Gozdni fondi, razvoj gozdov: SVET, EVROPA, SLOVENIJA

Gozdna površina, lesna zaloga Lastništvo gozdov Gozdna vegetacija Vrste gozdov glede na nastanek Funkcije gozdov Pravni status gozdov Spremembe gozdne površine in lesne zaloge Ogroženost gozdov Trendi

prof. Andrej Bončina

Gozdna površina

SvetPokritost z gozdom in gozdnato krajino (FAO, 2005)

− Velika razpršenost: zelo gozdnata območja (10 dežel ima 2/3 celotne gozdne površine) in območja z zelo majhno površino gozda ali celo brez njega (majna otočja, S Afrika, JZ Azija)

− 25 % celotne gozdne površine je v Evropi in Rusiji, 21 % v J Ameriki

10 držav z največjo površino gozda v milijonih ha (FAO, 2005)

Površina in delež gozda ter ostale gozdnate krajine (FRA, 2005)

Površina

Dežela/Regija GozdOstala gozdnata

krajina

1000 ha % površine 1000 ha

Afrika 653.412 21,4 406.100

Azija 571.577 18,5 191.291

Evropa z Rusijo 1.001.394 44,3 100.925

S in osrednja Amerika 705.849 32,9 118.194

Oceanija 206.254 24,3 429.908

J Amerika 831.540 47,7 129.410

Svet 3.952.025 30,3 1.375.829

Evropa

− Države z največjo površino gozda: Rusija (809 milijonov ha gozdov), Švedska, Finska, Španija, Francija

− Države z največjim deležem gozda: Finska (73,9 %), Švedska (66,9 %), Slovenija (62,8 %), Estonija (53,9 %), Rusija (47,9 %), Latvija (47, 4 %), Avstrija (46,7 %)

Slovenija

− 1.264.000 ha gozdov in 44.000 ha ostale gozdnate krajine− 62,8 % gozdnatost, zelo različno po regijah (največ Kočevsko območje, Pohorje,

posamezna območja v Alpskem svetu; najmanj v Prekmurju, v okolici Ljubljane, Krško-Brežiško polje, obala)

Svet

− 434 milijard m3 LZ, od tega v Južni Ameriki 30 % (Brazilija 89 milijard= 19 %)− Povprečna LZ je 110 m3/ha, največja v centralni Evropi in v nekaterih tropskih

državah

Lesna zaloga

Lesna zaloga

Dežela/Regija Na enoto površine Skupaj

m³/ha M m³

Afrika 102 64.957

Azija 82 47.111

Evropa z Rusijo 107 107.264

Severna in osrednja Amerika 111 78.582

Oceanija 36 7.361

Južna Amerika 155 128.944

Svet 110 434.219

Evropa

− 107 milijard m3 LZ, od tega 80 milijard v Rusiji− Povprečna LZ je 107 m3/ha, največja v Švici (368 m3/ha), Avstriji (300

m3/ha), Luksemburgu (299 m3/ha), Sloveniji (283 m3/ha)*

Slovenija− Lesna zaloga slovenskih gozdov je 322 milijonov m3, kar znaša 272 m3/ha− Prirastek je 7,9 milijonov m3 oziroma 6,64 m3/ha− Delež iglavcev v lesni zalogi je 47 %, delež listavcev 53 %

* Opomba: Različne vrednosti parametrov zaradi različnih virov podatkov in različnih postopkov

Lastništvo gozdov

Svet

− odvisno od zgodovine, tradicije, notranje državne ureditve, načina gospodarjenja (vpliva na gospodarjenje z gozdovi)

− različne delitve: javna lastnina v lasti države, zasebna lahko fizične osebe, občine, skupnosti, okrožja, zvezne dežele…

− pomanjkanje podatkov− v večini javna lastnina (84 %)− različno po deželah: v Aziji in Afriki je delež javnega gozda čez 95 %,

v J Ameriki 76 % (Čile 25 %, Brazilija ni podatkov), v S Ameriki le 66 % (ZDA 42 %), na Japonskem 42 %

Evropa

− v večini držav delež javnih gozdov večji kot v Sloveniji− prevladuje zasebni gozd: Portugalska, Švedska, Norveška, Slovenija, Danska

Delež javnega in zasebnega gozda (FAO, 2005)

Slovenija

− 74 % gozdov v zasebni lastni, 26 % v lastni države in občin− Velika razdrobljenost gozdne posesti− Povprečna gozdna posest je manjša kot 3 ha− >300.000 gozdnih posestnikov− Največje posesti so v alpskem svetu, najmanjše v Prekmurju in ob obali,

po denacionalizaciji nekaj velikih zasebnih gozdnih posesti− Oteženo gospodarjenje, načrtovanje z gozdovi, pomen sodelovanja z

lastniki

Gozdna vegetacija

Svet− Borealni gozdovi iglavcev na S polobli (35 % vseh gozdov)− Tropski in subtropski gozdovi (50 % vseh gozdov)− Pas listnatih gozdov na S polobli (15 % vseh gozdov)− Najpogostejše drevesne vrste: Pinus, Quercus, Picea, Abies, Fagus

Evropa − Prevladujejo borealni gozdovi in gozdovi zmernega pasu

Slovenija (podatki ZGS)− 46 % iglavcev in 54 % listavcev− Delež drevesnih vrst v lesni zalogi: bukev 32 %, smreka 32 %, jelka 7 %,

hrast 7 %, bor 6 %, plemeniti listavci 5 %, ostali listavci 10 %, ostali iglavci 1 %

− Pretežno bukovi gozdovi (rastišča)

Vrste gozdov glede na nastanek

Svet

− 36 % primarnih gozdov (naravna drevesna sestava, brez človeških vplivov, nemoteno delovanje ekoloških procesov); največ Rusija, Kanada, ZDA, Brazilija

− 53 % spremenjenih naravnih gozdov (naravna regeneracija, vidni človeški vplivi); največ Kitajska, Rusija, Kanada, ZDA

− 7 % sekundarnih naravnih gozdov (naravna drevesna sestava, vzpostavljeni s sadnjo, sajenjem…); največ Kitajska, Indija, Indonezija, Finska, Švedska

− 3 % proizvodnih plantaž (umetno vnesene tuje drevesne vrste, ustvarjeni s sadnjo, sajenjem, za proizvodnjo lesa): največ Kitajska, Rusija, ZDA, Brazilija, Sudan, Indonezija

− 1 % varovalnih plantaž (enako kot proizvodne, z namenom varovanja pred erozijo); največ Japonska, Kitajska, Indija, Rusija, Tajska

Evropa

− Večinoma sekundarni naravni (okrog 60 %) in spremenjeni naravni gozdovi (20 %)

− Primeri: Finska, Švedska

Slovenija

− V veliki večini sonaravno gospodarjenje, pospeševanje naravne drevesne sestave (sonaravni gozdovi)

− Primarni gozdovi (pragozdovi) in gozdni rezervati, kjer je bilo opuščeno gospodarjenje

− Plantaže črne jelše v Prekmurju, včasih plantaže topola v Vrbini za potrebe celuloze

Funkcije in pravni status gozdov

Ekonomske: pridobivanje lesa in drugih nelesnih proizvodov Ekološke: ohranjanje biodiverzitete, varovalna funkcija, biotopska funkcija Socialne: rekreacijska, turistična, izobraževalna, raziskovalna funkcijam,

funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine Težave zaradi različnih pristopov pri valorizaciji funkcij, različno

razumevanje večnamenskega gozda

Deleži gozdne površine, primarno namenjene določeni funkciji (FAO, 2005)

Proizvodne funkcije

− proizvodnja lesa in drugih nelesnih proizvodov (64 milijard dolarjev vrednost posekanega lesa v letu 2005, od tega 11 % od lesa za kurjavo, ostalo industrijski les)

− ½ svetovnih gozdov je namenjenih produkciji lesa in drugih gozdnih proizvodov

− Plantaže za proizvodnjo lesa− Razcvet lesne industrije (Švedska, Finska, Avstrija)− Gradnja stanovanj v ZDA je najbolj vplivala na dvig cen gozdnih

proizvodov na trgu− ZDA, Evropa, Kitajska – povečana proizvodnja pohištva− Inženiring okolju prijaznih in učinkovito proizvedenih lesnih proizvodov− Kitajska je glavni uvoznik tropskega lesa iz Indonezije, Malezije, Brazilije

Okoljske funkcije gozdov

Varovalna funkcija− Varovanje pred vetrom, morsko erozijo, plazovi, izgubami vodnih zalog

(zadržujejo, preprečujejo erozijo, filtrirajo vodo, urejajo režim padavin, tekočih voda, blažijo poplave), onesnaževanjem

− V mnogih deželah imajo ti gozdovi poseben status zaradi prilagojenega načina gospodarjenja, prepovedi gospodarjenja…

− Podatki po deželah so zelo različni (jih ni, ali pa uvrščajo varovalne gozdove v večnamenske gozdove, v katerih je primarna funkcija varovanje – ZDA, Kanada)

− Velik delež varovalnih gozdov v Aziji, J Ameriki, Evropi− Največ “varovalnih plantaž” na Japonskem, v Rusiji, na Kitajskem. To so

plantaže, osnovane z namenom varovanja zemljišč.− V Evropi največ varovalnih gozdov: Švica, Romunija, Norveška, Ukrajina− V Sloveniji so varovalni gozdovi zavarovani z odlokom; v gozdovih s

poudarjeno varovalno funkcijo na 1. stopnji je predpisan prilagojen način gospodarjenja

Ohranjanje biodiverzitete

− Strukturna zgradba dober kazalnik diverzitete: v borealnih ekosistemih je manjša vrstna diverziteta, zato je še pomembnejši vidik strukturne diverzitete, v tropih (centralna in J Amerika, J in JV Azija, Z in centralna Afrika) je število vrst zelo veliko

− Največ površin v J Ameriki, S Ameriki− Največji delež v centralni Ameriki, Z in centralni Afriki− Površina gozdov, kjer se upošteva ohranjanje biodiverzitete (62,5 %) je

bistveno večja kot površina gozdov, ki so primarno namenjeni ohranjanju biodiverzitete

− V Evropi je delež gozdov, primarno namenjenih ohranjanju biodiverzitete, majhen (3,8 %), večji je delež gozdov, v katerih je ta funkcija upoštevana (66 %) – zaradi večnamenskega gospodarjenja

− Podobno je v Sloveniji (6,7 % gozdov za ohranjanje biodiverzitete)− 12,4 % na globalni ravni je zaščitenih – se v večini ujema z gozdovi,

namenjenimi ohranjanju biodiverzitete, ki je najpogostejši razlog za uvrščanje gozdov med zavarovane gozdove

Socialne funkcije

− 4 % gozdov je primarno namenjenih rekreaciji, izobraževanju, turizmu in drugim socialnim funkcijam, 31 % je vseh gozdov, v katerih so registrirane te funkcije

− Težko je oceniti površine zaradi različnih vrednotenj teh funkcij− Največji poudarek na aktivnem vrednotenju in ohranjanju teh funkcij je v

Evropi: 8,2 % primarno namenjena socialnim funkcijam, v 72 % gozdov so te funkcije upoštevane

− V Sloveniji so socialne funkcije del večnamenskega gozda – kjer je izražena potreba po njih; v primeru izjemno poudarjenih funkcij govorimo o gozdovih s posebnim namenom, ki so razglašeni z odlokom – prilagojen način gospodarjenja

− Rekreacije, turizem, izobraževanje so pomembni predvsem v razvitih deželah, medtem ko v nerazvitih socialne funkcije pomenijo predvsemzaposlenost ljudi v gozdnem sektorju

Pragozdovi in gozdni rezervati

− Pragozdovi: ohranjanje narave, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, razvijanje znanosti, raziskovalnega dela, skladišča genskega materiala

− Največ v V in S Evropi (pas gorskih bukovih in jelovo-bukovih gozdov)− V Sloveniji 14 pragozdov s skupno površino 540 ha, največji: Ždrocle− Gozdni rezervati: poseben status, razporejeni po celotni Sloveniji (vse

fitogeografske regije), veliki najmanj 20 ha, raziskovalni cilji

Spremembe gozdne površine in lesne zaloge Svet

− V obdobju 2000-2005 se je gozdna površina zmanjšala za 13 milijonov ha/leto (krčitve za kmetijsko rabo)

− Neto izguba v tem obdobju je znašala 7,3 milijone ha letno oz. 200 km2

dnevno, ker se delež gozdov na negozdni površini povečuje (pogozdovanje, zaraščanje in naravna širitev gozdne vegetacije)

− Največje neto izgube gozdov v J Ameriki (4,3 milijone ha/leto)− Od leta 1990 do 2005 izguba 6 milijonov ha površin primarnih gozdov− V obdobju 2000-2005 se je

povečala površina plantažza 2,8 milijonov ha letno

− LZ v splošnem upada(J Azija, J Amerika),

v nekaterih regijah (Kitajska, Evropa) narašča

Spremembe v gozdni površini v obdobju 2000-2005 (FAO, 2005)

Evropa

− Gozdna površina se povečuje (najbolj v Španiji, Italiji, Franciji) -zaraščanje, širjenje naravne gozdne vegetacije

− Lesna zaloga se v glavnem povečuje (najbolj v Avstriji, Belgiji, Ukrajini, BIH)

Slovenija

− Gozdna površina se je v obdobju 1990-2005 povečala za 76.000 ha− LZ se je povečala za 4 m3/ha/leto (1990-2000) oz. 2,5 m3/ha/leto (2000-

2005)

Ogroženost gozdov

Svet

POŽARI- Vplivi odvisni od intenzitete, razširjenosti, ranljivosti gozdov-Največ: Indija, Mjanmar, Čad, Rusija,

Kanada, ZDA, Bolivija- Krčitve za kmetijstvo, industrijo- 27,7 milijonov ha gozdov, 5,1 milijonov druge gozdnate krajine- Težko napovedovati zaradi razlik po državah, nezadostnih podatkov

INSEKTI in BOLEZNI-Kanada, ZDA, Kitajska, Mongolija, Indija, Rusija, Finska-Velike ekonomske izgube, negativni vplivi na okolje-Problematični so predvsem intenzivne gradacije-Negativni vplivi na rast dreves, količino in kakovost lesa in nelesnih proizvodov, ohranjenost tal in vode-Prenosi so se povečali zaradi hitrejšega transporta kmetijskih in gozdnih proizvodov, semenskega materiala

NEPOSREDNI ANTROPOGENI VPLIVI- Črna sečnja- Neprimerno gospodarjenje

DRUGO (VETER, SNEG, ŽLED, POPLAVE, SUŠE, POŠKODBE ŽIVALI…)-Predvsem Evropa (Finska, Švedska) in ZDA (primer viharjev decembra 1999, 2005)- Enkratne, katastrofalne motnje-Dolgotrajnejši, kronični pritiski

Evropa

− Požari niso uničujoč dejavnik (v glavnem v Rusiji, Italiji, Španiji, na Portugalskem)

− Napadi insektov občasno (Bolgarija, Portugalska, Španija), prav tako bolezni (Rusija, Finska, Španija, Portugalska)

− Veliko je poškodb od ostalih dejavnikov, predvsem naravnih ujm (Finska, Rusija, Španija)

Slovenija

− Napadi podlubnikov (umetno ustvarjeni smrekovi sestoji na drugihrastiščih) – sanitarni posek (37 % v letu 2008)

− Naravne ujme: veter, sneg, žled (vetrolomi v alpskem svetu)

Zaključki in napovedi

− Vrednotenje nematerialnih vlog gozdov− Narašča delež plantaž za produkcijo lesa, delno tudi zaradi varovanja zemljišč

pred erozijo− Poudarjena segregacija: narašča površina gozdov za produkcijo lesa in hkrati

površina gozdov za varovanje, ohranjanje biodiverzitete, socialne vloge.− Narašča pomen gozdov zaradi skladiščenja ogljika – 283 Gt ogljika v biomasi

in 6386 Gt v celotnem gozdnem ekosistemu, zaloge upadajo zaradi krčitev gozdov in degradacije

− Delež zasebnih gozdov se povečuje (denacionalizacije, politične spremembe)− Bolezni, insekti in druge motnje (naravne ujme) prizadenejo manj kot 5 % vseh

gozdov; najbolj ogrožajo krčitve zaradi kmetijske rabe (problem krčitev v Sloveniji – kmetijstvo, poselitev, prometnice)

− V Evropi in na Japonskem narašča površina “primarnih gozdov” (pravna zaščita); v Braziliji in Indoneziji so velike izgube “primarnih gozdov” –problem na globalni ravni!

− Struktura gozdne krajine se spreminja na globalni in regionalni ravni: zaradi krčitev v kmetijske namene se na eni strani zmanjšuje gozdna površina, zaradi pogozdovanja in naravnega zaraščanja se povečuje površina, poraščena z gozdom – spremembe v sestavi gozdov, snovnih tokovih…

− Vse težje je ločevati med gozdom in ostalo gozdnato krajino− Krčitve gozdov se povečujejo, najbolj v J Ameriki− Gozdna površina je zelo razpršena, deleži gozda so različni po državah in

imajo zato različen status (nekatere države so odvisne od dohodkov iz gozda, drugje, npr. v Sloveniji kljub veliki gozdnatosti gozdarstvo ne prispeva veliko v BDP

− Delež gozda se v nekaterih regijah in državah opazno zmanjšuje: najbolj kritično je na tropskih območjih

Gozdna politika Nacionalni gozdni programi

Trajnostno gospodarjenje

Svetovne zaloge obnovljivih virov

Trendi v količini gozdnih virov, funkcijah in koristih za družbo

Kje so priložnosti?

Regionalni gozdni programi

Nacionalni gozdni programi

Upravljanje z gozdovi – gozdnogospodarski

načrti

Gozdnogospodarski cilji, smernice, ukrepi