Geografski vestnik, Ljubljana. L X (1988)

UDK 911.3:556.53 (497.12 Sava Dolinka - Sava Bohinjka) = 863 UDC 911.3:556.53 (497.12 Sava Dolinka - Sava Bohinjka) = 20

GOSPODARSKI P O M E N SAVE D O L I N K E IN BOHINJKE TER NJUN V P L I V N A OKOLJE

Mit ja B r i c e 1 j *

Izvirna tokova najdal jše jugoslovanske reke sta Sava Dolinka in Sava B o h i n j k a . Gospodarski razvoj v njunih dolinah j e različen. V dobro prehodni ledeniški Dolini se j e industrijski razvoj začel že sredi 19. stolet ja in z Radovl j iško kotlino vred spada med na jbol j industrializirane pokra j ine v Jugoslavi j i ( V r i š e r , 1981). Nasprotno pa se j e v sosednji tesni in zaprti dolini B o h i n j k e industrija razvila pozneje in v manjšem obsegu. Pač pa sta alpski dolini obeh Sav poleg Pr imor ja na jbo l j turistični pokraj ini S loveni je .

Fizičnogeografske poteze povirne Save

Sava Dol inka izvira v vzhodnem delu dolinskega rateškega razvodja na 837 me-trih nadmorske višine. O b morenah planiškega ledenika doteka v tolmunih na dan talna voda, ki se pod prodom in gruščem steka iz Planiške doline in iz t a m k a j š n j e Na-diže, prvega izvira Dol inke , ter iz presihajočega jezera Ledine. Po tektonsko zasno-vani Dolini , mej i med Karavankami in Jul i jskimi Alpami , odteka proti vzhodu ( M e -I i k , 1954).

O b e povirni Savi imata alpski nivo - pluvialni odtočni režim, s snežnim zadrž-kom pozimi in razmeroma slabim izhlapevanjem poleti (I I e š i č , 1948). Poreč je D o -linke meri 521 kvadratnih kilometrov in p r e j m e na leto ( o b d o b j e 1 9 5 6 - 1 9 7 5 ) pov-prečno 1961 milimetrov padavin ( K o v a č i č , 1983).

Dol inka meri 44 kilometrov, n jen povprečni strmec j e 9,6%o, povprečni letni pretok Save Dol inke na Jesenicah (obdob je 1926 - 1965) pa 11,8 m3/s, na jmanjš i dnevni pretok 2 ,7 m3/s in največ j i dnevni 232 m3/s (Vodnogospodarske osnove, Z V S 1978). R a z m e r j e ekstremnih pretokov j e 1 : 110.

Vznož ja Karavank in Juli jskih Alp so v Dolini iz m a n j odpornih kamenin in po-droč ja z n a j m o č n e j š o erozi jo v poreč ju slovenske Save. V Juli jskih Alpah nad M o j -strano erozi ja na leto povprečno odnese 1 .606 m3 gradiva na kvadratni ki lometer , v Karavankah pa 797 m 3 . Vendar več kot polovica erodiranega gradiva ostane na mestu

* Dipl. geograf, raz. asistent. Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja. Trg francoske revolucije 7. 61000 Ljubljana, Y U .

1 2 1

M i t j a Br ice l j

samem in ne zaide v struge ( Z V S , 1978). Dol inka ima hudourniške poteze zaradi veli-ke odtočnosti padavin ( 6 7 % ) , velikega povprečnega specifičnega odtoka (44 l/s/km2) ter velikega strmca. V Dolini hudourniki odloži jo na leto skupno 330 .000 m3 erodi-ranega gradiva ( R a i n e r , P i n t a r, 1976). Mimo Jesenic pa ga odnese Dolinka približno tret j ino (Vodnogospodarske osnove, Z V S 1978).

Drugi povirni krak Save, B o h i n j k a , izvira v osrčju apniških Vzhodnih Juli jskih Alp, k j e r odteka iz Bohin jskega jezera na nadmorski višini 523 metrov. V a n j pa dote-ka Savica, ki j e n jegov največ j i in stalen pritok. Savica izvira v steni Komarče 805 me-trov nad m o r j e m in j o š t e j e m o za izvir Save B o h i n j k e . O b močnem deževju se pojavi-j o številni hudourniki, slapovi in skakavci, ki se izlivajo v j ezero ali neposredno v B o -hin jko, a izginejo že v neka j urah in voda se odteka spet samo podzemsko, na dan pa prihaja v kraških izvirih ( M e 1 i k , 1954).

Sava B o h i n j k a j e kra jša od Dol inke (37 ki lometrov) in tudi položnejša - strmec j e le 3,1 %o. O b e se združita na 411 metrih nadmorske višine pri Radovl j ic i .

P o r e č j e B o h i n j k e meri 381 kvadratnih kilometrov in j e za dobro četrtino manjše kot pri Dolinki . Vendar j e B o h i n j k a dvakrat bol j vodnata, s srednjim letnim preto-kom v obdob ju 1926 - 1965 21 ,1 m3/s, na jmanjš im dnevnim 1,96 m3/s in največ j im dnevnim 496 m3/s. R a z m e r j e med n j ima j e 1 : 250.

V e č j a vodnatost B o h i n j k e j e posledica bol j namočenega poreč ja , zlasti povir ja . Le tno povpreč je za obdob je 1956 - 1975 znaša namreč 2400 milimetrov ( K o v a č i č, 1983).

V primerjavi z Dol inko sta v poreč ju B o h i n j k e šibkejša erozi ja in manjši trans-port rečnega gradiva predvsem zaradi n jenega manjšega strmca, zlasti v apniškem po-virju, saj znaten del vode priteka skozi votlikavo notranjost Bohin jskih gora, Je lovice in Pokl juke .

Gospodarska raba obeh Sav

D e n a r n o smo skušali ovrednotiti tiste gospodarske dejavnosti , ki so neposredno povezane z izrabo obeh rek - Dol inke in B o h i n j k e ; to j e njunih voda, peska in proda ter ribištva. Hkrati pa smo skušali to izrabo na enak način »ekološko« ovrednotiti . Pr imer java na j bi bila tore j otipl j iva, ko j e izražena z družbenim proizvodom. Meto-da prikazovanja neposredne gospodarske izrabe obeh Sav, izražene z družbenim pro-izvodom, v primerjavi s s topnjo istočasnega onesnaževanja oziroma ekološkega obre-m e n j e v a n j a , j e osnovni namen prispevka, tokrat prvič preizkušenega na tem prime-ru, to j e obeh Sav in obeh občin, ki j ima pripadata ( B r i c e l j , 1988).

S pridobivanjem elektrike, izkopom peska in proda ter r ibolovom so v letu 1985 na Dolinki ustvarili 2 , 6 % družbenega proizvoda občine Jesenice , na Bohin jk i pa isto-časno 0 , 6 8 % družbenega proizvoda občine Radovl j ica (anketa I G U , 1987).

D e n a r n o na jbo l j pomembno j e pridobivanje električne energi je s hidroelektrar-nami na obeh rekah. Pri te j dejavnosti gre za neposredno uporabo vode oziroma n je -ne kinetične energi je ter za pretvorbo v električno.

Savo Dol inko hidroenergetsko izrabl ja jo sicer le s H E Moste , ki pa proizvede na leto povprečno 64 .000 M W h električne energi je (Družbeni plan občine Jesenice 1986 - 2000) . T a količina zadošča za elektroenergetske potrebe jeseniške občine brez Že-lezarne. Zaradi n j e pa štiri petine električne energi je v občino uvozi jo.

1 2 2

KAKOVOST VODE IN DVE OBLIKI GOSPODARSKE RABE SAVE DOLINKE IN SAVE BOHINJKE

837m KRANJSKA žoRA * * • • 76.000 m3 / leto

razred (HMZ.1986) 1

• • • 1-2

O O O 2 ONESNAŽENA IN ZA RIBOLOV NEPRIMERNA VODA (Zavod za ribištvo,1987)

£ HE IN POVPREČNA LETNA PROIZVODNJA ELEKTRIKE

INDUSTRIJSKI IZKOP PRODA IN PESKA V m 3 / LETO 0

A * Л ^ » JESENICE

A . _w H E MOSTE O (64.000 MWh/leto)

O O o

o o

• «"» • t . л

• • o o o O ö 4 1 1 m

o o o .

( 17.200 MWh/leto)

4.500 m3/leto

• ' h BOHINJSKA BISTRICA

% v •

X * H E SOTESKA 4 • (1.578 MWh/leto)

M i t j a Br i ce l j

Sava B o h i n j k a j e za energetsko uporabo za je ta dvakrat. Prvič že s H E Savica, ki pridobi letno povprečno 17.200 M W h in drugič s H E Soteska , ki da na leto povpreč-no 1.600 M W h , obe skupaj tore j 18 .800 M W h električne energi je . T a količina pa v radovljiški občini zadostuje komaj za petino njenih potreb.

Pridobivanje električne energi je j e danes denarno na jbol j pomembna dejavnost na obeh Savah, saj n jen prihodek sestavlja 8 8 % družbenega proizvoda obeh občin, ki j e ustvarjen na obeh rekah (anketa I G U , 1987).

Prodonosno Dol inko uporabl ja gradbeno pod je t j e Gradbinec kot industrijski vir gradbenega materiala. Pesek in prod z a j e m a j o iz struge za betonsko pregrado na Hrušici, k j e r sta tudi separaci ja in betonarna. Izmenično pa prestrezajo prod in pesek tudi na 10 kilometrov dolgem odseku reke ob toku navzgor do Be lce . Leta 1985 so izkopali 76 .000 m1 peska in proda, do leta 1991 pa načr tu je jo povečanje izkopa na 90 .000 m3 na leto ( S G P Gradbinec , 1987). T o pa ustreza celotni letni količini gradiva, ki ga Dol inka prenaša mimo Jesenic (Vodnogospodarske osnove, Z V S 1978). V letu 1985 j e ta dejavnost prispevala 11 % k družbenemu proizvodu, ki j e bil ustvarjen na Savi Dolinki .

B o h i n j k o kot vir gradbenega materiala uporabl ja jo pri Bohin jsk i Bistrici . Pesek in prod kopl j e jo na štirih mestih, približno na sedem kilometrov dolgem rečnem od-seku. Leta 1985 j e G r a d b e n o pod je t j e B o h i n j izkopalo iz struge 4 .500 m 3 peska in proda in v naslednjih 5 letih ne načr tu je jo povečanega izkopa ( G P B o h i n j , 1987). T a dejavnost ima 4 % delež pri družbenem proizvodu, ki j e ustvarjen na Bohin jk i .

Ribištvo na Savi j e po ozkem, denarnem vrednotenju izredno obrobna gospodar-ska dejavnost . Prihodek Ribiške družine Jesenice , ki upravlja s Savo Dol inko, j e v le-tu 1985 predstavljal namreč le 0 , 2 % družbenega proizvoda, ustvarjenega na reki (an-keta I G U , 1987). Več j i pomen od Dol inke ima za ribiče B o h i n j k a . Na n j e j ima ribišt-vo 8 % delež v celotnem družbenem proizvodu, ki j e ustvarjen na reki.

O b e Savi sta tudi odtočna kanala za vodo, ki j o uporabl ja jo prebivalci in gospo-darstvo. V Savo Dol inko se s teka jo neprečiščene komunalne odplake Kran j ske gore , Mojs trane in Jesenic ; v slednjih j e po ocenah Komunalnega pod je t ja Jesenice na ka-nalizaci jsko omrež je priključenih 7 5 % prebivalcev. Največ j i industrijski onesnaževa-lec Dolinke j e jeseniška Železarna, ki dnevno izpušča van jo 92 .272 m3 onesnažene vode, kar o c e n j u j e j o s 39 .663 populaci jskimi ekvivalentnimi enotami. T e m u se pri-družijo še neprečiščene odpadne vode jeseniške klavnice s 5 .600 populacijskimi ekvi-valenti ter hladilne in komunalne odplake jeseniške bolnice ( J e l e n e , 1986).

V B o h i n j s k o j e z e r o se j e do leta 1988 stekal del odplak iz počitniškega nasel ja v Ukancu , avtokampa in hotelov. Leta 1985 so samo odplake bohinjskih hotelov pri-spevale k onesnaženju jezerske vode 1.500 populacijskih enot ( Z V S , 1987). V Bo-hinjski Bistrici se poleg komunalnih izlivajo v B o h i n j k o še industri jske odplake iz les-ne industri je Lip B led , ki po Seznamu plačnikov vodnega prispevka onesnaži reko s 1 .250 populaci jskimi ekvivalenti ( Z V S , 1987). V B o h i n j k o j e spel jana preko Jezerni-ce tudi ble jska kanalizaci ja in gnilobna hipolimnijska voda B le j skega jezera .

Vpliv gospodarske in komunalne rabe obeh Sav na onesnaženost vode

Kakovost Save Dol inke ,pos labša jo na sotočju s Pišnico izpust neprečiščenih ko-munalnih odplak Kran j ske gore in izcedne vode iz odlagališča njenih komunalnih od-

1 2 4

Gospodarski pomen Save Dol inke in B o h i n j k e ter njun vpliv na o k o l j e

padkov. Po dotoku odplak postane predvsem poleti bakteriološko oporečna in po skupni oceni (kemično - biološki) preide v drugi kakovostni razred (Raziskave ka-kovosti površinskih voda, H M Z , 1987). Poleti se ob neurejenem izpustu komunalnih odplak širi močan smrad ( J e l e n e , 1987). Podobne razmere z odvajanjem odpad-nih voda so tudi v Mojstrani, čeprav v manjšem obsegu.

Na 10 kilometrov dolgem odseku Dolinke od Belce do Hrušice na obeh bregovih industrijsko pridobivajo pesek in prod. D o leta 1990 načrtujejo povečanje izkopa na 90.000 m1 letno. Za jemanje peska za gradbene namene na Dolinki j e koristno, saj bi šlo sicer za še bolj intenzivno zapolnjevanje akumulacijskega jezera hidroelektrarne Moste. V njem odložena pesek in prod sta tudi ob morebitnem praznenju jezu za gradbeništvo neuporabna zaradi prevelikega deleža komunalnih in industrijskih used-lin. Skratka, gre za smiselno dopolnjevanje dveh gospodarskih oblik rabe Dolinke.

Izkop proda in peska v avgustu in septembru pa ob nizkih vodah zaradi močnega kal jenja prizadene življenje v reki. T o pa j e navzkriž z ribištvom, tret jo gospodarsko obliko, ki izrablja reko.

Industrijske in komunalne odplake Jesenic močno poslabšajo kakovost Dolinke, n jeno samočistilno sposobnost pa (pod Jesenicami) zmanjšuje jez hidroelektrarne Moste, ki so ga zgradili leta 1952. Jezero, ki j e nastalo po pregraditvi soteske Kavčke, meri v dolžino 3 kilometre, kakovost vode pa spada po skupni oceni v II . kakovostni razred ( H M Z , 1987), vendar j e za ribiče mrtva voda (Zavod za ribištvo, 1987).

Sedimenti najbolj ustrezajo za ugotavljanje stopnje onesnaženosti reke. Analiza vzorcev usedlin iz akumulacije Moste kaže izredno visoko koncentraci jo organskih in anorganskih snovi v vseh plasteh. Vrednosti težkih kovin v usedlini dosegajo in prese-gajo najvišje dopustne koncentracije za obdelano blato iz čistilnih naprav, ki ga npr. v Franciji še lahko uporabljajo v kmetijstvu. Količino toksičnih snovi v jezerskem blatu ocen ju je jo na več sto ton in praznjenje jezera bi lahko imelo katastrofalne po-sledice za življenje nižje v reki (Poročila I JS 1978 - 1986).

Pod moščansko hidroelektrarno se v Radovljiški kotlini Dolinki poveča erozijska moč zaradi neobremenjenosti s transportnim gradivom. Kaže se zlasti v intenzivnem spodjedanju bregov in plazovitosti terciarne gline, skratka njeno delovanje terja nove vodnogospodarske posege ( R a d i n j a, 1983). Kakovost njene vode pa se izboljša do drugega kakovostnega razreda (pred desetletjem še četrti) in v n je j spet živijo salmo-nidne ribje vrste.

V Savici, najmočnejšem površinskem dotoku Bohinskega jezera, j e zaznavno slabšanje kakovosti vode zaradi kanalizacijskih izpustov iz počitniškega naselja v Ukancu (Zavod za ribištvo, 1987).

Odplake iz avtokampa in hotelov so verjeten vzrok za povečano količino fosforja v Bohinjskem jezeru. Iz oligotrofnega se spreminja v mezotrofno. V spomladansko -poletnem obdobju 1986 j e prišlo na njem do bohotnega razvoja fitoplanktona (po vrstnem sestavu podobnem tistemu na Blejskem jezeru), kar kaže na možnost hitrega poslabšanja (Vrhovšek, 1986). Na njem je opaziti tudi mineralna ol ja , kar je posledi-ca uporabe motornih čolnov. Jezero po skupni oceni spada v II . kakovostni razred ( H M Z , 1987).

Kakovost bohinjske Save predvsem v poletnem času poslabšajo nižje ob toku ka-nalizacijske vode Bohinjske Bistrice, najbol j pa industrijske odplake lesnega obrata Lip Bled.

1 2 5

Mit ja Bricel j

Gradbeno podjetje Bohinj zajema pesek in prod iz struge Bohinjke pri Bohinj-ski Bistrici. Izkop je najbolj intenziven v zimskih mesecih, ko so manjši pretoki. Močno kaljenje, ki nastaja ob izkopavanju, na krajšem delu reke ogroža življenje rib.

Kakovost bohinjske Save najbolj spreminja blejska Jezernica. V njo j e preko na-tege speljana gnilobna hipolimnijska voda evtrofiranega Blejskega jezera in znaten delež blejskih odplak. Kakovost vode Blejskega jezera se izboljšuje in stopnja njego-ve evtrofičnosti polagoma pojema ( R a d i n j a, 1988). Poslabšala pa se j e kakovost Bohinjke, predvsem zaradi dotoka s hranivi bogate vode. Pod izlivom Jezernice je delež fosforja v rečnih sedimentili kar 20-krat večji kot nad njim, razmeroma majhne pa so razlike v koncentraciji težkih kovin v usedlinah Bohinjke nad Jezernico in pod njo (Poročilo I JS , 1978 - 1986). Po skupni oceni (HMZ, 1987) spada Bohinjka sicer še v drugi kakovostni razred, a od začetka delovanja natege pride občasno do pogi-nov lipana.

Zaključek

Onesnaženost obeh Sav j e posledica delovanja družbe v njunem porečju. Ob obeh rekah j e industrija danes najpomembnejša gospodarska dejavnost. Zaposluje skoraj polovico vseh aktivnih prebivalcev (v občini Radovljica 4 7 % , v občini Jesenice 4 5 % ) , ki ustvarijo 6 0 % družbenega proizvoda obeh občin, ki jim pripadata obe po-rečji.1 Industrija je tudi največja porabnica in onesnaževalka voda, saj je način njene proizvodnje še zmeraj predvsem enosmeren, stopnja reciklaže in učinkovita uporaba čistilnih naprav pa sta mnogo prešibki.

Pri onesnaževanju dolinske Save ima industrija kar 9 0 % delež in tudi pri Bohinj-ki ni veliko manjši ( 8 0 % ) . Primerjava med stopnjo onesnaženosti, ki j o povzroča in-dustrija na Dolinki in deležem, ki ga ima industrija v družbenem proizvodu jeseniške občine, kaže, da je delež industrije pri onesnaževanju Dolinke 1.4-krat večji od celot-nega družbenega proizvoda občine. Industrija ob Bohinjki pa ima 1,3-krat večji delež pri onesnaževanju reke glede na družbeni proizvod radovljiške občine.

Zaradi naravnih lepot uvrščamo dolini obeh Sav med območja s posebno turi-stično - rekreativno vrednostjo (V r i š e r, 1978). V turistično gostinskih organizaci-jah je v radovljiški občini zaposleno 9 % , v jeseniški pa 7 % aktivnih prebivalcev. Le-ta 1985 so s turistično - gostinsko dejavnostjo v radovljiški občini ustvarili 8 , 4 % vse-ga družbenega proizvoda, v jeseniški pa 4 % (Zavod S R S za statistiko, 1988).

Turistične organizacije porabijo za svojo dejavnost četrtino vse zajete vode. V jeseniški občini bremenijo vodo z 1 0 % , v radovljiški pa z 1 8 % vseh enot onesnažen-ja , ugotovljenega leta 1985 v vodah obeh občin ( Z V S , 1987).

Primerjava med družbenim proizvodom in deležem, ki ga ima ta pri onesnaže-vanju voda, kaže, da ob današnji opremljenosti v občini Jesenice prispeva turizem 2,5-krat več k onesnaževanju vode kot pa k družbenemu proizvodu občine; v občini Radovljica pa gre to razmerje 2,1-krat v škodo onesnaževanja voda.

1 V našem primeru istovetimo poreč je Save Dolinke z jeseniško občino in poreč je Save Bohinjske z radov-ljiško.

1 2 6

Gospodarski pomen Save Dol inke in B o h i n j k e ter n jun vpliv na o k o l j e

Danes, ko industrija ob Bohinjki in Dolinki le izjemoma uporablja čistilne na-prave, vidimo, da turizem - ki pa jih sploh ne uporablja - na enoto ustvarjenega družbenega proizvoda dvakrat bolj onesnažuje vodo kot industrija. To pa se negativ-no odraža tudi v pokrajini. Že pred desetletjem je bilo močno degradirano Blejsko jezero, novejši proces pa j e slabšanje kakovosti vode tudi že v Bohinjskem jezeru, ki iz oligotrofnega prehaja v mezotrofno. Značilno pa j e , da v njegovem pojezerju ni druge gospodarske dejavnosti kot turizem (kmetijstvo je obrobno).

Močno vlogo pri onesnaževanju Dolinke s komunalnimi odplakami imajo turi-stični objekti v Kranjski gori, podobnega pa pri onesnaževanju Bohinjke tudi bo-hinjski in blejski. Zdravljenje Blejskega jezera gre danes na račun slabšanja kako-vosti Bohinjke.

Poleg industrijskega onesnaževanja voda gre torej tudi za degradacijo, ki j o povzroča turizem, saj so vsi turistični centri še brez čistilnih naprav. Samočistilna spo-sobnost obeh rek pa je za tako obremenitev vsaj lokalno že premajhna.

Literatura

B e z 1 a j D . , 1986, Jeseniški železarji za varstvo okolja, Železarna Jesenice, Jese-nice.

B r i c e 1 j M. , 1988, Gospodarska raba Save Dolinke in Bohinjke ter varstvo okolja Geographica Slovenica, 19, Ljubljana.

11 e š i č S . , 1948, Rečni režimi v Jugoslaviji, Geografski vestnik X I X , 1947, Ljub-ljana.

J e l e n e N., 1986, Prikaz stopnje onesnaženosti površinskih vod ter odvajanje in čiščenje komunalnih vod v občini Jesenice (pripravniška naloga). Komunalno podjetje Kovinar, Jesenice.

K o v a č i č I . , 1983, Hidrološka študija Save, Vodnogospodarski inštitut (študija), Ljubljana.

M e 1 i k A . , 1954, Slovenski alpski svet, Slovenska matica, Ljubljana. Problematika ribištva na Savi Dolinki in Bohinjki (poročilo), Zavod za ribištvo

Ljubljana 1987, Ljubljana. R a d i n j a D. , P l u t D . , Š p e s M., 1983, Družbenogeografske posledice

degradacije in vplivno območje industrijskega centra Jesenice, Inštitut za geo-grafijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana.

R a d i n j a D. , 1988, Širša degradacijska problematika Blejskega jezera. Geographica Slovenica 19, Ljubljana.

R a i n e r F. in P i n t a r J . , 1972, Ogrožanje tal zaradi erozije hudournikov in plazov, Ljubljana.

Raziskave kakovosti površinskih voda v S R S za leto 1986 (študijska naloga), H M Z 1987, Ljubljana.

Seznam zavezancev vodnega prispevka S R S , 1987, Zveza vodnih skupnosti Slove-nije, Ljubljana.

Statistični letopis S R S 1986, Zavod S R S za statistiko, Ljubljana. S t e g n a r P. in drugi, 1978 - 1985, Poročilo o vsebnosti mikroelementov v

sedimentih slovenskih rek. Inštitut Jožef Štefan. Ljubljana. Vodnogospodarske osnove Slovenije, 1978, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljub-

ljana.

1 2 7

M i t j a Br i ce l j

V r h o v š e k D. , 1986, Spremljanje dogajanja v Blejskem jezeru z ozirom na sprejeti program sanacijskih ukrepov. Inštitut za biologijo Univerze, Ljubljana.

V r h o v š e k D . , 1986, Raziskave Bohinjskega jezera, Inštitut za biologijo Uni-verze, Ljubljana.

V r i š e r I . , 1978, Regionalno planiranje, Mladinska knjiga, Ljubljana. V r i š e r I., 1981, Industrializacija Gorenjske, Zbornik 12. zborovanja slovenskih

geografov. Bled.

ECONOMIC IMPORTANCE OF THE DOLINKA A N D BOHINJKA SAVA AND THEIR INFLUENCE ON ENVIRONMENT

Mitja B r i c e l j

(Summary)

On typical alpine rivers, tributaries-sources of Yugoslavia's longest river, the Sa-va, their economic significance is evaluated in monetary terms (production of hydroe-lectric power, extraction of construction material and sport fishing). Their economic importance, in purely money terms, is comparatively insignificant: in 1985 2 . 6 % of the social product of the commune of Jesenice was produced along the Dolinka Sava, while only 0 . 6 % of the social product of the commune of Radovljica was produced along the Bohinjka Sava. Both Savas are polluted above all by industry employing technologies in which the use of raw materials is uni-directional, without recycling. The consequence of this is extreme (grade 4) pollution of the Dolinka and grade 2 pollution of the Bohinjka.

This is particulary undesirable in light of the fact that both Sava river valleys are among the touristically most interesting and well-visited regions of Slovenia. But to-day tourism in the Sava valleys has a polluting effect on water even 2.5 times greater than that of industry (social product/portion of the pollution).

1 2 8