godina ii broj 20 noemvri 2007 ... · op[tinski vesnik godina ii • broj 20 • noemvri 2007...

OP[TINSKI VESNIK

GODINA II • BROJ 20 • NOEMVRI 2007 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

PROEKTPROEKT NANA VLADATAVLADATA NANA REPUBLIKAREPUBLIKA MAKEDONIJAMAKEDONIJA

OTVORENIOTVORENI NARODNINARODNI KUJNIKUJNIPO POVOD 13 NOEMVRIPO POVOD 13 NOEMVRI

NOVANOVA TRIMTRIM PATEKAPATEKA

Toni ÛPOSKI

Vo Op{tinata se otvorija narodnitekujni. Toa e proekt na Vladata na RepublikaMakedonija ~ija realizacija se odviva prekuMinisterstvoto za trud i Socijalna poli-tika i op{tinata Kisela Voda. Imeno, na~etiri punktovi vo Op{tinata vo MZ Kise-la Voda, vo podra~niot Centar za socijalnapolitika (vedna{ do MZ 11-ti Oktomvritvrda gradba), vo prostoriite vo staratapoàrna (selo Dra~evo) i vo MZ Dra~evonaselba sekoj den od 13.00 do 14.30 ~asot,okolu trista socijalci }e primaat dnevenobrok na hrana. Vo petocite, }e se primaatlan~ paketi za sabota i nedela. Prioritet-ni celi na ovoj vladin proekt za ~ija reali-zacija se odvoeni soodvetni sredstva, se obez-beduvawe na topol obrok za socijalnite slu-~ai, griàta za invalidiziranite i staritelica izloèni na socijalen rizik kako igriàta za zdravjeto na licata.

Na prviot den od otvaraweto na naro-dnite kujni vo punktot kaj starata poàrnavo Dra~evo, me|u mnogubrojnite gosti naOp{tinata, prisustvuvaa i Ministerot zatrud i socijalna politika Qup~o Me{kov,poglavarot na MPC negovoto blaènstvoG. G. Stefan, dràvniot sekretar Du{koMinovski, pratenici i pretstavnici nadrugi vladini institucii.

- Narodnata kujna vo op{tinata Ki-sela Voda e vkupno 26-ta, kolku {to dosegauspeavme da otvorime niz cela Makedonija.So nad trista korisnici ovaa kujna e naj-golemata, i so ovaa brojka dosega opfativ-me vkupno 2200 korisnici na socijalna po-mo{. Ovoj proekt na Vladata na RepublikaMakedonija e op{to prifaten me|u gra|a-nite, no nekoi gradona~alnici se skepti~-

ni vo delot na realizacijata. Korisnicitena narodnite kujni se najte{kite socijal-ni slu~ai, invalidiziranite i iznemo{te-nite stari lica, no toj broj moè da se zgo-lemi vo zavisnost od interesot na samitegra|ani. Finansiski sredstva za ovoj pro-ekt ima obezbedeno i se nadevam deka mnogubrzo }e stigneme do brojkata 30 otvoreninarodni kujni vo Makedonija, -istaknaministerot za trud i socijalna politikaQup~o Me{kov.

Inaku, hranata }e se prigotvuva vospecijalni kujni vo Op{tinata, a ~etiritepunktovi }e bidat samo distributiven cen-tar na deleweto na hranata. Socijalcite,hranata }e ja primaat vo specijalni sadovi,koi patem gi obezbedi op{tinata KiselaVoda, a izdavaweto na potvrdi za primawena topol obrok go vr{i Centarot za soci-jalni griì.

- Blagodarnost do Vladata {to odlu~ivakvi narodni kujni da se otvorat i vo na{a-ta Op{tina. Na{ite obvrski vo delot na obez-beduvawe na kultivizirani i ~isti punkt-ovi, obezbeduvawe na sadovi, prigotvuvawedistribucija i delewe na hranata, vo celostgi ispolnivme. Se najavuva deka ovoj proektnema da ima epizodna uloga, tuku deka }e bi-

de dolgotraen. Nie sme podgotveni za takvaorganizacija. Vsu{nost, denovive gi pravi-me poslednite podgotovki na najte{kite slu-~ai da im se distribuira topol obrok vo niv-nite domovi. Inaku, ova e samo del od na{a-ta socijalna programa {to planirame da jarealizirame vo naredniot period. Na kra-jot od ovoj mesec }e startuva i akcijata Bi-di Human, kade {to na samite punktovi,pokraj topliot obrok socijalnite slu~ai }edobijat i nova obleka, - potencira{e grado-na~alnikot Xorxe Arsov.

Na prviot den od deleweto na hranata,se zabeleùva{e radosta i voshitot na lu-|eto koi vo kolona, strplivo go ~ekaa svo-jot red. Vo me|usebniot razgovor, iskaù-vaa blagodarnost za otvaraweto na narod-nite kujni od pri~ina {to ednostavno ne-maat nikakvi sredstva za egzistencija. Nee sramota, da se hrani{, sramno e da si sue-ten i da ne ja gleda{ potrebata na gra|ani-te koi baraat soodvetna pomo{, - glaseakomentarite na gra|anite.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

Proekt na Vladata na Republika Makedonija

OTVORENI NARODNI KUJNINa ~etiri punktovi vo Op{tinata vo MZ Kisela Voda, vopodra~niot Centar za socijalna politika (vedna{ do MZ11-ti Oktomvri tvrda gradba), vo prostoriite vo staratapoàrna (selo Dra~evo) i vo MZ Dra~evo naselba sekoj den od13.00 do 14.30 ~asot, okolu trista socijalci }e primaat dne-ven obrok na hrana

Xorxe Arsov:

GRADONAÂLNICITE DAGO PRIFATAT PROEKTOT

NARODNI KUJNI

- Vladiniot proekt - Narodni kujni,voop{to ne e sramen kakov {to sakaatnekoi politi~ari da go pretstavat. Vak-vi centri u{te odamna ima nasekade vosvetot. Vo Amerika, vo Germanija, vo Fran-cija i drugite zemji toa e normalna rabo-ta i, tie besprekorno funkcioniraat.Narodnite kujni ednostavno se potrebana gra|anite. Ottuka, gi povikuvam sitegradona~alnite da ja trgnat politikatana strana, i da go prifatat i realiziraatovoj proekt vo svoite Op{tini, - apeli-ra{e gradona~alnikot Xorxe Arsov.

BLAGODARNOST DO VLADATA I OP[TINATA

- Jas sum samohrana majka. Nemam niturabota, nitu sredstva za ̀ ivot a treba da goizgledam ova dete. Ja pozdravuvam vakvatainicijativa na Vladata i brzata realizaci-jata od strana na Op{tinata. Inaku, mina-tata godina Op{tinata ni dade i obleka.Se nadevam deka i ovaa godina }e se reali-zira akcijata, Bidi Human. - prokomentirakorisnik na socijalna pomo{, brzaj}ihranata da ja odnese vo svojot dom.

Prvata porcijaja dodeliMinisterotQup~o Me{kov

Punktovite beamasovno poseteni

Higiena na najvisoko nivo.

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Op{tinata Kisela Voda, vovtorata saemska prezentacija naZELS, EKSPO 2007 vo izmina-tive tri godini, }e se pretstavi soproekt koj predizvika vistinskasenzacija vo po{irokata javnost.So izgradbata na Kulturno-ver-skiot rekreativen centar TriKru{i, vo Dra~evo se napravi vis-tinska kulturna prerodba. Ovoj-pat, Tri Kru{i }e bide izgradenvo vid na maketa od strana na fir-mata Urban -Invest, osvetluvawe-to na {tandot }e go napravi El-mak, a za drugite elementi od ma-ketata se pogriì firmata MetalInènering. Interesno e deka si-

te posetititeli na {tandot na op-{tinata Kisela Voda, preku videoprezentacija i reklamen materi-jal, }e moàt da se zapoznat so si-te predvideni sodrìni na proek-tot Tri Kru{i, kako i na del oddosega{ni realizirani proektivo tekot na trigodi{niot mandatna ovaa lokalna vlast. Saemot }e seodrì vo petok i sabota (16-17.11),od 09 do 18 ~asot. Inaku, prezenta-cija na svoite proizvodi }e imaatfirmite Mako-Market i Vata{adodeka vo organizacijata potpomog-naa Tineks i konfekcija Stilon.

N.I.

Op{tinata }e zeme u~estvo na saemot

na ZELS, EKSPO 2007

TRI KRU[I POVTORNO ]E BIDE SENZACIJA

Firmata Urban Invest

}e napravi maketa na proektot

Na postoe~kiot kolek-

tor lociran do Tutun-

skiot kombinat, }e se

nadogradat vodovodni

cevki Fi -500 se do uli-

cata Ivan Kozarov do

mesnosta ê{ma

So izgradba na golem broj nanovogradbi vo op{tinata KiselaVoda, lokalna vlast ve}e podolgovreme ja razgleduva{e mo`nosta zapokvalitetno vodosnabduvawe nagra|anite. Gradona~alnikot Xor-xe Arsov nekolku pati izjavi dekazgolemeniot broj na novi zgradi vonaselbite Cvetan Dimov a osobenoso izgradbata na mini gradot od 10000 ìteli vo Rasadnik, nesom-neno }e izdejstvuva nova strategijaza da se podobri vodosnabduvawetovo Op{tinata. Iako, gradona~al-nikot razgleduva{e nekolku opciidenovive, sepak, se oficijaliziraproektot na JP Vodovod i Kanali-zacija Imeno, }e se nadgraduva ko-lektorot kaj se nao|a na raskrsni-cata kaj tutunski kombinat.

- Imame golem broj na novo-gradbi. Imame golem broj na novistanovi vo koi ve}e ìveat ili }e

se vseluvaat na{ite idni sogra-|ani. Ottuka, sekako deka nema dabide identi~en dosega{niot pri-tisok na voda. Toa najdobro }e gopo~uvstvuvaat onie koj ìveat vovisokite zgradi. Za da se za{titi-me od ovaa pojava, preventivnolokalnata vlast rabote{e na pro-ektot za podobro snabduvawe so vo-da. Imame dobra sorabotka so Gra-dot Skopje, naidovme na nivno raz-birawe, {to denovive rezultira sorealizacija na noviot proekt naJP Vodovod i Kanalizacija. Imeno,na postoe~kiot kolektor locirando Tutunskiot kombinat, }e se na-dogradat vodovodni cevki Fi -500se do ulicata Ivan Kozarov do mes-nosta ê{ma kade {to vsu{nost }ebide i spojot so op{tinskata vodo-vodna mreà. Dosega, vodosnabdu-vaweto od izvorot Ra{~e se vr{e-{e so dvojno pomali vodovodnicevki Fi-250. So realizacijata naovoj proekt koj treba da zavr{i zadve nedeli od negovoto zapo~nuva-we, gra|anite na op{tinata Kise-la Voda treba da bidat spokojnibarem {to se odnesuva do kvalitet-noto snabduvawe so voda vo idniotperiod. - izjavi gradona~alnikotXorxe Arsov.

S. K.

Gra|anite }e dobijat

pokvalitetno vodosnabduvawe

PRITISOKOT NA VODA DVOJNO ]E SE ZGOLEMI

Deceniski problem na op{-tinata Kisela Voda e atmosfer-skata kanalizacija. Nitu edna lo-kalna vlast predhodno ne obrnalavnimanie na ovoj najgolem prob-lem na gra|anite vo Op{tinata, odaspekt {to e najskap i od pri~ina{to za nego treba da se izrabotatsoodvetni proekti. Tokmu ovaa lo-kalna vlast go napravi ovoj prob-lem re{liv i sekojdnevno se pos-vetuva vnimanie na site barawa nagra|anite od site 14 mesni zaedni-ci. So prviot esnski do`d se slu-~uvaat poplavi zatoa {to na po-golemiot del od teritorijata naop{tinata Kisela Voda nemaatmosferska kanalizacija. Onamupak kade {to ja ima, taa e zapuste-na i prakti~no neupotrebliva.Ottuka, lokalnata vlast napravi

desetici proekti za atmosverskakanalizacija vo nekolku naselbi,a so istite vo momentov se apli-cira do me|unarodni donatorskilinii, no za nekoi proekti, Op{-tinata odlu~i sama da gi real-izira . Takov e proektot so ulica-ta Sava Kova~evi, ~ij kolektor vorekordno vreme e is~isten.

- Ulicata Sava Kova~evi}ima postojna atmosferska kanali-zacija, no taa so godini ne be{e ~is-tena, i zatoa na ovoj del i od maldo`d se stvaraa poplavi. Za da sere{i problemot se napravija 13novi {ahti dol` ulicata od sema-forite kaj Zavodot za slepi doulicata 14 Dekemvri. Imeno so iz-gradbata na novite {ahti se nama-li rasojanieto me|u postojnite aso toa se zgolemuva protokot naatmosferskata voda i se elimini-ra zastojot na voda po ulicata.Prethodno, so izgradbata na no-

vite {ahti, ra~no se ~iste{e zat-natiot kolektor. Inaku, vo mo-mentov vo zavr{na faza e i iz-gradbata na novata atmosferskakanalizaciona mreà na ulicata14 Dekemvri. Po izgradbata, ista-ta }e se pripoi na atmosferskatakanalizacija na ulicata Sava Ko-va~evi}. Novite {ahti se donaci-ja na firmite Bortas, Dabar, IPPLepa, Beton, MZT IRI drugi fir-mi koi gradat zgradi vo Rasadnik.So realizacijata na ovoj proekdefinitivno }e gi snema poplavi-te vo ovoj del od naselbata KiselaVoda, koi bea sekojdnevie i prinajmal do`d. Inaku, na ovaa ulica,so pomo{ na cisterna neodamna senapravi i “generalka# i na fekal-nata kanalizacija, - potencira{eMirjana Jordanova, rakovoditelna oddelenieto za urbanizam.

I. J.

Na ulcata Sava Kova~evi}, se ~iste{e atmosverskata kanalizacija

NEMA POVE]E POPLAVI

Za da se re{i problemot, se napravija 13 novi {ahti dol` ulicata od

semaforite kaj Zavodot za slepi do ulicata 14 Dekemvri. Imeno so izgradba-

ta na novite {ahti se namali rasojanieto me|u postojnite a so toa se zgole-

muva protokot na atmosferskata voda i se eliminira zastojot na voda po

ulicata, veli Mirjana Jordanova rakovoditel na oddelenieto za urbanizam

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

DRU[TVO ZA GRADE@NI[TVO, TRANSPORT, TRGOVIJA I USLUGI - SKOPJE

ul. Todor Panica br. 5/2a, tel.: (02) 27-73-390; (02) 27-22-121

[email protected]

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Na lokalnite izbori vo Buga-rija {to se odràa vo po~etokotna ovoj mesec, gra|anite na zbra-timenata op{tina Ov~i Kupel povtorpat za svoj gradona~alnik goizbraa Plamen Jordanov. Za grado-na~alnik na sofiskata Op{tinaOv~i Kupel konkuriraa 19 kandi-dati, a Plamen Jordanov osvoiubedliva pobeda. Inaku, Jordanove ~len na politi~kata partijaGERB, ~ij lider Bojko Borisovpovtorno e izbran za gradona~al-nik na Sofija, a sovetnicite naovaa partija se mnozinstvo i voSovetot vo Gradot Sofija.

Prvite ~estitki za noviotmandat, gradona~alnikot PlamenJordanov gi dobi tokmu od svojotkolega Xorxe Arsov, na dvodnev-nata poseta na delegacijata odOp{tinata vo Sofija. Vo dele-gacijata na Op{tinata pokrajgradona~alnikot Xorxe Arsov se

najdoa i pretsedatelot na Sovetot,Goran Arsovski i {efot na kabi-netot Toni ûposki.

- Izborite sekoga{ se napna-ti i te{ki. Blagodarnost do mojotprijatel Xorxe {to dojde da mi~estita. Na{ite dve Op{tini givrzuva iskreno prijatelstvo isorabotka na site poliwa. Vo te-kot na ovaa poseta razgovaravme zamnogu proekti vo koi treba da bi-deme partneri, da si pomagame nasite poliwa, zo{to na{ite dveop{tini imaat isti problemi iprednosti. Se dogovorivme so gra-dona~alnikot Xorxe Arsov i na-tamu da rabotime vo interes nagra|anite od dvete op{tini, me|udrugoto izjavi gradona~alnikot naOv~i Kupel, Plamen Jordanov.

- Nie se zbratimivme so so-fiskata Op{tina Ov~i Kupel, zaprakti~no da sorabotuvame vo rea-lizacija na niza proekti. Tie se

ve}e ~lenovi na Evropskata Unija,nie sme pred vratite na ovaa naj-mo}na evropska institucija, na{i-te dve zemji se sosedi, imame iden-ti~en broj na gra|ani vo op{tin-skite granici, ne spojuvaat mnoguidenti~ni ne{ta, {to bea predmetna razgovor za vreme na ovaa pose-ta. Mu ~estitam na izborot na svo-jot kolega so nade` deka na{ataplodna sorabotka }e prodolì ivo slednite godini, re~e gradona-~alnikot Arsov. T. ^.

S¢ u{te ne e razjasneta situ-acijata okolu zabranata za rabotana pe~kata na Cementarnica Usje,koja go koristi petrolkoksot.@itelite {to ìveat vo okoli-nata se iznenadeni od neefikas-nosta na pravniot sistem kaj nas,no i zbuneti zo{to odlukata nasudot ne se primenuva. Traj~e Jo-vanovski, rakovoditel na prav-niot sektor vo op{tina KisealVoda, re~e deka pri~ina za neiz-vr{uvawe na presudata e àlbatana Cementarnica.

- Osnovniot sud vo 2007 godi-na donese presuda so koja se nalo-ùva pogonot {to koristi petrol-koks, odnosno pe~kite {to rabo-tat so petrolkoksot da prestanatso rabota vo period od 6 meseci.No, spored na{i informacii

vakvata odluka ne e sprovedenazaradi àlbata {to ja podneseCemenatnica Usje, so {to predme-tot e vraten na razgleuvawe predvtorostepeniot organ. Presudatana sudot vo Op{tina Kisela Vodas¢ u{te ne e dostavena, taka {tonie ja nemame na uvid, veli rako-vodielot na pravniot sektor voOp{tina Kisela Voda, Traj~e Jo-vanovski.

Vo Ministerstvoto za eko-logija ne sakaa da n£ dadat nika-kvi informacii povrzani so ovojslu~aj.

Vo 2006 godina Minister-stvoto za ìvotna sredina i pros-torno planirawe podnese tu`bado Osnovniot sud vo Skopje protivCementarnica Usje, zaradi zagadu-vawe na ìvotnata sredina. S. S.

So poslednata odluka na Ape-lacioniot sud, povtorno se aktue-lizirani problemite okolu del-beniot bilans me|u op{tiniteKisela Voda i Aerodrom. Rakovo-ditelot na pravniot sektor vo Op-{tina Kisela Voda, Traj~e Jova-novski izjavi deka presudata kojabe{e donesena vo fevruari godi-nava i so koja se naloùva, na Op-{tinata Aerodrom da i se predadecelokupnata dokumentacija i ar-hiva od strana na mati~nata op{-tina i pokraj toa {to ne e izvr-{en delbeniot bilans, e ukinata.

Na krajot na oktomvri KiselaVoda od Apelacioniot sud, dobi re-{enie so koe e ukinata presudata naOsnovniot sud Skopje 2 i predmetotse vra}a pred prvostepeniot sud napovtorno razgleduvawe, izjavi Jova-novski. Toj pojasni deka vo obraz-loènieto na Apelacioniot sud, seveli deka e neophodno da se utvrdidali novonastanata Op{tina, kakoi onaa od koja proizleguva postapi-le soglasno ~lenot 60 od Zakonot zaGrad Skopje i izgotvile delben bi-lans, a so toa i komu pripadnalepredmetite dokumentite i arhivata.

Spored Jovanovski problemot nas-tanal zaradi propustite vo zakon-skata regulativa. Toga{ lokalnitevlasti od Kisela Voda ukaàa dekane moè da se izvr{i samo podelba-ta na dokumentacijata, tuku i na vra-botenite i dolgovite, odnosno se{to pretstavuva zateknata sostojbavo toj moment, no toa be{e odbienood Op{tina Aerodrom.

So otcepuvaweto na Op{tinaAerodrom od Op{tina Kisela Vo-da po~naa i problemite okolu del-beniot bilans, koi do den denes nese re{eni. S. S.

So odluka na apelacioniot sud

POVTORNO AKTUELIZIRAN DELBENIOT BILANSME\U KISELA VODA I AERODROM

Op{tinata Kisela Voda i godinava }e ja realizira humanitar-nata akcija #Bidu human#, ~ij pokrovitel e gradona~alnikot XorxeArsov. Minatata godina akcijata trae{e eden mesec. Humanite gra-|ani doniraa del od svojata obleka vo oddelni punktovi a podocnaistata im be{e podelena na socijalnite slu~ai {to ìveat na teri-torijata na Op{tinata i soodvetnite socijalni institucii. Za odbe-leùvawe be{e i doniraweto na nova obleka na firmata #Mak Pri-mat#, koja podocna osven na socijalcite be{e podelena i na Domot zadeca bez roditeli, kako i vo Centarot za zgriùvawe na lica voKatlanovo.

Godinava akcijata #Bidu human# }e ima drug tek. Imeno, na sitesocijalni slu~ai {to se hranat vo narodnite kujni, proekt finansir-an od Vladata na Republika Makedonija, }e im se dodeli nova obleka.Ovojpat nositel na akcijata }e bide tekstilnata firma #Stilon#koja odvoi okolu iljada par~iwa detska i ènska nova obleka, no }ese podeli i preostanatata nova garderoba od #Mak Primat#.

Socijalnite slu~ai oblekata }e moàt da ja podignat na krajotod ovoj mesec vo ~etirite punktovi, vo ~ii prostorii vo momentov sedeli dneven obrok, MZ Kisela Voda, Podra~niot centar za socijal-ni slu~ai vo Kisela Voda, starata Poàrna vo Dra~evo i MZ Dra-~evo - naselba.

V. T.

SLUÂJ CEME NTARNICA „USJE“

@ALBATA JA ODLO@I KAZNATA NA CEMENTARNICA

Na lokalnite izbori vo zbratimenata op{tina Ov~i Kupel Sofija

VTOR MANDAT ZA GRADONAÂLNIKOTPLAMEN JORDANOV

Humanitarna akcija - #Bidi human#

#STILON# ]E GI OBLEKUVA SOCIJALCITE

Novata obleka }e se podeli na krajot od mesecot na ~etirite punktovi,

vo ~ii prostorii vo momentov funkcioniraatnarodnite kujni

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

A K T U E L N O

Gra|anite na MZ Pintija ko-ne~no moàt da zdivnat. Nepra-vedno, edna od najzapostavenitenaselbi vo Op{tinata vo izmina-tiot desetgodi{en period, deno-vive }e dobie nekolkui novi sodr-ìni. Po izgradeniot amfitea-tar, nekolku novo asfaltiraniulici, renovirana mesna zaednica,zaìvuvaweto na podra~noto u~i-li{te, denovive gra|anite naPintija dobija i novo detskoigrali{te locirano vo nov park.Ako se pridodade i noviot pazarkoj se nao|a vedna{ do mesnatazaednica, toga{ so pravo moè da

se poso~i deka Pintija od najzapos-tavena naselba vo izminatavadecenija, vo momentov so noviteizgradeni sodrìni so ovaalokalna vlast e edna od najprivi-legiranite od site 14 mesni zaed-nici vo Op{tinata.

Na drugite reoni vo Op{ti-nata, denovive zavr{i asfaltira-weto na u{te dve ulici vo KiselaVoda. Ulicata Draga Stojanovskae asfaltirana vo dolìna od 66,5metri i {iro~ina od 4 metri nakoja prethodno bea postaveni irabnici so dolìna od 85 metri.Na ulicata Kozjak osven asfalti-

raweto so dolìna od 320 metri odkoi 200 metri so {irina od 4 met-ri i 120 metri so {irina od 3,5 met-ri na koja prethodno bea postavenirabnici. Na istata ulica bea pos-taveni i dopolnitelni 9 slivniciza atmosferskata voda, {to }e pri-donese da se izbegnat poplavitepri eventualnite porojni do`dovi.

Zavr{i asfaltiraweto i napristapniot pat do Kulturno-ver-skiot rekreativen centar Tri Kru-{i so dolìna od 250 metri i {i-ro~ina od 3 metri. Parkot so det-sko igrali{te vo naselbata Pinti-ja e vo zavr{na faza kade ve}e se

postavuva urbana oprema. Isto takavo zavr{na faza e i asfaltirawetona ulicata Kozjak i ulicata DragaStojanovska koi dokolku dozvolatvremenskite uslovi do krajot nanedelata bi bile zavr{eni.

Dra~evci dobija i novi tro-toari dol` glavnata ulica, odmostot na Markova Reka pa se doParkot na penzionerite, a vo mo-mentov se asfaltiraat i delovi odulicata Kitka. C. T.

Vrz osnova na ~len 24 stav 2 od Zakonot za prostorno i urbanis-ti~ko planirawe (“Sl. vesnik na RM” br.51/05), ~len 50 to~ka 4 odZakonot za lokalna samouprava (“Sl. vesnik na RM” br. 5/02), ~len 57od Statutot na Op{tina Kisela Voda (“Sl. glasnik na Grad Skopje”br.8/2005) i Odlukata za utvrduvawe na Nacrt na Detalniot urbanis-ti~ki plan naselba Pripor br. 07-7475/4 od 25 oktomvri 2007 godina,donesena od Sovetot na Op{tina Kisela Voda-Skopje, Gradona~al-nikot na Op{tina Kisela Voda, go dava slednoto

S O O P [ T E N I E

Za organizirawe na javna anketa i javna prezentacija po Nacrtot na Detalniot urbanisti~ki plannaselba Pripor

Javnata anketa i javnata prezentacija po Nacrtot na Detalnioturbanisti~ki plan naselba Pripor, }e se sprovede so izlagawe naNacrt-Planot vo prostoriite vo P.U.Krume Kepeski – Pripor.

Javnata anketa }e trae 15 rabotni dena od denot na objavuvawetona Soop{tenieto.

Vo spomenatiot rok, zainteresiranite gra|ani i pravni lica odkonkretnoto podra~je opfateno so planot moàt da dostavuvaat pis-meni zabele{ki, predlozi i mislewa na anketnite listovi.

Javnata prezentacija so stru~no prezentirawe na planot }e seodrì na den 19.11.2007 godina (ponedelnik) vo 17 ~asot vo prostori-ite vo P. U. Krume Kepeski – Pripor.

GRADONAÂLNIKNa Op{tina Kisela VodaXorxe Arsov

Grade`nata sezona vo Op{tinata privr{uva

PINTIJA DOBI NOV PARK SO DETSKO IGRALI[TE I NOV PAZAR

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 20 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

Op{tinata KiselaVoda vo sorabotka soGradot go re{i proble-mot so soobra}ajniothaos na ulicata #Prvo-majska#. Brzoto vozewena delot od semaforitena ulicata #Narodni He-roi# do semaforite naCementarnica Usje, {topredizvika golem broj nasobra}ajni nezgodi, ed-nostavno za gra|anite naMZ 11 Oktomvri-baraki,be{e samo pri~ina pove}e,problemot da go pri-javat vo Op{tinata.

Gradona~alnikot Xorxe Ar-sov vo sorabotka so gra|anite i od-govornite vo Gradot, napravija plani programa za re{avawe na proble-mot. Imeno, na kriti~niot del odulicata se postavija tri semafori{to treba da go zabavat dvièweto namotornite vozila. Dva semafora sepostaveni na ulicata #Prvomaj-ska#, na vlezovite kon naselbata 11Oktomvri- baraki i eden semafore postaven na raskrsnicata me|uulicite #Prvomajska# i #NarodniHeroi#. Pokraj za~estenoto pris-ustvo na soobra}ajnata policija,denovive na #Prvomajska# e posta-ven i radar, vo blizina na benzin-skata pumpa #Supertrejd#, koj gi in-

formira voza~ite za brzinata sokoja se dviàt, a na samiot radarpostavena e i tabla so maksimalnodozvolenata brzina od {eeset ki-lometri na ~as. Celta na postavu-vawe na ovoj radar e preventivna,da se nateraat voza~ite da ja usog-lasat brzinata na dvièweto so soo-bra}ajnite pravila i da se zgolemibezbednosta vo soobra}ajot. No, se-pak, ne treba da se zaboravi deka,dokolku ne gi po~ituvaat soobra-}ajnite znaci, nesovesnite voza~i}e bidat kazneti od soobra}ajnatapolicija, koja go nabquduva rada-rot i celiot tek na soobra}ajot naulicata #Prvomajska#.

R. S.

Na ulicata

#Prvomajska#

RADAROT#LOVI#

NESOVESNIVOZAÎ

Ulicata Draga Stojanovska e asfaltirana vo dolìna od 66,5 metri

i {iro~ina od 4 metri na koja prethodno bea postaveni

i rabnici so dolìna od 85 metri

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Vakvite sredbi se pove}e od ne-

ophodni vo nasoka na me|useb-

no zapoznavawe, razmenata na

mislewa i iskustva za funk-

cioniraweto na ELS i osozna-

vaweto na sostojbite i otvo-

renite pra{awata vo op{ti-

nite vo Republika Makedonija

Vo ramkite na prethodno ut-vrdenata potreba za vospostavu-vawe pobliska sorabotka me|u so-vetite na op{tinite vo Republi-ka Makedonija, kako i potrebataza razmena na iskustva vo delot nanadle`nostite na op{tinite ifunkcioniraweto na istite, de-legacii na Sovetot na Op{tinaKisela Voda vo tekot na izmina-tiot mesec ostvarija pove}e pose-ti na nekolku op{tini vo Repu-blikata.

Taka, sovetni~kata grupa vosostav Slobodan Blaèvski, Mar-jan Trajkovski, Goran Petru{ev iBlagoja Simonovski na 9 i 10 ok-tomvri ostvari rabotna poseta naOp{tina Kru{evo.

Celta na ovaa poseta be{evra~uvawe na Odlukata za donaci-ja na 100.000,00 denari na manas-tirot #Sv. Preobraènie# vo

Kru{evo, koja Sovetot ja donesena edna svoja sednica.

Vo ramkite na predvidenataagenda vo prviot den od posetatabe{e ostvrena kusa sredba so pret-sedava~ot na Sovetot na Op{tinaKru{evo, {to sleduva{e zaedni~-ka sredba so ~lenovite na Ini-cijativniot odbor za izgradba namanastirot #Sv. Preobraènie#,pri {to be{e vra~ena Odlukataza donacija.

^lenovite na Inicijativni-ot odbor gi informiraa gostiteod Kisela Voda kako te~at rabo-tite okolu izgradba na manasti-rot, zablagodaruvaj}i se za dona-cija i idejata {to ja pokrenaOp{tina Kisela Voda, bidej}i idrugi op{tini ja sledele i ve}epristignuvale donacii i od niv.

Vo vtoriot del od posetatabe{e ostvarena rabotna sredba soPretsedatelot i ~lenovi na So-vetot od Op{tina Kru{evo, na ko-ja se vode{e diskusija glavno vodelot na ostvaruvawe na funkci-ite na op{tinata, pri {to gostitebea zapoznaeni so problemite i soprednostite so koi se soo~uva edna

mala op{tina, kako {to eKru{evo. Vo razgovorite posebenaspekt be{e staven na lokalniotekonomski razvoj, komunalnite ra-

boti, obrazovanieto, zdravstvoto,u~estvoto vo proekti i donacii,~lenstvoto vo ZELS, prienata nanoviot zakon za nadomestoci na~lenovite na Sovetot i drugo.

Sovetni~kata grupa, pak, vosostav Zoran Antovski, GoricaAn|elkovska, Marija \or|ieva,Slavica Nova~evska, Gordana Ma-nojlovska i Metodi Kocev, na 19i 20 oktomvri ostvarija rabotniposeti na op{tinite [tip i Pro-bi{tip.

Delegacijata konstatira de-ka posetata na dvete op{tini us-pe{no e realizirana vo nasoka name|usebnoto zapoznavawe, razme-nata na mislewa i iskustva zafunkcioniraweto na ELS i osoz-navaweto za sostojbite i pra{a-wata vo op{tinite vo RepublikaMakedonija. Pritoa, dobieni se irazmeneti mno{tvo informaciiod rabotata i dejstvuvaweto nasoodvetnite soveti kako i celos-noto funkcionirawe na op{tina-ta (gradona~alnik i administra-cija). Isto taka, dobieni se solid-ni soznanija za u~estvo i realiza-cija na soodvetni proekti odrazni donatorski fondovi i aso-cijacii. Pritoa, e konstatiranapotrebata od po~esti me|usebnisredbi na ~lenovite na sovetiteod op{tinite, kako i organizaci-ja na zaedni~ki sredbi za nekojatema ili zakonski proekt.

Sorabotkata so drugite op{-tini moè da bide na razli~nipoliwa, od sekojdnevnoto izvr{u-vawe na nadle`nostite {to giimaat op{tinite i funkcioni-raweto na istite vo ureduvawe iplanirawe na prostorot, za{titana ìvotnata sredina i priroda-ta, lokalniot ekonomski razvoj,komunalnite dejnosti, kulturata,obrazovanieto, socijalno-zdrav-stvenata za{tita i drugi delegi-rani nadle`nosti. Tokmu poradivakva razmena na iskustva i in-formacii sovetni~kata grupa, vosostav Miroslav Tasevski, Slavi-ca Nova~evska, Dingo âlovski,Marija \or|ieva, Lidija \or|i-evska i Zoran Antovski na 9 i 10noemvri realizira{e poseta naop{tinite Krivoga{tani i Bito-la. Pokraj gorenavedenite celi naposetite vo ramkite na prethod-no utvrdenata Programa za sora-botka na Sovetot na Op{tinaKisela Voda so Sovetite na op{-tinite vo Republika Makedonijaovaa delegacija ima{e zada~a ivra~uvawe na Odlukata za donaci-ja na 30.000,00 denari na Op{tinaKrivoga{tani, koja ovaa godina jazafati golemo nevreme.

Vo prostoriite na Op{tinaKrivoga{tani, vo prisustvo nasovetnici, op{tinskata adminis-tracija i gra|ani, na pretsedatel-ot na Sovetot na op{tina Krivo-ga{tani mu be{e vra~ena Odlu-kata. Pritoa, bile vodeni mo{nesrde~ni razgovori vo koi sovet-ni~kata grupa na Op{tina KiselaVoda be{e zapoznaena so {tetite{to gi pretrpe Op{tinata vo ne-vremeto {to ja zafati.

Vtoriot del od razgovoritebe{e posveten na zapoznavawe souslovite i na~inot na funkcioni-rawe na ovaa mala ruralna op{-tina so mal buxet i skromna raz-vojna komponenta. Sepak, srde~no-sta, osobeno na pretsedatelot ne

izostana koga na krajot £ se zabla-godari na Op{tina Kisela Voda,potenciraj}i deka toa e edna odretkite op{tini {to se setila dadonira sredstva za ublaùvawe na{tetite.

Po ova delegacijata zaminavo Kru{evo kade {to poloì sve-ò cve}e na grobot na tragi~nopo~inatata makedonska i balkan-ska pop zvezda To{e Proeski.

Narednata destinacija nadelegacijata na Sovetot na Op{-tina Kisela Voda be{e Op{tinaBitola, kade {to se vodea dolgikonstruktivni i pred s¢ korisnirazgovori {to gi opfatija temiteod nadle`nostite na op{tinite inivnoto funkcionirawe.

Aktivnosti na ~lenovite na Sovetot

SOVETNI^KI GRUPI VO POSETA NA POVE]EOP[TINI VO REPUBLIKATA

Miroslav Tasevski ja dodeluva donacijata

na pretstavnik na Op{tinata Krivoga{tani.

Slobodan Blaèvski ja predava donacijata

na pretstavnik na Crkovniot odbor.

Op{tinata Kisela Voda prva donira{e ibe{e inicijator

za pribirawe sredstva za doizgradba na crkvata

Sv. Preobraènie

Sredba so sovetnicite

na Op{tina Bitola.

Poseta na grobot na To{e Proeski

OV F O K U S O T

PRIVR[UVA GRADE@NATA SEZONA VO OP[TINATA

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK 7

Trim pateka

Asfaltitana ulicata Draga Stojanova

Letnikovec vo

MZ Kisela Voda

Renovirani

prostoriite na

MZ Pintija

Asfaltiran pristapniot pat do Tri Kru{iNovi trotoari vo Dra~evo

So novite {ahti,is~isten kolektorot

na ul. Sava Kova~evi}Privr{uva atmosferskata kanalizacija

na ul. 14 Dekemvri

Novi klupi na Pu{kinova

SVEÊNO PROSLAVEN 13 N

8

Po povod praznikot 13 Noemvri - denot na osloboduvaweto na na{iotOp{tinata realizira dva proekti. Prethodno gradona~alnikot Xopretsedatelot na Sovetot Goran Arsovski poloìja sveò cve}e vovelikanite na grobi{tata vo Butel. Vo ~est na praznikot bea realizirekti. Prviot e otvoraweto na renoviraniot spomenik 13 Noemvri koOU Krume Kepeski. Ovoj proekt pokraj Op{tinata, finansiski go Sojuzot na borcite i Sojuzot na penzionerite od Op{tina. Ovoj prosorabotkata {to ja ima Op{tinata so Sojuzot na borcite vo delot na to na spomenicite koi se nao|aat na teritorijata na najstarata skopskRenoviraniot spomenik go otvori gradona~alnikot Xorxe Arsov.Isto taka po povod 13 Noemvri be{e pu{tena vo upotreba i novata TrIstata ,po~nuva od Centarot za lica so posebni potrebi(kaj Stara ramùva po dolìnata na prugata, se do podvoznikot kaj bulevar Srbija. Tta spojuva tri mesni zaednici: Cvetan Dimov,11 Oktomvri (zgradi) i 1baraki).Patekata e dolga okolu 2.5 km, a sve~eno ja pu{ti vo upotr~alnikot Arsov.- Vo Op{tinata se realiziraat niza proekti za masoven sport i rekreaba da go zaboravime nitu u~ili{niot sport vo koj godinava }e zapo~nprevarite vo nekolku sportovi. Trim patekata }e sluì osven za masrekreacija isto taka i za zabava na gra|anite koi ìveat na teritorijtinata-istakna gradona~alnikot Xorxe Arsov. Inaku, dvete manifestsovno poseteni od u~enicite i gra|anite na Kisela Voda i bea prosledta kulturno umetni~ka programa podgotvena od u~enicite na osumte uegzistiraat vo Op{tinata.

9

NOEMVRI

Godinava za prv pat vo svojata istorija,Makedonija po 114 godini, kako dràvenpraznik go odbeleà formiraweto na VMRO.Na 23 oktomvri, pred 114 godini, vo 1893 god-ina vo Solun e osnovana prvata Makedonskatarevolucionerna organizacija, koja si postaviza cel da mu ja vrati verbata na narodot vo sop-stvenata sila, deka samo so borba moè da jaizvojuva svojata sloboda i nezavisnost.

So svoeto osnovawe Makedonskata revolu-cionerna organizacija go istrgna makedon-skiot narod od pregratkata na beznade`nost,mu ja oìvea voljata za borba protiv tirani-jata, go organizira, go vooruì i go povede konostvaruvawe na vekovnata cel pod znameto nanajgolemiot ~ove~ki ideal - slobodata natatkovinata.

Tokmu zatoa, 23 Oktomvri e Den na make-donskata revolucionerno-osloboditelna borbai predvesnik na idnite makedonski vostanija:Ilinden i 11 Oktomvri, i osnovopolo`nik namakedonskiot dràvotvoren ideal: od ASNOMi 8 Septemvri 1991 godina. Makedonskata rev-olucionerna organizacija, po Prvata svetskavojna profilirana kako Vnatre{na makedons-ka revolucionerna organizacija, ili poto~nopoznata so ~etirite sveti bukvi “VMRO”, vosvojot istoriski razvoen pat izmina te{kipremreìja i isku{enija vo baraweto na naj-soodvetni legalni i revolucionerni metodi isredstva za osloboduvawe i obedinuvawe naMakedonija i sozdavawe na samostojna i nezav-isna makedonska dràva.

VMRO se pojavi kako tajna, samostojna inezavisna revolucionerna organizacija da gomobilizira, podgotvi i povede makedonskiotnarod vo vooruèna borba za nacionalno oslo-boduvawe. Osnova~ite na VMRO bea makedon-ski patrioti i revolucioneri, vo koi be{esobrana ideolo{kata i intelektualnata sila

na makedonskoto revolucionerno dvièwe: d-r Hristo Tatar~ev od Resen, lekar, Dame Gruevod s. Smilevo, profesor, Petar Pop Arsov od s.Bogomila, Vele{ko, profesor i publicist,Anton Dimitrov od s. Ajvatovo, Solunsko, pro-fesor i sudija, Hristo Batanxiev od Gumenxe,profesor i direktor na gimnazija i Ivan HaxiNikolov od Kuku{, profesor i kniàr.

Nabrgu po svoeto osnovawe, VMRO gointernacionalizira makedonskoto delo, ja nat-era Evropa i svetot da obrnat vnimanie konMakedonija, kon nere{enoto makedonskopra{awe i kon porobeniot i obespraven make-donski narod, so odrùvawe na postojani kon-takti so evropskite politi~ki, diplomatski,kulturni i nau~ni sredini. VMRO be{e nar-odna, revolucionerna i politi~ka organizaci-ja, koja od nejzinoto osnovawe do raspu{tawe-to vo 1934 godina, be{e glavna makedonska voo-ruèna sila i so svoeto revolucionerno dejs-tvuvawe vleva{e nade` kaj porobeniotmakedonski narod za osloboduvawe na svojatatatkovina.

So svoeto osnovawe VMRO otvori novistranici vo osloboditelnata borba na make-donskiot narod, predizvika ogromen intereskaj silite na Balkanot i Evropa i stana ednaod najgolemite, najavtoritetnite i naj-masovnite revolucionerni organizacii.

VMRO e nacionalna, patriotska i narod-na organizacija, {iroko prifatena od sitesloevi na makedonskiot narod. Imeto naVMRO e dlaboko vreàno vo svesta na naro-dot, vo narodnoto pametewe. So toa ime i sonejzinite ideali se vodela makedonskatanacionalno osloboditelna borba dopobedonosniot kraj za sozdavawe na na{atasega{na samostojna i suverena RepublikaMakedonija.

Godi{ninata od formiraweto na VMRO za prv pat odbeleàna

kako dràven praznik

DEN KOGA E VRATENA VERBATA VO SOPSTVENATA SILA

Kako Den na makedonskata revolucionerno-osloboditelna borba,

23 Oktomvri e predvesnik na idnite makedonski vostanija -

Ilinden i 11 Oktomvri i osnovopolo`nik na makedonskiot

dràvotvoren ideal od ASNOM i 8 Septemvri 1991 godina

t glaven grad,orxeArsov io Alejata narani dva pro-

oj se nao|a vopotpomognaa

oekt e del odrenovirawe-

ka Op{tina..

rim patekata.mpa), prodol-Trim pateka-11 Oktomvri(reba gradona-

acija. Ne tre-nat liga nat-

soven sport ijata na Op{-

tacii bea ma-deni so boga-~ili{ta koi

Katerina PANOVA ILIEVSKA

Vo najgolemata naselba vo ramkite naOp{tina Kisela Voda, vo naselbata Dra-~evo, se nao|a pravoslavniot hram #SvetiSpas# posveten na Hristovoto Voznesenie.Ovaa crkva e od golemo na~ewe za naselenie-to od Dra~evo koe niz godinite tuka sozda-lo ubavi crkovni tradicii.

Za istorijata na crkvata Sveti Spasrazgovaravme so nejziniot stare{ina, jerejIgor Dimitrievski.

Koga e izgradena ovaa crkva i dali imanekoe veruvawe deka ovoj svet hram treba dabide posveten tokmu na Voznesenieto Hri-stovo?

- Crkvata #Sveti Spas# e izgradena nastotina metri od starata crkva kaj loka-litetot Crkvi{te, po koja najverojatno i godobila imeto #Sveti Spas#. Za godinite zapo~etokot na izgradbata na crkvata #SvetiSpas# postojat dva zapisa. Edniot zapis e od1848 godina, od vremeto na mitropolitotJoakim i se nao|a na yidot od severnatastrana na crkvata do vlezot na malata vra-ta. Vtoriot podatok e od 1949 godina i e za-pi{an na severnata oltarna vrata {to ja ra-botel Di~o Zograf, koj isto taka u~estvu-val vo izrabotkata na ikonostasot. Za pove-rodostoen se smeta vtoriot podatok imaj}ipredvid deka ìvotopisot na yidovite eraboten po smrtta na mitropolitot Joakim.

Najgolem pridones za podignuvawe nanovata crkva ima skopskiot mitropolitJoakim koj{to istovremeno e eden od ktito-rite na crkvata. Na `rtvenikot izrabotenod Di~o Zograf, od levata i od desnata stra-na se napi{ani imiwata na ktitorite i naonie {to ja pomognale izgradbata na crkva-ta. Se znae deka ovaa crkva ja gradel PetreGarkata zaedno so mesnoto naselenie, koe odraka na raka gi prenesuvalo kamewata odstarata i gi koristele za izgradba na novatacrkva. Crkvata #Sveti Spas# e osvetena de-set godini podocna, odnosno vo 1858 godina.

Postojani dogradbi

Dali niz godinite crkvata pretrpelanekakvi izmeni, odnosno koga go dobiladene{niot izgled?

- Crkvata #Sveti Spas# spa|a vo redotna pogolemite baziliki bez kupola, so pra-voagolna forma, nalik na crkvata #SvetaBogorodica# vo Skopje. Se razbira deka nizgodinite crkvata pretprela izvesni prome-

ni, pa taka, na primer, podot {to bil pr-vi~no izgraden od kameni plo~i vo 1997 go-dini e zamenet so nov mermeren pod. Vo se-dumdesettite godini, pak, e izgradena novazgrada, odnosno crkoven dom kade {to izve-sen period ìveele sve{tenicite. Pred de-setina godini, poto~no vo periodot od 1998do 2001-ta godina izrabotena e nova fasadana crkvata, za {to najgolema zasluga ima pro-tojerej stavrofor Kosta Stanoevski, a voistiot period blagodarenie na protojerejstavrofor Zoran Aleksoski e dogradenakambanarijata koja datira od 1956 godina.Ne{to podocna, vo periodot od 2004-2006godina, koga so crkvata bogona~estvuval pro-ta Goran Karevski napravena e nova ogradaokolu crkovniot dvor, dodeka godinava pos-tavivme nova fasada na gornata i na dolna-ta zgrada od crkvata.

Crkvata #Sveti Spas# e najgolem hris-tijanski pravoslaven hram vo Op{tinaKisela Voda. Pod va{a jurisdikcija e man-astirot #Sveto Prepolovenie#, kako i no-voizgradenata crkva na Tri Kru{i, #SvetaPetka#. Spored vas, kolku kaj naselenieto,osobeno kaj pomladata populacija, postoiinteres da ja posetuva crkvata i kakvi s¢ ak-tivnosti se slu~uvaat vo nea

- Pred s¢, sakam da potenciram deka voposlednive desetina godini interesot namladite lu|e za religijata e vo golem po-rast. Vistina mi pretstavuva ogromno za-dovolstvo koga crkvata ja gledam prepolnaso vernici. Sekoja nedela kako i za vremena sekoj praznik vo 7.30 ~asot nautro vocrkvata se odrùva sveta liturgija, dodekavo nedelite po svetata liturgija se odrù-vaat ~asovi po veronauka. Veronaukata zaprvpat e vovedena vo 1979 godina, a za nej-zin osnovopolo`nik se smeta protojerejstavrofor Aleksandar Stojkovski. Podo-cna za taa cel e osnovana i crkovnata bib-lioteka. Me|udrugoto vo ramkite na crk-vata #Sveti Spas# raboti i crkovniot horkade {to se pee staromakedonsko peewe.Vo crkovniot hor ~lenuvaat u~enicite odPravoslavnata Bogoslovija so koi imameodli~na sorabotka. Tradicija e vo na{atacrkva za praznikot posveten na Sveti Kli-ment rektorot na Bogoslovijata sekoja go-dina da odrùva ve~erna bogoslu`ba.

Humanitarni akcii

Inaku, pokraj redovnite aktivnosti niese obiduvame vo soglasnost so na{ite mo`-nosti da mu pomagame na naselenietoosobeno od na{ata parohija. Imeno, blago-

darenie na vernicite vo crkvata se sobiraatdobrovolni prilozi za pomo{ na socijalnozagrozenite lica. So zadovolstvo sakam daistaknam deka godinava }e bideme del odhumanitarnata akcijata za dodeluvawe nazimska obleka {to }e ja organizira op{tinaKisela Voda, pod mototo “Bidi Human”.

Ona {to e specifi~no za lu|eto od Dra-~evo e toa {to tie sozdale dolgogodi{natradicija masovno da se sobiraat vo crkva-ta #Sveti Spas# i zaedni~ki da gi prosla-vuvaat verskite praznici. No, zabeleì-telno e deka vo najgolem broj vernicite sesobiraat na vtoriot den po Veligden, od-nosno na Pokrsti. Od koga postoi ovaa tra-dicija i {to organizira crkvata za ovojnastan?

- Tradicijata odewe na Pokrsti sepraktikuva od izgradbata na crkvata #SvetiSpas#. Na vtoriot den od Veligden, nasele-nieto od Dra~evo masovno se sobira vo dvo-rot na crkvata #Sveti Spas# kade {to posvetata liturgija po~nuvaat so Veligdenskalitija. Narodot so sebe nosi ikoni i crkov-ni znamiwa, a na ~elo na povorkata odat ma-li deca, takanare~eni “xak~iwa”. Inaku,ovoj obi~aj na odewe na Pokrsti e starohri-stijanski obi~aj {to vo posledno vreme sepomalku se praktikuva kaj makedonskite ver-nici, no interesno e da se zabeleì deka tu-ka vo Dra~evo ovaa stara tradicija ne samo{to e zadràna, tuku i masovno se odbele-ùva. Obi~ajot odewe na Pokrsti ili pra-

veweto litija go simbolizira odeweto naIsus Hristos niz Palestina. Litijata gi mi-nuva mestata ozna~eni so krst vo okolinatana Dra~evo, dodeka lu|eto od povorkata semolat za zdravje i bogat plod, no baraat iblagoslov za ìtoto i lozjata. Povorkatatrgnuva od crkvata #Sveti Spas# i se dviìvo pravec na Markov Rid, Korxev Krst,Pelenica i Tri Kru{i kade {to litijatazavr{uva Ovaa tradicija vo pedesettitegodini poradi toga{nite vremenski prilikibila prekinata, no povtorno e obnovena vo1990 godina i ottoga{ navamu masovno se od-beleùva ovoj praznik. Godinava blagodare-nie na Op{tina Kisela Voda koja zaedno socrkvata se vklu~i vo organiziraweto na Po-krsti, ima{e iznenaduv~ki golem broj navernici. Vo taa nasoka, godinava planiramevo sorabotka so Op{tinata da gi poplo~i-me zemjenite pateki po koi se odi na Pokrs-ti, odnosno od Pelenica do Tri Kru{i.

Osven na ovoj praznik, naselenieto odDra~evo masovno se sobira i za praznikotSveti Atanasie {to se slavi na 31 januari,kako i za Spasovden, a go praznuva celo se-lo. Toga{ po svetata liturgija vo krugot nacrkvata se pravi zaedni~ka “blagoslovenamanxa” od koja sekoj vernik kasnuva za zdrav-je. Organizacijata na ovie nastani, kako ina site ostanati aktivnosti na crkvata serealiziraat so pomo{ na Crkovniot Odbor~ii ~lenovi se odbrani od seloto. Inaku,~lenovite na Crkovniot odbor rabotat vo-lonterski vo period od 4 godini.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

C R K V I V O O P [ T I N A T A

10 www.kiselavoda.gov.mk

Crkva #Sveti Spas#, Dra~evo

NAJGOLEM PRAVOSLAVENHRAM [TO GI NEGUVASTARITE TRADICII

NAJAVA ZA SLEGUVAWETO NA SVETIOT DUH VRZ APOSTOLITE

Praznikot Voznesenie Hristovo ili Spasovden ima zna~ajno mesto vopravoslavnata religija. Ovoj praznik se slavi 40 dena po Veligden i sekoga{ e vo~etvrtok. Vo periodot od 40 dena po voskresnuvaweto Isus Hrstos im se javuval nasvoite u~enici i im zboruval za Carstvoto Bo`jo. So toa Isus go najavuval slegu-vaweto na Svetiot Duh vrz apostolite. Na mestoto od koe Isus se voznesol naneboto, caricata Elena naredila da se izgradi crkva koja podocna Saracenite jaurnale. Vo spomen na Hristovoto Voznesenie na neboto crkvata go vostanovilapraznikot Spasovden, zo{to toga{ se praznuva denot na Spasitelot na svetot,Isus Hritos. Ovoj praznik do IV vek se slavel vo t.n. Pedesetnicata, odnosnopedeset dena po Veligden, koga se praznuva Duhovden ili Sveta Troica i kade {tobile sleani pove}e spomeni. Duri kon krajot na IV vek ovoj den e odelen kakoposeben praznik {to se slavi to~no na 40-ot den po Veligden.

Poslednite desetina godini interesot na mladite lu|e

za religijata e vo golem porast. Vistina mi pretstavu-

va ogromno zadovolstvo koga crkvata ja gledam prepolna

so vernici, veli jerej Igor Dimitrievski.

- Od izgradbata na crkvata #Sveti Spas# se praktikuva i

tradicijata odewe na Pokrsti


O B R A Z B O V A N I E

Gradinkite go odbeleàa mesecot so bezbroj aktivnosti

VLADATA POSTAVI CRVEN TEPIH I ZA NAJMALITE

Na decata od golemata grupa na gradinkata „VeseliCvetovi#, objekt „Sinoli~ka#, verojatno u{te dolgo }eim ostane vo se}avawe posetata i nezaboravno druèwe

so vrabotenite vo Vladata na Republika Makedonija

I ovoj mesec vo gradinkite na podra~jeto na Op{tina Kisela Voda beasprovedeni bezbroj aktivnosti, vo koj aktivno bea vklu~eni na{ite najmalisogra|ani. Na decata od golemata grupa od gradinkata „Veseli Cvetovi#,objekt „Sinoli~ka#, verojatno u{te dolgo }e im ostane vo se}avawe posetatai nezaboravno druèwe so vrabotenite vo Vladata na Republika Makedonija.Se otvorija vratite na mnogu kancelarii na ministri, a decata se zapoznaa sorabotata na mnogu vladini pretstavnici {to gi gledaat na televizija. Pritoa,tie postavuvaa mnogu pra{awa {to predizvikaa voodu{evuvawe i nasmevkikaj site prisutni. Isto taka, imaa mo`nost da prisustvuvaat nekolku minutina vistinska sednica na Vladata, a nivnoto voodu{evuvawe i vozbuda go izraz-ija so vnimatelno slu{awe na izlagaweto na eden od ministrite. Bea voodu{e-veni od salata za sostanoci vo koja sedea kako vistinski pratenici. Na krajotod posetata }e ostane zabeleàna izjavata na edno od de~iwata: „Jas re{iv dastanam premier#.

Emociite za srde~niot priem bea zapi{ani vo knigata za vpe~atoci, vokoja vrabotenite vo ovaa gradinka ja izrazija blagodarnosta za mo`nosta, ma-kar i na kratko, da bidat del od niv, da ja po~uvstvuvaat atmosferata i seri-oznosta na seto ona {to sekojdnevno se slu~uva tamu.

Inaku, ovaa gradinka be{e vklu~ena i vo proektot so edukativna progra-ma od humanitaren karakter za sobirawe na igra~ki nameneti za decata od ma-terijalno i socijalno zagrozeni semejstva. Po toj povod vo objektot #Son~o-gled# be{e realiziran proektot pod naslov „Druèwe so me~eto Lino, seko-ga{ humano i fino#, a decata minaa eden nezaboraven den vo druèwe so masko-tata nare~ena „me~eto Lino#.

Isto taka, po povod ~etvrtiot rodenden bibliotekata na objektot „Sino-li~ka# se zbogati za pove}e knigi, a slu~uvawata na ovaa manifestacija }e sve-do~at za u{te edna uspe{na godina na sorabotka so instituciite, roditelite,qubitelite na pi{aniot zbor, koi ja posetija gradinkata i so qubov dadoa svojpridones vo literaturata. Prigodnata sve~enost i priredbata {to decata japodgotvija za ovoj moment gi razneì srcata na prisutnite roditeli i gosti.

Pozdraven zbor za zna~eweto na ovoj moment odrà direktorkata na „Ve-seli Cvetovi#, Pavlina Karamazova, koja gi pozdravi prisutnite so zboro-vite: „Knigata edna{ se ra|a i ve~no ìvee. Neka so vakvi nastani na ovie ina idnite generacii im sozdademe qubov kon pi{aniot zbor, da im ovozmoì-me i ovde vo gradinkata da se druàt so knigata i da go zbogatuvaat svoetoznaewe u{te od najmala vozrast#.

Mesecot noemvri go odbeleùvaat mnogubrojni aktivnosti i vo gradinkata„13 Noemvri#. Na 13 Noemvri vo site objekti na ovaa gradinka pod mototo„Zapoznaj go svojot grad za pove}e da go saka{#, preku kviz natprevari za Skopjei konstruirawe so gradeèn materijal (kocki) na nekoj del od gradot, se proslaviDenot na osloboduvaweto na glavniot grad. Decata od objektot „Prìno# u~estvu-vaa na tradicionalnata manifestacija „Go gradam svojot grad#, vo organizacija naDetski kulturen centar „Karpo{#, a vo prostoriite na Muzejot na grad Skopje.Decata, pak, od „Rasadnik# so edna to~ka nastapija na manifestacijata po povodotvoraweto na Trim patekata vo organizacija na Op{tina Kisela Voda.

Inaku, po povod ispra}aweto na esenta vo site objekti na ovaa gradinka,„Rasadnik#, „Prìno# i „Peperutka 1 i 2# od 19 do 23 noemvri }e se organizi-raat sve~enosti na koi }e im prethodat zaedni~ki rabotilnici so roditelite.

R. T.

Vo Republika Makedonijavo tek e proektot za inkluzija nadeca so posebni potrebi vo os-novnite u~ili{ta i detskitegradinki. Za zna~eweto na ovojproekt razgovarame so GoranPetru{ev, ~len na Sovetot naOp{tina Kisela Voda, po profe-sija dipl. defektolog, koj 2000-2003 godina bil vklu~en vo pro-ektot kako mobilen defektolog.

Do kade e realizacijata na

ovoj proekt?

- Vo Republika Makedonijanekade od 1998 godina se sprove-duva proektot Inkluzija na de-cata so posebni potrebi vo re-dovnite u~ili{ta, vo organiza-cija na Biroto za razvoj na ob-

razovanieto. Vo ovoj proekt sevklu~eni pogolem broj na deca soposebni potrebi vo redovniparalelki, vo redovni osnovniu~ili{ta {to se del od proek-tot, no ima vklu~eno i deca vodrugite u~ili{ta, bidej}i soZakonot za osnovno obrazovanie(sl.vesnik na R.M. br 55/2005) ~len27, Osnovnoto u~ili{te treba daovozmoì obrazovanie nau~enicite so posebni obrazovnipotrebi.

Vo u~ili{tata {to se delod proektot, odredeni nastav-nici imaat posetuvano pove}eseminari za edukacija na nas-tavnici vo redovnite osnovniu~ili{ta za rabota so decata soposebni potrebi, a pokraj toaovie u~ili{ta gi posetuvaa imobilni u~iteli-defektolozikoj im davaa podr{ka na nas-tavnicite {to vo svoite para-

lelki imaa vklu~eno deca soposebni potrebi, a vo odredenislu~ai se vklu~uvaa direktno voneposredna rabota so decata {toimaa potreba od specijalnastru~na pomo{.

Poradi najrazli~ni objek-tivni, no i subjektivni pri~ini,vo poslednite nekolku godinianga`manot na mobilnite u~i-teli -defektolozi e prekinat,taka {to decata so PP seostaveni bez neophodnatastru~na pomo{ vo u~ili{tata.

[to se predlaga za nadmin-

uvawe na ovaa sostojba?

- Zakonot za Osnovno obra-zovanie predviduva deka vospit-no-obrazovnata dejnost pokraj

nastavnicite ja ostvaruvaat istru~nite sorabotnici (pedagog,psiholog, defektolog), no pro-filot defektolog s¢ u{te ne evklu~en vo niedno osnovnou~ili{te.

So decentralizacijata ob-razovanieto preminuva vo nad-le`nost na lokalnata samoupra-va, so {to se otvoraat pogolemimo`nosti za planirawe napotrebite na u~enicite vo potes-ni ramki, kako i poddr{ka naaktivnostite {to zna~at pok-valitetno i pohumano obrazo-vanie, {to podrazbira obezbedu-vawe na lokalna infrastruktu-ra i koordinacija na stru~nilica za poddr{ka i obezbeduvawena redovnite u~ili{ta vo koj seintegrirani deca so posebnipotrebi, so soodvetni nastavnisredstva i pomagala.

Taka, vo zavisnost od brojot

na deca so posebni potrebi nateritorijata na odredenaop{tina {to se vklu~eni voredovnite u~ili{ta, lokalnitevlasti moàt da planiraat kol-ku defektolozi se potrebni i vokoi u~ili{ta.

Kakva e sostojbata vo u~ili-

{tata i gradinkite vo Op{tina

Kisela Voda?

- Konkretno vo Op{tinaKisela Voda od vkupno osum u~i-li{ta, ~etiri se del od proektotza Inkluzija i imaat vklu~enookolu 50 deca, so {to neminovnose nametnuva potrebata za vrabo-tuvawe na defektolog.

Konkreten ~ekor e napravenso toa {to Sovetot predloìvklu~uvawe na defektolog vodetskite gradinki na te-ritorijata na Op{tinata i nasvoja sednica vo sistematizaci-jata na gradinkata #8 Mart# gododade rabotnoto mesto dipl.defektolog. Ova so zadovolstvobe{e prifateno od upravata ivrabotenite vo gradinkata, taka{to Upravniot odbor na gra-dinkata gi usvoi predloèniteizmeni i po dobienoto odobrenieod Ministerstvoto za trud isocijalna politika }e moè da sepristapi kon vrabotuvawe navakov profil.

[to bi moèlo vo ramkite

na Op{tina Kisela Voda da se

napravi za podobruvawe na sos-

tojbata vo u~ili{tata i gradin-

kite?

- Vo naredniot period sog-leduvaj}i ja sostojbata vo os-novnite u~ili{ta potrebno e dase pristapi kon izgotvuvawe naplan i programa za vklu~uvawena defektolog vo osnovniteu~ili{ta. Za po~etok akcijatabi moèla da te~e so eden defek-tolog za cela Op{tina koj bikoordiniral so u~ili{tata i bigi naso~uval nastavnicite voodnos na rabotata so ovie deca.Isto taka, ovoj defektolog bi sevklu~uval vo dopolnitelna nas-tava so decata {to imaatpote{ki pre~ki vo razvojot i nakoi im e neophodna stru~napomo{. Na ovoj na~in bi jaolesnile inkluzijata na oviedeca so {to }e gi zgolemimemo`nostite za ednakov pristapvo obrazovanieto za site deca.

M. Matovi}

Proekt za Inkluzija na deca so posebni potrebi vo osnovnite

u~ili{ta i detskite gradinki

NEOPHODNO E VKLUÛVAWE NA DEFEKTOLOZI

VO OBRAZOVNIOT PROCESVo Op{tina Kisela Voda od vkupno osum u~ili{ta, ~etiri se del od

proektot za Inkluzija i imaat vklu~eno okolu 50 deca, so {to ne-

minovno se nametnuva potrebata za vrabotuvawe na defektolog, ve-

li Goran Petru{ev, ~len na Sovetot na Op{tina Kisela Voda, po

profesija dipl. defektolog, koj 2000-2003 godina bil vklu~en vo

proektot kako mobilendefektolog

Fiskalna decentralizacija

Na 1 oktomvri 2007 godina, oficijalno,po~na vtorata faza od procesot na fiskalna de-centralizacija vo Republika Makedonija (RM).Vrz osnova na prethodna ocenka na ispolnuva-weto na zakonski utvrdenite kriteriumi, 42op{tini od Vladata na RM dobija dozvola zavleguvawe vo vtorata faza od toj proces. Osta-natite 42 op{tini i gradot Skopje ili ne pod-nesoa barawe za dobivawe dozvola ili, pak, negi ispolnuvaa(t) vo celost potrebnite krite-riumi za vleguvawe vo vtorata faza od fiskal-nata decentralizacija. Ocenkata na ispolnu-vaweto na kriteriumite i, eventualnoto, vle-guvawe na tie edinici na lokalnata samoupra-va (ELS) vo vtorata faza od toj proces, }e sevr{i vo pretstojniot period.

Vtorata faza na fiskalnata decentral-izacija, vo osnova, zna~i prenesuvawe fiskal-ni nadle`nosti od centralnata na lokalnitevlasti vo vrska so finansiraweto na platite,naemninite i na drugite nadomestoci na vrabo-tenite lica vo dràvnite u~ili{ta, javnitedetski gradinki, domovite na kulturata i vodrugi sli~ni javni lokalni ustanovi, so sredst-va od t.n. blok dotacii od buxetot na RM. Pre-nesuvaweto na takvite nadle`nosti ne smee dase sfati, samo, kako posredni~ki transfer nasredstva od centralniot buxet preku buxetitena op{tinite do krajnite buxetski korisnici.So dobivaweto mo`nost da gi naso~uvaat sred-stvata za plati i nadomestoci, gradona~alni-cite ja zasiluvaat svojata uloga na menaxeriso site javni lokalni ustanovi {to dejstvuvaatna podra~jeto na op{tinata, ~ii gradona~alni-ci se tie. Toa zna~i, deka, nabrzo, tie treba daja prezemat ulogata na organizator na rabota-ta na tie ustanovi, da go zasiluvaat i da gomenaxiraat nivniot fiskalen kapacitet, davodat smetka za nivniot kadrovski kapaciteti da gi vr{at site ostanati menaxerski aktiv-nosti {to }e imaat vlijanie vrz unapreduvawe-to na rabotata vo tie ustanovi.

Ne e sporno deka procesot na fiskalnadecentralizacija mora da se zaokruì. Pri~i-nite za toa se politi~ki, ekonomski i socijal-ni. Me|utoa, vo toj proces vleguvaat op{tiniso razli~en fiskalen kapacitet {to ja namet-nuva potrebata za re{avawe na glavniot prob-lem {to se pojavuva na toj pat: Kako fiskalna-ta decentralizacija da bide konzistentna sofinansiskata konsolidacija na op{tinite? Sodrugi zborovi, op{tinite, generalno, treba dabidat dovolno silno finansiski osposobeni zada pokaàt deka se posposobni od centralnatavlast vo zadovoluvaweto na lokalnite potre-bi. Za da se proveri fiskalnata sila na op{ti-nite, vo pretstojniot period nadle`nite trebada izvr{at seopfatna ocenka na realniteefekti od dosega{nata decentralizacija i toana konsolidirana osnova (na nivo na zemjata) ina poedine~na osnova (na nivo na sekoja op{ti-na oddelno). Analizata }e dade nasoki vo kojpravec, vo idnina, vlastite }e treba da dejstvu-vaat za adekvatno fiskalno konsolidirawe naop{tinite i za nivno osposobuvawe za real-izacija na ostanatite segmenti od procesot nadecentralizacija: gradewe i razvivawe na vkup-niot kapacitet na op{tinite, olesnuvawe nanivnata me|usebna sorabotka i nivno podgotvu-vawe za pristapuvawe kon barawata i standard-ite na Evropskata Unija.

Sistem na transferi na sredstvaod centralnata na lokalnata vlast

Sega{nata faza od fiskalnata decentral-izacija ja karakteriziraat brojni horizontal-ni i vertikalni debalansi (razliki) vo fis-kalniot kapacitet na oddelnite op{tini. Ho-rizontalnite debalansi proizleguvaat od raz-likite vo kapacitetot na ELS da gi sobiraatsopstvenite danoci utvrdeni so propisite i odrazli~nite tro{oci i potrebi na oddelniteregioni. Vertikalnite debalansi proizlegu-vaat od jazot me|u tro{ocite {to se povrzaniso dodelenite nadle`nosti na ELS i priliv-ot na sredstva od centralnata vlada (moàt dase merat kako u~estvo na transferite vo vkup-nite tro{oci na lokalnata vlast).

Kolkavo-tolkavo poramnuvawe na tie de-balansi se vr{i so pomo{ na transferite {tose utvrdeni so Zakonot za finansirawe naELS i toa:

a) Me|u ELS postojat seriozni razliki vomo`nostite za sobirawe danoci kako osnovaza nivnata fiskalna samostojnost. Toa moèda rezultira so neefikasna i nekorektnafiskalna decentralizacija. Iako toa ne e tak-sativno navedeno vo propisite, sepak, za nad-minuvawe na takvata sostojba vovedena e {emaza poramnuvawe na fiskalniot kapacitet naop{tinite. Imeno, 3 otsto od vkupno naplate-

niot DDV na nacionalno nivo vo prethodnatagodina im se raspredeluva na site ELS vo RMvo tekovnata godina vrz osnova na kriteriu-mite utvrdeni vo Zakonot za finansirawe naELS i vo Metodologijata za raspredelba naprihodite od DDV. Tie kriteriumi se trans-parentno, no, vo isto vreme i premnogu rigid-no i neobjektivno postaveni, so {to se vr{ifavorizirawe na oddelni op{tini vo RM pridistribuiraweto na sredstvata od DDV. Osventoa, so tie kriteriumi se vr{i raspredelba nasredstva na site ELS vo RM, bez ogled na gole-minata na nivniot fiskalen kapacitet. Otta-

mu proizleguva dilemata dali transferot natie sredstva sluì za me|uop{tinsko fiskal-no poramnuvawe ili kako dopolnitelen izvorna sredstva za funkcionirawe na lokalnataadministracija!? Praktikata potvrduva dekatoa ne e instrument za fiskalno poramnuvawena ELS, tuku za stavawe na nekoi ELS vo priv-ilegirana polo`ba vo odnos na drugite. Pora-di tie pri~ini i dilemi del od stru~nata jav-nost vo RM go opredeluva raspredeluvawetona 3 procenti od DDV kako “eden od najkontra-verznite inputi na fiskalnata decentral-izacija vo RM”.

b) Za finansirawe na tekovno-operativ-nite aktivnosti na lokalnite buxetski koris-nici vo prvata faza od fiskalnata decentral-izacija bea vovedeni i koristeni t.n. namens-

ki dotacii od centralnata vlast za ELS.Zna~i, stanuva zbor za sredstva za finansira-we na konkretni aktivnosti, {to zna~i dekatie se naso~eni kon odredeni lokalni insti-tucii, a ne kon realizirawe na odredeni funk-cii na ELS.

v) Vo vtorata faza od fiskalnata decen-tralizacija na ELS im se prenesuvaat t.n. blok

dotacii od centralnata vlast. Pokraj sredst-vata od namenskite dotacii, vo niv se sodrà-ni i sredstva za isplatuvawe plati i druginadomestoci na vrabotenite vo lokalnite bux-etski korisnici. Toa zna~i deka i tie sredst-va se celosno programski naso~eni, taka {toELS nemaat mo`nosti za nivno koristewe zafinansirawe na drugi op{tinski celi ipotrebi.

g) Za nadomestuvawe na tro{ocite prifinansiraweto na oddelni proekti {to se odnadle`nost na centralnata vlast, ELS dobi-vaat dotacii za delegirani nadle`nosti. Akoizveduvaweto na proektot e pod celosna kon-trola na centralnata vlada, toga{ taa ja fi-nansira celata vrednost na toj proekt. Ako,pak, centralnata vlada ne moè da ima celosnakontrola vrz izvedbata na proektot, toga{ taa

bara od ELS da u~estvuva so del od potrebnitesredstva za finansirawe na proektot, da gorealizira i da go kontrolira izveduvaweto naproektot. Me|utoa, tuka se postavuva proble-mot na dovolnost na sredstva na ELS da u~es-tvuvaat, duri, i so del vo potrebnite sredstvaza finansirawe na toj proekt. Osven toa, voovoj slu~aj se pojavuva i problemot na priori-tetnost na konkretniot vladin proekt vo odnosna prioritetnosta na ostanatite proekti {togi utvrdila i naumila da gi realizira konkret-nata ELS.

d) Za finansirawe na oddelni investicis-ki proekti, ELS moàt da dobijat kapitalni

dotacii od centralnata vlast. Tie celosno senaso~uvaat za finansirawe na proekti {to seutvrdeni so programa na Vladata na RM.

|) Pokraj del od opredeleniot iznos naDDV, kako neusloveni (vo odnos na namenataza nivno koristewe) sredstva ELS dobivaat iod raspredelbata na 3 otsto od prihodite vrz

osnova na personalen danok na dohod na nacio-nalno nivo, no koi se sobrani na teritorijata{to e vo nadle`nost (jurisdikcija) na kon-kretnata ELS. Pokraj goleminata na sredstva{to se sobiraat vrz ova osnova, glavniot prob-lem vo realizacijata na toj transfer na sred-stva e primenuvaweto na principot na rezi-dentnost na dano~nite obvrznici (danokot gopla}aat vo op{tinata kade {to ìveat, a netamu kade {to rabotat). So toa se sozdavaat na-tamo{ni horizontalni debalansi vo fiskal-niot kapacitet na ELS, dotolku pove}e {todano~niot obvrznik, vo isto vreme, gi koristilokalnite uslugi na ELS vo koja ìvee i naELS vo koja raboti. Za nadminuvawe na tojproblem, prepora~livo e vo pretstojniot peri-od da se vovede podelba na sobranite prihodivrz taa osnova me|u ELS vo koja dano~niotobvrznik ìvee i ELS vo koja toj raboti i vokoja e registriran kako dano~en obvrznik. Sotoa dvojno }e se zgolemi motiviranosta zanaplatuvawe na toj danok i, donekade, }e se nad-mine, horizontalniot fiskalen debalans me|ukonkretnite ELS, iako, toj fiskalen instru-ment, nema karakter na {ema za fiskalnoporamnuvawe me|u ELS.

Merewe na fiskalniot kapacitet i na tro{o~nite potrebi na ELS

Spored toa, postojnite transferi od cen-tralna vlast kon ELS ne moàt da ja prezematulogata na poramnuva~ na fiskalnite debal-ansi me|u op{tinite vo RM. Toa zna~i dekaproblemot na fiskalna konsolidacija, i nata-mu, e silno izrazen i deka vo pretstojniotperiod treba da se najdat adekvatni re{enijaza nadminuvawe na toj problem. Vo sprotivno,moè da dojde do celosno zagrozuvawe na pro-cesot na fiskalna decentralizacija vo zemjata.

So ogled na faktot {to, vo momentot, nepostojat statisti~ki podatoci za merewe napotrebite za poramnuvawe na fiskalnite pot-rebi na ELS, vo pretstojniot period }e bidepotrebno da se izvr{i evaluacija na fiskal-nite kapaciteti (prihodi) na ELS vo RM, po-sle {to bi se pristapilo kon nao|awe re{enieza kvalitetno poramnuvawe na tro{o~nitepotrebi na ELS. Toa }e pretstavuva kreirawena osnovniot input vo dizajniraweto na trans-ferite me|u oddelnite nivoa na vlasta.

(Prodolùva vo sledniot broj)

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A V

12 www.kiselavoda.gov.mk

D-r Tome Nenovski, Sovetnik za ekonomski pra{awa na gradona~alnikot na Op{tina Kisela Voda

MO@NOSTI ZA UNAPREDUVAWE NA SISTEMOT NA ME\UVLADINI TRANSFERI I FISKALNO PORAMNUVAWE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

P R O M O C I J A


Doktor Jordan Jordanovski eeden od na{ite najdobri lingvisti.Na po{irokata javnost e poznatkako avtor na popularniot proektGovorete- Makedonski, koj se emitu-va{e na MTV a pet godini giobu~uva{e spikerite i novinaritevo istata ku}a vo delot na kultura-ta na govorot. Jordanovski e avtorna tri knigi. Prvata e poetska zbir-ka, a drugite dve se od stru~nata lit-eratura.Toj ve}e 35 godini raboti voZavodot za rehabilitacija na sluh,govor i glas. Neodamna Jordanovskivo prepolnata op{tinska sala japromovira knigata Nevrolo{kataosnova na govorot i jazikot. Poseb-no vnimanie predizvika {to kniga-ta vsu{nost e negova doktorska dis-ertacija od 1998 godina.

Da ne be{e upornosta na izda-va~kata ku}a Makedonska Re~,poto~no na Nove Cvetanovski, ovaakniga nema{e da postoi, ni re~eJordanovski i prodolì, - Cveta-novski, ~etiri godini konkurira{evo Ministerstvoto za kultura, iduri ovaa godina uspea da se izboriza soodvetna finansiska podr{kaod ovaa dràvna institucija. Ko-ne~no, se definira deka knigata eredok primerok so soodveten kva-litet, potrebna na site obrazovniinstitucii. Inaku, mojata prva

kniga od ovaa oblast, Izgraduvawe-to na izgovorot i jazikot kaj deca-ta i vozrasnite ja izdadov vo 1995-ta godina.

- Postojano potencirate dekadvete knigi vsu{nost pretstavu-vaat edna celina, no sepak se raz-li~ni vo delot na obrabotuvawetona materijata?

- Pokraj Ministerstvoto za kul-tura, golema zaluga za promocijatana knigata ima i op{tinata KiselaVoda. Ottuka, bi sakal da se zablago-daram na gradona~alnikot XorxeArsov koj mi ovozmoì uslovi zauspe{na prezentacija. Jas i toga{potencirav deka prvata kniga vsu{-nost e prakti~nata strana na tem-atikata. Znaete, glasot se razgledu-va od mnogu agli. Vo prvata knigaima bezbroj ve`bi od pri~ina {toedno dete ne se znae vo koj probleme navlezeno. Toa treba da go otkrielekarot , primenuvaj}i gi soodvet-no propi{anite ve`bi. Vtoratakniga. Nevrolo{kite osnovi na go-vorot i jazikot, vsu{nost e teoret-skiot del na ovaa problematika. Vonea go vnesov celo moe znaewe aku-mulirano niz 30-godi{nata praksa.

- Praksata i teorijata, se ne-iscrpna dilema i polemika na siteinstitucii vo sistemot. Od lekar-

ski aspekt koj del e pozna~aen ikako se steknuva iskustvoto vo dve-te nasoki?

- Na na{ite visoko obrazovniinstitucii nema praksa. Tamo imasamo teorija, i vsu{nost sitediplomcoi koga }e zavr{at sofakultet ja znaat samo teorijata nasoodvetnata profesija. Za da seizgradat vo vrsni stru~waci, nivim e potrebna prakti~no znaewevo rabotata. Eve, da go zemememojot primer. Prvite 5 godini odmojata rabotata vo Zavodot, jasednostavno gi smetam za izgubeni,bidej}i tokmu vo toj period seeksperimentira. Podocna, so stek-natoto prakti~no znaewe izgradivsistem na rabota koj rezultira soizdavawe na dvete knigi, koi odpo{irokata javnost se ocenetikako uspe{na stru~na literatu-ra.Ottuka, dodeka ~ovekot od kojabilo profesija, ne se soo~i soprakti~noto znaewe, ednostavnonema da napreduva vo strukata.Ovaa definicija ve}e odamna eprimenlivo pravilo vo visoko-razvienite zemji. Vreme e, da seprimenuva i kaj nas, - na krajotzavr{i D-r Jordan Jordanovskieden od najdobrite lingvisti voMakedonija.

T. ^.

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTINGOvlastena geodetska kancelarija gi izvr{uva slednite raboti:

- Fizi~ki delbi - Ome|uvawe na katastarski parceli- Numeri~ki podatoci - Iskol~uvawe na objekti - Protokol- Etaèn permer - Poedine~en upis (Imotni listovi)- Promena na kultura i klasa

Ul. Mihail âkov br. 4-2/lok. 5 (kaj tehni~ki pregled)Tel.: 02 2773-770; 2773-780 [email protected]

Op{tina Kisela Voda vo sora-botka so nekolku zdravstveni insti-tucii kako i stru~ni lica otpo~naso sproveduvawe na proektot Skri-ning na deformiteti na skeletot.Celta na proektot e navremeno ot-krivawe na deformitetite kaj deca-ta. Proektot }e se sproveduva vo os-novnite u~ili{ta na teritorijatana Op{tina Kisela Voda, a decata}e bidat pregleduvani edno po edno.Pregledite nema da se izvr{uvaatso izloùvawe na decata na zra~ewe,{to zna~i deka nema da ima snima-we, a po izvr{enite prelgedi rezul-tatite od ispituvawata }e bidatdostaveni do roditelite, na najdis-kreten na~in, odnosno i tamu kade{to ima potreba od natamo{ni le-kuvawa, a i tamu kade {to }e nemainformaciite }e bidat dadeni vokoverti na raka na roditelite.

Za podobro zapoznavawe na rodi-

telite i profesorite so na~inot nakoj }e se vr{at pregledite i drugipra{awa povrzani so ovoj proekt voOU Kuzman [apkarev se odrà pro-mocija na proektot Skrining na de-formitetit na skeletot. Bor~e Stoj-kov od Ortopedskiot zavod Slavej,institucija zadolèna za sproveduva-we na proektot, izjavi deka toj }e serealizira vo 6 fazi. Prvata faza eve}e otpo~nata i se pribiraat misle-wata od roditelite, vtorata faza }ebide podgotovka, tretata }e se spro-vedat pregledite koi }e bidat bespla-tini, natamu }e sledat rezultatite ipreporakite do roditelite.

Velika Laba~evska, primariusdoktor, veli deka za kompletno isko-renuvawe na ovaa pojava kaj decata po-trebna e posoodvetna opremenost nau~ilnicite, no i ~esti ~asovi po fi-zi~ko vospituvawe. Potrebno e da senabavi soodveten mebel, odnosno

stol~iwa koi }e odgovaraat na vozra-sta na decata, a treba da bide pri-lagodena i visinata na klupite. Mno-gu va`no za pravilen ravoj na decatae i fizi~koto obrazovanie. Toa tre-ba ~esto da se praktikuva ako ne i se-koj den, izjavi Laba~evska.

Sepcijalistite za ovaa proble-matika izjavija deka le~eweto navakvi deformiteti ne odi lesno, od-nosno potrebno e podolgo vreme zaiskorenuvawe na ovie bolesti. No,zatoa potrebna e i istrajnost i kajroditelite i kaj decata, a ortoped-skite pomagala moraat postojano dase nosat, a decata moraat da zabora-vat na sramot dokolku imaat potre-ba od ortopedsko pomagalo, bidej}isamo taka }e uspeat do kraj da se iz-le~at.

Direktorite na osnovnite u~i-li{ta izjavija deka tie se zadovol-ni od vakvata akcija, a proektot na-

i{ol na pozitivni kritiki i od ro-ditelite. Direktorite ne negiraadeka vo OU posebno vo nastavata od1-4 oddelenie ~asot po fizi~ko vos-pituvawe se zamenuva so matemati-ka, maj~in jazik i sli~no, no velatdeka taa praksa }e po~ne da se isko-renuva. Gradona~alnikot Xorxe Ar-sov izjavi deka ovaa akcija se spro-veduva za dobroto na decata.

- Nam ni trebaat zdravi deca.Isto kako {to veli narodnata pogo-vorka, grankite se vitkaat dodeka se

mladi, pa taka smetam deka i so navre-meno otkrivawe na deformitetot kajdecata }e uspeeme da gi iskorenimevakvite bolesti na koi lu|eto im pri-davaat malo zna~ewe, izjavi Arsov.

Proektot Skrining na defor-mitetite na skeletot go realiziraOp{tina Kisela Voda vo sorabotkaso Klinikata za ortopedski boles-ti, ZMPF Presveta Bogorodica iOrtopedskiot zavod Slavej.

S S.

Po~na realizacijata na proektot Skrining na deformitetite na skeletot

NAM NI TREBAAT ZDRAVI DECACelta na proektot e navremeno otkrivawe na deformitetite kajdecata, a }e se sproveduva vo osnovnite u~ili{ta na teritorijata

na Op{tina Kisela Voda

Promocija na knigata- Nevrolo{kite osnovi nagovorot i jazikot od D-r Jordan Jordanovski

BEZ PRAKSA - NEMA NAPREDOK VO STRUKATA

- Pokraj Ministerstvoto za kultura, golema zalu-ga za promocijata na knigata ima i op{tinata

Kisela Voda. Ottuka, bi sakal da se zablagodaramna gradona~alnikot Xorxe Arsov koj mi ovozmoì

uslovi za uspe{na prezentacija

Blagojka Filip~eva rakovoditel na Sektorot

obrazovanie go najavuva proektot.

P I S M A

Dali }e ima pazar pred Tineks?

Izgradivte pazari vo MZ Pintija i MZKisela Voda, dali planirate da izgraditepazari i vo druigite naselbi? Eve, naprimerpred Tineks marketot na Prvomajska, imamegolema potreba od Pazar. Tuka prodava kojsaka i kade saka. I, policijata gi brka{e nosepak, pazarxiite se izborija za svojot sta-tus na divi pazarxii.

GoranOdgovor.Op{tinata ja razgleduva mo~nosta da

izgradi po edno Pazar~e vo sekoja naselba.To~no e deka pred Tineks marketot, pazarxi-ite pretstavuvaat lo{a slika od higienskipri~ini, no potrebno e vo toj del da se napravipazar so tezgi. Problemot se re{ava, vo momen-tov se bara soodvetna lokacija za pazarxiite.

Gust soobra}aj

[to se raboti vo delot na mesnostaê{ma. Preusmeren e soobra}ajot, i sekoeutro na ovoj del patuvam po eden ~as. Dalitoa e novata vodovodna mreà?

Zare

Odgovor:Ne, toa ne e priklu~okot na novata vo-

dovodna mreà. Vo momentov vo mesnostaê{ma se raboti na priklu~ok na parno.

]e se gradi li crkvata Sv Nedela?

Sakame da pra{ame do kade e proektot socrkvata Sv Nedela. Taa treba{e da se gradivo Rasadnik. Gradona~alnikot Xorxe Arsovnekolku pati go najavuvava{e ovoj proekt, nood realizacijata - ni{to. Dali toa zna~ideka nema da ima ni{to od ovoj proekt?

Grupa gra|ani od ulica Pu{kinova

Odgovor:Crkvata Sv Nedela }e se gradi vo Rasad-

nik. Ovoj proekt ve}e e vlezen vo urban-isti~kite planovi na Op{tinata, zaedno sogolemiot plo{tad pred samata crkva. Izve-sen period rabotite bea zapreni poradiimotno-pravni problemi na eden del od lo-kacijata. Denovive so pomo{ na crkvata toase reduva, i se nadevame deka naskoro tamo }ese udri kamen temelnik. Patem, proektot zacrkvata SV Nedela e prekrasen.

Cementarnica ne treba da si igra so narodot

Alo. {to se slu~uva so Cementarnica -Usje. Do koga }e gi true gra|anite. Imaakazna no tie nikogo ne fermaat. Za niv nepostoi nitu Vlada niti Op{tina. Aman, beda se nemalo krtul od ~ad , smrdea i lo{amirizba. Ja pozdravuvam inicijativata {toja prezema Op{tinata vo delot na zabrana nagorewe na gumi i }umurot petrol koks, noako i ponatamu ne ste aktivni }e pomislamdeka i VAS , gr~kite gazdi uspeale da vekupat kako toa {to go napravija i sominatite lokalni vlasti. Za niv , za da imbide jasno deka ne treba da si igraat so nar-odot, treba da im izlezeme na protest i da imgo blokirame vlezot na fabrikata. Ej, seraboti i za idnite generacii, pa zatoa trebada im kaème Stop za trueweto so ~ad.

Grupa gra|ani od 11-ti Oktomvri baraki

Odgovor:Slu~ajot Cementarnica postojano e pod

monitoring na specijalna komisija zaekologija formirana od gradona~alnikotXorxe Arsov. Stavot na Op{tinata e jasen.Cementarnica ne smeee da gori gumi kakogorivo, istoto se odnesuva i na petrol kok-sot. Taa treba da koristi kako gorivo zemjengas, koj e instaliran vo samiot dvor na fab-rikata.

Koga }e se asfaltiraatulicite vo Pintija?

Sramota e da gazime vo kal. Pintijasepak e naselba vo Op{tinata. Nekolku patiso pismo se obrativme do Vas no odgovor zaasvaltirawe na ulkicata nema. Ottukapra{uvame {to da napravime za da ni seasfaltira ulicata?

Gra|ani na Pintija

Odgovor:Treba da bidete strplivi. Vo Pintija za

tri godini napravivme amfiteatar, asfalti-ravme nekolku ulici, go pu{tivme podra~-noto u~ili{te za u~enici od 4-to do 8-mooddelenie, denovive go pu{tame parkot i det-skoto igrali{te, ja renoviravme MZ Pinti-ja, napravivme pazar, napravivme proekt zavodovod koj ve}e e ponuden za realizacija vonekolku vladini i nevladini institucii.

\ubreto neredovnose sobira

[to se slu~uva so Komunalna Higiena?Koga saka ~isti, koga saka i po nekolku denane ni go sobira |ubreto pred zgradite. KakoOp{tina Vie najavivte deka }e formiratesvoe javno pretprijatie. Od toa zaega nemani{to. Se dodeka Vie ne formirate svoekomunalno pretprijatie, nas ne ni e gajledali toa e obvrska na Trifun ili na Xorxe.Nie }e vikame po Op{tinata.

Dragica od Dra~evo

Odgovor:Ima{e meseci koga Javnoto komunalno

pretprijatie rabote{e dobro. No, podocnapovtorno prodolì da rabotio kampawski.I, nie kako Op{tina ne sme zadovolni odnivnata rabota. Ve}e pokrenavme inicijati-va za formirawe na svoe pretprijatie.

[to pravi Tineks?

Do koga }e go tolerirate Tineks- Mar-ketot. Ne, samo {to kako pa{a go zazel par-kingot na zgradata, tuki kamionite sega giparkira i vo parkot. [to saka si pravi. A,pazarxiite mu smetale pred negovata pro-davnica, a toj pravi deponija po okolnitekontejneri.

Gra|ani od ulica Mihail âkovOdgovor:Onie avtomobili {to parkiraat vo

zeleniot pojas se slikaat so aparat i se pri-javuvaat vo policija. So noviot Zakon zaekologija na{ite komunalni ispektoriimaat pravo da izre~at kazneni merki.

Op{tina Kisela Vodaul. Prvomajska b.b.

telefon: ++38922785400; faks:++38922770210

[email protected]

OP[TINA KISELA VODAtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

GRADONAÂLNIKtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

PRETSEDATEL NA SOVETtel: 02/27 85 403faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA OP[TI, NORMATIVNOPRAVNI RABOTI I RABOTI NAGRADONAÂLNIKOTtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA FINANSII I LOKALENEKONOMSKI RAZVOJtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA URBANIZAM, KOMUNALNI DEJNOSTI I ZA[TITANA @IVOTNATA SREDINAtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA OBRAZOVANIE, KULTURA, SPORT I MLADItel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA ME\UNARODNASORABOTKA I ODNOSI SO JAVNOSTtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

SEKTOR ZA MESNA SAMOUPRAVA,ZA ODNOSI SO INSTITUCIITE NA CENTRALNATA VLAST I SOOP[TESTVENI ORGANIZACIItel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

KANCELARIJA ZA INFORMIRAWE,PREDLOZI I PRETSTAVKI NA GRA\ANITEtel: 02/27 85 423faks: 02/27 70 210e-mail: [email protected]

POVA@NI TELEFONI

Policija 192Brza pomo{ 194Protivpoàrna brigada 193Izvestuvawe i trevoèwe 930AMSM 196

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

Imperial Hotel Skopje www.imperial.com.mk [email protected]+389 22736053 Blagoja Gojan 24 Skopje

I M P E R I A L H O T E LLuksuzen i udoben hotel koj gi zadovoluva najvisokite internacional-ni standardi na hotel od prva klasa.Imperial vi nudi sovr{ena kombinacija od stil i ubavina preto~enivoluksuzno smestuvawe.Unikatno i vkusno opremeniot enterier na Imperial Hotel e me{avinaod antikviteten i trendi mebel, umetni~ki dela i dekoracii koi samo doprinesuvaat na komfortot izadovolstvoto na gostinot.

S P O R T

Vo najskoro vreme se o~ekuvada po~nat natprevaruvawata voko{arka, fudbal, rakomet i drugiindividualni i ekipni sportovo,vo ramkite na Sojuzot na u~ili{-ni sportovi na Op{tina KiselaVoda. Prviot pretsedatel na So-juzot na u~ili{ni sportovi naOp{tina Kisela Voda, Tome Di-mi{kovski, veli deka celta naOp{tinata so formiraweto naovoj sojuz e da gi natera mladite{to pomasovno da se vklu~at vosportot i {to e najva`no {ansaza dokaùvawe }e imaat site ta-lentirani deca koi besplatno }e~lenuvaat vo u~ili{nite sport-ski ekipi.

Formiran e Sojuzot na u~i-li{ni sportovi na Op{tina Ki-sela Voda. Kaète n£ dali imateto~na informacija vo kolkusportovi }e se organiziraat nat-prevaruvawa?

- S¢ u{te nememe to~na in-formacija vo kolku to~no spor-tovi }e ima ekipi, no sigurnodeka treba da se ispolni kvoru-mot od po 8 ekipi za sostav naedna liga. Sigurno e deka }e ima-me ligi vo fudbal, rakomet i ko-{arka, no se u{te ~ekame da se

potvrdi kolku ekipi }e bidatprijaveni za ostanatite sportovi.Predvideno e da ima natprevaru-vawa vo mal fudbal, ko{arka,rakomet, odbojka, atletika, {ah,ping-pong, badminton, kros, kara-te-kati, xudo, tenis, plivawe, stre-al{tvo, borewe, sportska gim-nastika, velosipedizam i logoru-vawe-planinarewe.

Kako }e bide organiziranaligata? Moè li da go obrazloì-te sistemot na natprevaruvawe?

- Pred se za da se formira ed-na liga }e bide potrebno da imapo 8 klubovi vo koi }e ~lenuvaatpo 20 deca. ]e se igra na principdva pati sekoj so sekogo, zna~i poeden natprevar na doma{en i edenna gostinski teren. Nekade okolu6-ti maj se planira da se organi-ziraat finalnite turniri {to }ese igraat vo SRC Rasadnik ili,pak, vo dvete novi sportski sali{to se gradt vo OU #Nevena Geor-gieva Duwa# i onaa vo OU #KrumeKepeski#.

So ogled na toa deka stanuvazbor za u~ili{na liga, sigurnodeka profesorite po fizi~kovospituvawe }e bidat treneri na

ekipiti, no kolku moàt tie dapostignat vo site sportovi, }edobijat li nekakovo zasiluvawe?

- Sigurno deka }e ima pomo{vo pogled na trenerite. Pokrajredovnite profesori }e bidatangaìrani i nevraboteni pro-fesori, odnosno treneri so zavr-{en fakultet za fizi~ka kul-tura. Prednost }e im se dade naonie {to se ìteli na Op{tinaKisela Voda i za niv sigurno }eima i finansiska poddr{ka.

Koj }e ja deli pravdata nanatprevarite? Dali sportisitite}e imaat i stru~na lekarska po-mo{ na natprevarite i dali }eminat na lekarski pregledi predda po~nat so natprevaruvawe voligata?

- Za vr{ewe na stru~natadejnost sudii, na sportskite nat-prevari }e bidat angaìrani su-dii preku federaciite. A, {to seodnesuva do stru~na lekarska slu-`ba, sekako deka }e ima. Predstartot na natprevaruvaweto si-te ~lenovi na klubovite }e minatna sportska medicina za da se ut-vrdi dali moàt da sportuvaat.Na site natprevari od ligata }eima prisutna lekarska ekipa, koja

bi moèla da intervenira na sa-moto mesto ako bide potrebno.

Imate li eden sport {to po-sebno }e se forsira?

- Planirame posebno vnima-nie da mu posvetime na {ahot,pred s¢ zaradi intelektualnatarazvienost na decata.

Koj s¢ }e ima pravo da u~est-vuva vo ekipite, odnosno dali voligite }e se natprevaruvaat samomom~iwa?

- Ne, nie sakame da napravimei ma{ki i ènski ligi vo sitesportovi. ]e insistirame na ram-

nopravnost i }e barame aktivnou~estvo i na devoj~iwata.

Za organizacijata na U~i-li{nite sportovi }e se se griàt~lenovite na Upravniot odborsostaven od nastavnicite odu~ili{tata. Sekoe u~ili{te }eima po eden odgovoren {to }ebide zadolèn za formirawe nakalendarot. Op{tina KiselaVoda }e sostavi i reprezentaciiod najdobrite sportisti vou~ili{nite sportovi {to }e japretstavuvaat Op{tinata na sitenatprevari {to }e se igraat nareprezentativno nivo.

S. S.

Karate klubot Mava{i godi-nava po 5- ti pat go orgnizira{ekarate turnirot Mava{i Open, apo treti pat se odrùva pod pok-rovitelstvo na gradona~alnikot

na op{tinata Kisela Voda, XorxeArsov. Godinava na me|unarodna-ta sportstka manifestacija u~es-tvo zemaa 36 ekipi so nad 370 nat-prevaruva~i od Makedonija, Srbi-

ja, Kosovo i Bugarija. So medalii tituli od trunirot se zakitijaekipata na Kumanovo , organiza-torot na turnirot Mava{i kako iklubot od Poàrevac. Medalitena najuspe{nite im gi dodeligradona~alnikot Xorxe Arsov izamenik ministerot za obrazo-vanie Jovan Lazarov.

- Turnirot ima{e golemataposetenost. Salata vo Dra~evo be-{e ispolneta do posledno mesto,interesot be{e navistina golem.Godinava slavevme i mal jubilej od5 godini postoewe na tunirot. Odovie 5 godini, vo poslednive triimame nesebi~na poddr{ka odgradona~alnikot Xorxe Arsov,{to be{e i povod da mu dodelimeblagodarnica, -istakna prviot ~o-

vek na Mava{i Open Dim~e Save-vski.

Pokraj aktivnsotite so klu-bot Mava{i, Dim~e. Saveski euspe{en i kako selektor na kadet-sko-juniorskata reprezentacija naMakedonija.

- Prvo se natprevaruvavme naBalkanskoto prvenstvo kade {toosvoimvem 2 zlatni i 4 bronzenimedali. Vsu{nost, Balkanskotoprvenstvo ni be{pe kako predigraza Svetskoto prvenstvo koe seodrà vo Istambul - Turcija od

19-21 oktomvri. Tamu uspeavme daosvoime bronzen medal. IvoCvetkovski uspea da go osvoi tre-toto mesto, a podocna ovoj negovuspeh od Grad Skopje be{e veri-fikuvan i so priznanie za najdo-bar sportist , pritoa dodeluvaj}imu nagrada 13 Noemvri, - zavr{iuspe{niot trener Dim~e Savev-ski, ~ij klub, Mava{i so godiniopstojuva na teritorija naop{tina Kisela Voda, vo naselab-ta Dra~evo.

S. K

Tome Dimi{kovski, pretsedatel na Sojuzot na u~ili{ni sportovi na

Op{tinata

STARTUVA LIGA - SISTEMOT VOOP[TINA KISELA VODA

[ansa za dokaùvawe }e imaat site talentirani deca koi besplatno }e

~lenuvaat vo u~ili{nite sportski ekipi.- Pokraj redovnite profesori

}e bidat angaìrani i nevraboteni profesori, odnosno treneri so

zavr{en fakultet za fizi~ka kultura.

Pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot Xorxe Arsov

SE ODR@A TURNIROT MAVA[I OPEN

- Godinava na turnirot u~estvo zemaa 36 ekipi so nad 370 natprevaru-

va~i od Makedonija, Srbija, Kosovo i Bugarija

Gradona~lnikot Arsov i

zam. ministerot Lazarov

gi dodelija medalite

Borbite bea fer i neizvesni

godina ii broj 20 noemvri 2007 ... · op[tinski vesnik godina ii • broj 20 • noemvri 2007...

Documents