................................................ 41

Slika 4.24.: Poškodovano vozišče po poplavi septembra 2014 ........................................... 42


Slika 5.1.: Prikaz stacionarnih točk na potoku Lahomnica ................................................. 46

Slika 5.2.: Karakteristike korita ........................................................................................... 46

Slika 5.3.: Strojniški merilnik ............................................................................................. 47

Slika 5.4.: Vertikalni merilnik vodne gladine ..................................................................... 48

Slika 5.5.: Laser Hilti PD32 ................................................................................................ 48

Slika 5.6.: Podatki in skica prečnega prereza trapeznega korita ......................................... 49

Slika 5.7.: Obrežno zavarovanje vodotoka s kamnometom in temelje nožice z vznožnim

kamnom ....................................................................................................................... 52

Slika 5.8.: Grafični prečni prerez stacionaža P6 vodotoka Lahomnica .............................. 52

8.2 Seznam shem

Shema 2.1..: Prikaz vzrokov poplavljanja ........................................................................... 13

Shema 3.1.: Splošni potek določitve območij pomembnega vpliva poplav ........................ 20

Shema 3.2.: Vrste kart pri analizi ogroženosti .................................................................... 21

Shema 3.3.: Struktura protipoplavnih ukrepov (PPU) ........................................................ 24

Shema 3.4.: Spremembe parametrov odtočnega režima (količina, hitrost idr.) .................. 25

Shema 3.5.: Gradbeni ukrepi za tehnično zaščito pred poplavami ..................................... 26

8.3 Seznam preglednic

Tabela 3.1.: Prikaz razredov poplavne nevarnosti in prikaz opozorilne karte poplav ....... 28

Tabela 5.1.: Podatki struge in terena ................................................................................... 47

Tabela 5.2.: Podatki struge in korita ................................................................................... 49


8.4 Naslov študenta

Nataša Jurgelj

Vrh nad Laškim 40

3270 Laško

Tel.: 041 242 795

e-mail: [email protected]

8.5 Kratek življenjepis

Rojena: 11.06.1990 v Celju

Šolanje: 1997 – 2005 Osnovna šola Primoža Trubarja, Laško

2005 – 2009 Šolski center Celje, srednja šola za gradbeništvo, Celje

2009 – 2016 Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno

inženirstvo in arhitekturo, Maribor

8.6 Dejanski prečni prerezi vodnega toka Lahomnice

1.1 Prečni prerez T1 – T7

1.2 Prečni prerez T8 – T11

8.7 Načrti idejne zasnove regulacije struge Lahomnice

1.0 Tehnično poročilo idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica

2.0 Trenutna situacija in prikaz območja poplavljanja (katastrski načrt)

2.1 Legenda načrtov idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica na vseh odsekih

2.2 Načrt idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica med odseki A-B

2.3 Načrt idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica med odseki B-C


2.4 Načrt idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica med odseki C-D

2.5 Načrt idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica med odseki D-E

2.6 Načrt idejne zasnove regulacije vodotoka Lahomnica med odseki E-F

3.0 Legenda grafičnih prikazov prečnih prerezov

3.1 Grafični prikaz prečnega prereza P2 in P6





OS vodotoka OS vodotoka

7,4

11,2 GOZDNE

T5 +248,7

STANOVANJSKE +258 +257,8

TRAVNIK

TRAVNIK +

T1

STANOVANJKSE +247,6

0,2

1 +256,6

,200

+246,89

Skala obdana z

gozdom

Skalomet

5,3

7,7

10,2

11,10 +249,7

+254,6

+254,5

TRAVNIK

T2 TRAVNIK

T6

0,5

6 +252,89

+246,8

TRAVNIK

6,4

0,2

5

+245,5

5,6

13,8

+253,4

T3

GOZDNE

9,2

+251,8

+247,7

TRAVNIK

T7

0,2

0 +250,5

+246,5

TRAVNIK

0,3

5 +245,3

6,7

Visoka skala

obdana z gozdom

6,0

10,9

T4 GOZDNE

+251,69

+250,4 TRAVNIK

+249,30

0,1

6

Visoka skala

obdana z gozdom

6,6

OS vodotoka

OS vodotoka

12,9

T8 TRAVNIK, +243,6 9,8 POLJE

8,1 +236,2

T11 STANOVANJSKE

241,8

TRAVNIK +

GOZDNA POT

+235,1 STANOVANJKSE

+241,19

TRAVNIK

+233,9

0,3

0 +240,3

0,4

2

6,2

7,1

8,7

T9

STANOVANJSKE +240,7

TRAVNIK, GOZDNE

+240,1

0,3

2 +238,8

Skalomet

6,1

8,9 STANOVANJSKE +237,8

T10

+236,8

0,4

7 +235,4

6,5

idejna zasnova regulacije potoka lahomnica na … · 2017. 11. 28. · iv idejna zasnova regulacije...

Documents