glasilo na rcplip poraka mart 2010

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Kdbeleùvawe na Denot na proletta - 21-vi mart.

orisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje zedoa u~estvo vo nekolku nastanikoi bea posveteni na o

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXIII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Odbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na proletta

Vo organizacija na Grad Skopje – Sektor za za{tita na ìvotnata sredina iprirodata, a pod pokrovitelstvo na g-din Koce Trajanovski, Gradona~alnik na GradSkopje, na 21-vi mart be{e realizirana manifestacijata “Denovi na proletta – denovi naekologijata”. Korisnicite na dnevniot centar u~estvuvaa vo zasaduvaweto na cvetnaalea vo Zoolo{kata gradina. Pokraj ova, bea organizirani ~asovi od oblasta naekologijata i zoologijata, na koi pokraj u~enicite od nekolku sredni u~ili{ta,prisustvuvaa korisnicite na dnevniot centar.i

C M Y B

CM

YB

Skopje, mart 2010 godinaSkopje, mart 2010 godina

Na 22-ri mart 2010 godina, vo OU “Qube Lape”, korisnicite na dnevniot centarzaedno so angaìranite lica i u~enicite od istoimenoto u~ili{te, vo krugot nau~ili{teto zasadija niskosteblesti drvca.cve}iwa i

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado Krstovski

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociMart 2010 god. Broj 1, god. XXIII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Usvoena revidiranata Nacionalnastrategija za izedna~uvawe na pravata

na licata so invalidnost 2010-2018

Vladata na Republika Makedonija na 137-mata sednica,odràna na 2.2.2010 godina, ja usvoi revidiranata Nacionalnastrategija za pravata na licata so invalidnost 2010 - 2018 godina.

Imeno, vo 2001 godina Vladata na Republika Makedonija usvoiNacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata sohendikep (Slu`ben vesnik na RM, br.101/01). No, od toga{ do denesvo Republika Makedonija, no i na me|unaroden plan se slu~ijapromeni i potrebni se novi strategii, sogleduvawe i preporaki zaponatamo{en napredok na pristapot baziran na socijalnite i~ovekovite prava vo odnos na pra{awata za invalidnosta vosledniot period.

Strategijata gi prenesuva celite na Vladata na RepublikaMakedonija i nasokite od me|unarodnite dokumenti i pozitivnizakonski propisi koi se odnesuvaat na pravata na licata soinvalidnost, i se vo odnos na ~ovekovite prava, nediskri-minacijata, ednakvi mo`nosti, kako i zalo`bata za celosno u~estvona licata so invaldinost vo podgotovkata i vo sproveduvaweta naova rabotna ramka za izedna~uvawe na pravata i mo`nostite nalicata so invalidnost.

Ovaa revidirana Nacionalna strategija e naso~ena konobezbeduvawe na seopfatna rabotna ramka koja e fleksibilna iprilagodliva so cel da gi obezbedi pravata i da gi zadovolipotrebite na licata so invalidnost, da posluì kako mapa zakreatorite na politiki, da im ovozmoì da dizajniraat, prilagodat,refokusiraat i implementiraat soodvetni planovi, programi iinovativni proekti.

Vo taa nasoka, sledej}i gi zalo`bite na Vladata na RepublikaMakedonija za po~ituvawe na ~ovekovite prava i zacvrstuvawe naop{testvoto bez diskriminacija, pridobivkite od razvojot na ovojplan niz ratifikuvawe na pove}e me|unarodni dokumenti koinedvosmisleno ja opredeluvaat pripadnosta na RepublikaMakedonija vo krugot na demokratskite op{testva, se izgotviNacionalna strategija za pravata na licata so invalidnost 2010 -2018 godina (revidirana), koja e nadgradba na ve}e postojniotdokument Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata nalicata so hendikep od 2001 godina

So ovoj dokument se opredeluvaat merkite koi sekoeministerstvo e potrebno da gi prezeme, za ispolnuvawe na celitena Strategijata vo period od 2010 do 2018 godina, a koi pridonesu-vaat za pokvalitetna i pocelosna za{tita i poddr{ka na licataso invalidnost.

Izgotvuvaweto na ovoj dokument be{e poddràno so ekspertskapomo{ od strana na Germanskoto dru{tvo za tehni~ka poddr{ka(GTZ).

Vladata na Republika Makedonija so zaklu~ok gi zadolìsite ministerstva koi se nositeli na revidiranata Strategijada izgotvat operativni planovi za realizacija na predvidenitemerki, vo koi }e bidat predvideni i fiskalnite implikaciiza sproveduvawe na istite, najdocna do april 2010 godina.

*prezemeno od www.sakamznammozam.gov.mk

S O D R @ I N A

2 stranaUsvoena revidirana Nacionalnastrategija 2010-2018

3 stranaNa{ite prava da stanat realnost

4 stranaPrograma “Gradot i popre~enosta”

5 stranaZakon za spre~uvawe i za{tita oddiskriminacija

6,7 i 8 stranaEvropskiot pridones za samostojnoìveewe

9 stranaIzve{taj od studiska poseta

10 stranaUnapreduvawe na zdravjeto nalicata so invalidnost vo RM

11 stranaStareewe na lica sointelektualna popre~enost

12 i 13 stranaU~estvo na nastani i socijalniaktivnosti na dnevniot centar -PORAKA Skopje

14 i 15 stranaPrezemeni tekstovi

16 stranaNa{a stranica

3


Prezemen tekst od “Dnevnik”, 20-ti mart 2010 godina

Licata so popre~enost povikuvaat:Na{ite prava da stanat realnost !!!

Edna od najranlivite grupi na gra|ani vo sekoeop{testvo se licata so popre~enost i nivnite semejstva.Definiraweto na popre~enosta e kompleksno pra{awe i emnogu pove}e od individualen, medicinski ili socijalenproblem. Celosnoto razbirawe na popre~enosta ukaùvadeka taa ima jaka povrzanost so ~ovekovite prava, a naj~estoe pri~ina za socijalnoto isklu~uvawe i zgolemen rizik odsiroma{tijata. Spored analizi na ON, nad 600 milioni lu|evo svetot se lica so popre~enost od koi okolu 70 otsto ̀ iveatvo zemjite vo razvoj. So razvojot na op{testvata vo najgolembroj slu~ai se razviva i griàta i odnosot kon licata sopopre~enost. Zatoa i se veli: Kaì mi kakva e griàta konlicata so popre~enost da moàm da sogledam kolku e razvienova{eto op{testvo.

Vo Makedonija nema statisti~ki podatoci za lica sopopre~enost.Ako gi koristime indikatorite na Svetskatazdravstvena organizacija, spored koi 10 otsto od naselenietoima nekakov vid popre~enost, }e vidime deka stanuva zbor zagolema grupa gra|ani. Visokiot stepen na predrasudi,arhitektonskite barieri i indiferentniot odnos nadràvata gi ograni~uva osnovnite prava i slobodi na licataso popre~enost vo Makedonija. Koristeweto razli~naterminologija vo zakonskite i podzakonskite akti so koi bitrebalo da se obezbedat pravata na ovie lica, ne samo {to japrodlabo~uva stigmata kon ovie lica tuku onevozmoùva iostvaruvawe na postojnite prava. Nivnoto isklu~uvawe odsistemot za obrazovanie, ograni~ena mo`nost za vrabotu-vawe, socijalnoto isklu~uvawe vo sekojdnevniot ̀ ivot gipravi ovie lica nevidlivi gra|ani na na{eto op{testvo.Dràvata mora da ja prifati odgovornosta za kreirawe napolitiki i mehanizmi za nadminuvawe na ova kompleksnopra{awe.

Socijalnata politika na EU ja pottiknuva inkluzi-jata na licata so popre~enost vo site oblasti od sekoj-dnevniot ̀ ivot. Vospostaveniot dijalog pome|u kreatoritena politika i organizaciite {to gi zastapuvaat pravata iinteresite na licata so popre~enost pod sloganot „Ni{toza nas - bez nas”, rezultira so se pogolema vklu~enost na licatavo popre~enost vo sekoj segment na op{testveniot ̀ ivot.OON, kako odgovor na diskriminacijata, isklu~uvaweto idehumanizacija na licata so popre~enost na globalno nivovo dekemvri 2001 so donesuvawe na rezolucija na Generalnosobranie i oformuvawe ad hok komitet, po~na proces napregovori i kreirawe Konvencija za pravata na lica sopopre~enost kako povelba za ~ovekovi prava. Ovaakonvencija e istoriska i revolucionerna od mnogu aspekti,a e prviot seopfaten mehanizam za unapreduvawe na~ovekovite prava usvoen od ON vo 21 vek. Rezultat e napregovori {to gi vklu~ija gra|anskoto op{testvo, vladite,nacionalnite institucii za ~ovekovi prava i me|unarodniteorganizacii. Konvencijata e instrument na ~ovekovi pravaso to~no odredena razvojna socijalna dimenzija, reafirmi-raj}i ja potrebata deka site lica bez razlika na vidot istepenot na popre~enost mora da gi praktikuvaat osnovnite

~ovekovi prava i slobodi. Go istaknuva menuvaweto naparadigmata vo odnosot, pristapot i prifa}aweto na licataso invalidnost. Dava nov pogled kon licata so popre~enost,od objekt na milosrdie, medicinski tretman i socijalnaza{tita kon nivno prifa}awe kako ramnopravni gra|ani soprava i slobodi, potrebi i mo`nost da pridonesuvaat voop{testvoto.

Na 13 dekemvri 2006 vo Wujork, vo sedi{teto na ONbea usvoeni Konvencijata za pravata na licata sopopre~enost i Opcioniot protokol, a na 30 mart 2007 be{eotvoren procesot za potpi{uvawe. Istiot den Konvencijatabe{e potpi{ana od 82 zemji ~lenki na Obedineti nacii, 44zemji go potpi{aa i Opcioniot protokol, a do denes 80 zemjija ratifikuvaa Konvencijata. Prviot ~ekor e potpi{uvawena Konvencijata, so {to se potvrduva zainteresiranosta zaunapreduvawe na ~ovekovite prava na zemjata potpisnik, aso ratifikacijata dràvata se obvrzuva i ja potvrduvasocijalno razvojnata opredelenost vo kreiraweto napolitikata i gradewe na demokratsko op{testvo so ednakviprava i mo`nost za svoite gra|ani. Me|unarodnata sorabotkae golema poddr{ka vo celiot proces potenciraj}i gi merkitekoi se orientirani kon konkretni akcii koi treba da sesprovedat za da se postigne razvoj.

Pominaa tri godini otkako Republika Makedonija japotpi{a Konvencijata za pravata na licata so popre~enost.Kolku }e se ~eka za nejzino ratifikuvaweto?

Zo{to e va`na ratifikacijata? Koristej}i jaKonvencijata kako ramka za unapreduvawe na odredenizakonski mo`nosti, pritoa identifikuvaj}i gi potrebitena licata so popre~enost i nivno vklu~uvawe vo dràvniterazvojni programi se odi ~ekor napred vo razvojot naop{testvoto. Koga stanuva zbor za sproveduvawe zakonipovrzani so ~ovekovi prava,osobeno za marginaliziranigrupi gra|ani kade spa|aat licata so popre~enost i nivnitesemejstva, dràvata sekoga{ „se soo~uva” so ograni~eniresursi. Imaj}i predvid deka stanuva zbor za edenprogresiven proces so koj }e bide podobren sekojdnevniotìvot na pove}e od 10 otsto od naselenieto, ograni~enostana resursite ne e prifatliv izgovor. Mora da se napomene,so Konvencijata ne se voveduvaat ili kreiraat novi prava!Konvencijata vsu{nost go pojasnuva na~inot i mehanizmotna sproveduvawe na postoe~kite prava zemaj}i ja pritoapredvid specifikata na invalidnosta, sledej}i gi principina po~ituvawe na dostoinstvoto, sloboda na sopstven izbor,samostojnost na sekoja individua i nediskriminacija. Ova eosnova za ednakvi mo`nosti, prifa}awe na licata sopopre~enost i nivno efektivno u~estvo i vklu~uvawe voop{testvoto.

Dali i koga Republika Makedonija }e ja ratifikuvaKonvencijata za pravata na lica so popre~enost, sledej}i goprimerot na zemjite vo regionot ili „}e se ~ekaat podobrivremiwa”, ostanuva da vidime.

D-r Vasilka Dimoska,Program menaxer vo RCPLIP - PORAKA

4


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo Kumanovo, Vinica i Ohrid

RCPLIP – PORAKA, po~nuvaj}i od 15-tiSeptemvri 2009 godina, zapo~na so realizacija naprograma za razvivawe na lokalni akcioni planovi zapopre~enost vo tri op{tini vo Republika Makedonija:Ohrid, Kumanovo i Vinica.

Lokalnite akcioni planovi se strate{kidokumenti koi se sostaveni od identifikuvani potrebina lokalno nivo, od celi i prioriteti koi se prifateniod strana na lokalnite vlasti i organizaciite na licataso popre~enost. Lokalnite akcioni planovi se naso~enikon unapreduvawe na kvalitetot na ìvotot na licataso popre~enost, opfa}aat pra{awa koi se od najgolemozna~ewe za licata so popre~enost i predlagaat akcii vosoglasnost so resursite na lokalnata zaednica.

Prvata i vtorata faza opfatija: sostanoci soGradona~alnicite na op{tinite Kumanovo, Vinica iOhrid, kreirawe na rabotnite grupi vo trite op{tinikoi }e rabotat na kreirawe na lokalnite akcioniplanovi i potpi{uvawe na Memorandumi za sorabotkaso trite op{tini i vklu~enite lokalni institucii iorganizacii na lica so popre~enost.

Tretata faza vo realizacijata na predvideniteaktivnosti opfati obuka na rabotni grupi koi }e goizgotvuvaat lokalniot akcionen plan, preku triseminari vo sekoja op{tina poedine~no. Prvata sesijana obuka vo Kumanovo se odrà na 26-ti i 27-mi januari,vo Vinica na 29-ti i 30-ti januari, a vo Ohrid na 4-ti i 5-ti fevruari 2010 godina. Vtorta sesija na obuka voVinica se odrà na 18-ti i 19-ti fevruari, vo Kumanovona 4-ti i 5-ti mart, a vo Ohrid na 10-ti i 11-ti mart 2010godina. Tretata sesija na obuki vo Vinica se odrà na16-ti i 17-ti mart, vo Kumanovo na 24-ti i 25-ti mart, avo Ohrid na 31-vi mart i 1-vi april 2010 godina.

Preku obukite, ~lenovite na trite rabotni grupise stekna so znaewa od pove}e oblasti povrzani sopravata na licata so popre~enost, vklu~uvaj}i:

Lokalen akcionen plan kako instrument za izedna-~uvawe na mo`nostite za licata so popre~enost,Osnovni koncepti (definicii, medicinski isocijalen model, ~ovekovi prava i servisni slu`bi),

GRADOT I POPREÊNOSTA – Programa za kreirawe nalokalni akcioni planovi za popre~enost

Me|unarodni i doma{ni pravni instrumenti, zakon-ski ramki, strategii, sostojbi i sistemi na grià iza{tita na lica so popre~enost,AGENDA 22 - instrument za kreirawe na lokalniakcioni planovi i iskustva od drugi zemji ,Socijalni servisni slu`bi i regulatorni mehanizmiDecentralizacija i formi na sorabotka na lokalnatasamouprava i gra|anskiot sektor,Identifikuvawe na potrebi i resursi vo lokalnatazaednica,Rakovodewe so proektni ciklusi i odnosi so mediumi.

Vo slednata faza na programa }e se odràt potri rabotilnici vo sekoja od trite op{tini, kade~lenovite na rabotnite grupi }e rabotat na kreirawena lokalnite akcioni planovi.

Pozitivnite efekti od realizacijata na progra-mata pobudija interes za kreirawe na lokalni akcioniplanovi i vo drugi op{tini. Na 2-ri mart 2010 godina,RCPLIP - PORAKA i op{tina Radovi{ potpi{aamemorandum za sorabotka vo odnos na razvivawe na vakovstrate{ki dokument vo Radovi{.

RCPLIP – PORAKA gi sproveduva aktiv-nostite za kreirawe na lokalni akcioni planovi vopartnerstvo so Hendikep Internacional – Jugoisto~naEvropa, a so poddr{ka od Programata za mali grantovina Ambasadata na SAD vo Makedonija.

Obuka vo Vinica

Obuka vo KumanovoObuka vo Ohrid

5


Prezemen tekst od “Dnevnik”, 6-ti mart 2010 godina

Mnogu ~esto vo koga zboruvame za zakonot zaspre~uvawe i za{tita od diskriminacija deluvame kakodiskriminacija da e ne{to novo vo na{eto op{testvo.Dali ne ja gledame ili ne sakame da ja vidimemomentalnata sostojba so diskriminacijata privrabotuvawata, ednakvata zastapenost na etni~kitezaednici, segregacijata na u~enici vo osnovnite isrednite u~ili{ta, biraweto pacienti, navredi na{alteri i predrasudi po etni~ka osnova, viktimizacija,afirmativni politiki za ovie, ama ne i za onie, “cigani”ne se dobredojdeni vo ona kafule ili vo onaa diskoteka,starite ne se za tuka, tuku se za onamu, {to baraat“pederi” tuka... Zarem ne e diskriminacija da ne sere{ava problemot na 3-5.000 lu|e bez li~nadokumentacija koi zaradi toa ostanuvaat nadvor od sitesistemi vo dr`avata, bez obrazovanie, bez zdravstvo, bezpravo na socijalen nadomest, bez pravo na rabota.

Ovie i mnogu drugi oblici na diskriminacija porazni osnovi se prisutni, iako taa e zabraneta so prin-cipot na ednakvost vo Ustavot na Republika Makedonija,a uredena e dopolnitelno i so nekoi drugi zakoni (pr. zarabotni odnosi). Sepak, o~igledno toa ne e dovolno izatoa zalagawata {to gra|anskite organizacii gi pravatu{te od 2003 godina, koga go dostavija prviot predlog-tekst na zakonot, se da se donese op{t zakon zaspre~uvawe i za{tita od diskriminacija, koj }eopredeli nezavisen mehanizam za otkrivawe ispravuvawe so diskriminacijata. Od toj aspekt,vleguvaweto na vakov zakon vo sobraniska procedura prvpat vo Makedonija treba da se pozdravi kako napredok.No, za da se priznae kako uspeh negovoto donesuvawe,tekstot mora da pretrpi zna~itelni promeni, osobenovo delot za nezavisnoto telo za za{tita oddiskriminacija, za oblicite i osnovite zadiskriminacija, kako i vo ureduvaweto na isklu~ocite(neednakvi postapuvawa koi nema da se smetaat zadiskriminacija).

Vo momentov kopjata najmnogu se kr{at okolupra{aweto na seksualna orientacija. Nema eksplicitnospomnuvawe na terminot, no ima seopfatnost naza{titata so formulacijata “po bilo koja druga osnova”.Od druga strana, terminot “seksualna orientacija” eve}e spomenat kako osnova za diskriminacija vo drugizakoni (pr. za pravata na pacientite), pa ne e jasno zo{toda ne se navede eksplicitno i vo ovoj op{t zakon zanediskriminacija.

Kako i da e, toa ne e edinstvenata, nitu najva`nataod nekolkute su{tinski izmeni {to treba da senapravat vo Zakonot. Dobar del od gra|anskite

organizacii, kako na primer Sojuzot “Makedonija bezdiskriminacija”, eksperti, pratenici od vlasta iopozicijata, gra|ani od razli~ni etni~ki zaednici,smetame deka nedostigaat barem tri grupi izmeni odsega{niot predlog-zakon, za da se ponudi dobra startnaosnova za borba protiv diskriminacija.

Prvata i najva`nata od niv se odnesuva na delotna Komisijata koja treba da e nezavisno ispecijalizirano telo za spre~uvawe i za{tita oddiskriminacija. Treba da se pofali faktot {to vopredlo`eniot tekst Vladata se odlu~i za nezavisnakomisija, namesto organ vo ramkite na nekoe odministerstvata. No, ponatamo{nite odredbi ne jaobezbeduvaat i prakti~no taa nezavisnost: ~lenovitena komisijata treba da se izbiraat od redot na istaknatilica so iskustvo vo oblasta na ~ovekovite prava; prinivniot izbor mora da se postigne soodvetna i pravi~nazastapenost po pove}e osnovi; upravuvaweto sosredstvata za rabota (od buxetot na RM) i izborot nastru~nite sorabotnici na komisijata treba da esamostojno; nadle`nostite treba da se po{iroki za dase ostvarat odredbite za spre~uvawe na diskrimi-nacijata.

Vtorata grupa izmeni koi e potrebno da senapravat vo Zakonot se osnovite (pokraj seksualnataorientacija, treba da se vklu~i i ubeduvaweto,politi~ko ili drugo, a ne samo versko) i oblicite nadiskriminacija, kade {to e propu{teno da sedefiniraat: viktimizacija, segregacija, nepristapnost,prisilna asimilacija, kako i so poseben ~len da sesankcionira povikuvaweto i pottiknuvaweto nadiskriminacija. Nedostasuvaat i definicii zaosnovnite poimi: ednakvost, marginalizirana grupa,legitimna cel, razumno prilagoduvawe itn.

Tretiot del {to isto taka e biten e razli-kuvaweto na isklu~ocite od diskriminacija: afir-mativnite merki, neednakvoto postapuvawe koga postoiobjektivno opravdana cel i za{titnite merki zaoddredeni grupi lu|e.

Smetam deka vakvite legitimni barawa zasu{tinski izmeni vo trite spomenati oblasti }e gopodobrat zakonot, }e dadat dobra osnova za spre~uvawei za{tita od diskriminacija, (ne zaboravaj}i dekagra|anskite organizacii gi crpat ideite i potrebata odsvoite celni grupi -gra|anite). Kone~no, ako ne ginapravime ovie su{tinski izmeni, mnogu te{ko }e nibide da se sporeduvame so porazvienite zemji ~lenki voEvropskata Unija, koi odamna go imaat vakviot Zakon zaspre~uvawe i za{tita od diskriminacija.

Zakon za spre~uvawe i za{titaod diskriminacija

REALNOST ILI MASKA? Muhamed To~i,Pretsedava~ na Sojuzot

“Makedonija bez diskriminacija”

6


Aktivnosti na EDF (European Disability Forum)

Izjava od Evropskiot forum na lica so popre~enostEvropskiot pridones za samostojno ìveewe

Voved

Pravoto na licata so popre~enost da ìveatsamostojno, so ednakvi mo`nosti za izbor kako i drugitelu|e, e zacrtano vo ~lenot 19 od Konvencijata naObedinetite nacii za pravata na licata so popre~enost.

Ova pravo pretstavuva osnova za izedna~uvawe namo`nostite za licata so popre~enost, bidej}i istoto etemel za ednakvost vo site sferi na ìvotot. Sepak,realizacijata na uìvaweto na ova pravo isto takapretpostavuva fundamentalni promeni vo nekolkusektori vo op{testvoto. Za da se ìvee samostojno ivklu~eno vo zaednicata, potrebno e da se imaat dostapniservisni slu`bi, op{testvoto da bide fizi~kipristapno, servisnite slu`bi da bidat otvoreni za sitelica so popre~enost, strukturite za donesuvawe na odlukina lokalno nivo da bidat dostapni itn. Na ovoj na~in,realizacijata na pravoto na samostojno ̀ iveewe e klu~noza razbirawe za celosno implementirawe na Konvenci-jata na Obedineti nacii za pravata na licata sopopre~enost.

Kako {to e spomenato pogore, sozdavaweto navistinski uslovi za samostojno ìveewe e kompleksenproces koe pobaruva akcija na site politi~ki nivoa –me|unarodno, evropsko, nacionalno, regionalno i lokalnonivo, kako i vklu~uvawe na site zasegnati strani,vklu~uvaj}i gi organizaciite na licata so popre~enost,lokalnite vlasti, nacionalnite vladi i evropskitekreatori na politiki. Jasno, su{tinski inicijativi ve}ese prezemeni i }e bidat prezemani od strana na dràvite- ~lenki na Evropskata unija. Ovaa izjava na EDF gonaglasuva pridonesot koj Evropskata unija moè da gonapravi za promovirawe na samostojnoto ìveewe zalicata so popre~enost.

Evropskata unija treba da raboti zaedno so dr`vite- ~lenki, da gi poddrùva i pozdravuva nivnite napori,no u{te pova`no, treba da prezeme direktna odgovornostza politikite i investiciite vo odnos na zna~eweto nasamstojnoto ìveewe, vrz koe evropskite odluki imaatvlijanie.

Toa pokonkretno zna~i deka treba da se upotrebatslednite alatki:

Pregled na zakonodavstvoto na Evropskata unija, socel da se obezbedi deka istoto ne e vo sprotivnost socelta na promovirawe na samostojnoto ìveewe. Ovamoè da se odnesuva, na primer, na zakonskite akti voodnos na javnite nabavki, vo odnos na obezbeduvawetona socijalni servisni slu`bi preku evropskitegranici, prenoslivosta na socijalnite prava prekugranicite itn.Vklu~uvawe na pravoto na samostojno ìveewe kakoredovna praktika vo idnite Evropski “tvrdi” zakoni,kako {to e, na primer mo`noto zakonsko re{enie kakoodgovor na novite odredbi za servisni slu`bi od javen

interes vo neodamna usvoeniot Lisabonski dogovor,poto~no protokolot br. 9 na ~lenot 16 (4) od Dogovorotza Evropskata unija i ~lenot 238 (2) od Dogovorot zafunkcionirawe na Evropskata unija.Vklu~uvawe na pravoto na samostojno ìveewe kakoredovna praktika vo idnite Evropski “meki” zakonskiinstumenti, kako {to se Evropskite principi zakvalitet vo oblasta na socijalni servisni slu`bi odjaven interes.Sistematski monitoring na investiciite koi sesproveduvaat preku cel spektar na evropskifinansiski programi, kako {to se evropskitestrukturni fondovi, pred-pristapnite fondovi,razvojni sorabotki, doìvotno u~ewe itn.Bliska sorabotka i vklu~uvawe na reprezentativniteorganizacii na lica so popre~enost vo kreiraweto napolitikite koi vlijaat vrz ìvotot na licata sopopre~enost, osobeno vo odnos na pravoto nasamostojno ìveewe.

Ovoj pristap e vo soglasnost so Evropskiot pakt zaednakvi prava na licata so popre~enost, koj e predlog naEDF za idnata politi~ka ramka za evropskata politikaza popre~enosta do 2020 godina (za pove}e informaciikonsultirajte ja veb-stranata na EDF: www.wdf-feph.org).

Kako ~ador organizacija na evropskoto dvièwena licata so popre~enost, vo ovaa izjava EDF predlaganekolku preporaki za podobruvawe na evropskitepolitiki vo odnos na samostojnoto ̀ iveewe.

Predlozite se odnesuvaat na temite koi sediskutirani na konferencijata po povod Evropskiot denna licata so popre~enost na 3-ti i 4-ti Dekemvri 2009godina vo Brisel.

7


Predlog 1: Ekonomska nezavisnost

Eden od najva`nite preduslovi koj treba da seispolni so cel licata so popre~enost da imaat vistinskasamostojnost e ekonomskata nezavisnost. Se dodekaprodolùvame da bideme edna od najsiroma{nite grupina gra|ani vo Evropa, }e bideme ograni~eni vo izborot sokogo i kade da ìveeme, koi servisni slu`bi moè da sigi dozovolime i kade moè da odime vo slobodnoto vreme.

Isto taka, na licata so popre~enost treba da im sedadat finansiski instrumenti koi }e im ovozmoàt dago oformat nivniot ìvot preku kupuvawe na servisnislu`bi koi moàt da ja napravat samostojnosta realna.Toe e edinstveno mo`no preku davawe na izbor na sekojaindividua, preku kontrola na li~niot buxet namenet zaservisni slu`bi.

U{te pove}e, samostojnosta na licata sopopre~enost se odnesuva i na mo`nostite da sepoddrùvaat me|usebno, preku organizaciite koi sevodeni i kontrolirani od samite lica so popre~enost.Ovoj kolektiven aspekt na samostojnosta ne moè da sepostigne bez soodvetni finansiski resursi koi bi biledostapni za organizaciite na licata so popre~enost.

[to moè Evropskata unija da napravi?

Da osigura deka ramkovnata direktiva za vrabotuvaweusvoena vo 2000 godina pravilno se sproveduva so celda im dade na licata so popre~enost garancija zaza{tita od diskriminacija na pazarot na trud. Sepak,vrabotuvaweto e va`no sredstvo za samostojnost. Ovago vklu~uva promoviraweto na povisoko nivo nainformacii pome|u licata so popre~enost,rabotodava~ite, sindikatite, javnite vlasti itn.Da promovira vklu~uvawe na pove}e lica sopopre~enost na pazarot na trud so investirawe prekuEvropskite strukturni fondovi, osobeno kakoprioritetna celna grupa za Evropskiot socijalenfond.Da osigura deka }e se sproveduva ~lenot 16 od op{tataodredba na Evropskite strukturni fondovi koj seodnesuva na pristapnosta za licata so popre~enost inediskriminacijata so cel da se promovira socijalnainkluzija na licata so popre~enost vo naj{irokasmisla, preku sredstvata na evropsko finansirawe.Da osigura deka zakonskata ramka za javni nabavki iobezbeduvawe na servisni slu`bi vo socijalniotsektor dozvoluva javnite vlasti i drugite akteri daja prenesat kontrolata i izborot na servisni slu`bina licata so popre~enost i nivnite semejstva.Da osigura mnogu podobro informirawe za licata sopopre~enost i nivnite semejstva vo odnos naEvropskata zakonska ramka koja ja reguliraprenoslivosta na socijalnite prava preku granicitevo Evropskata unija. Licata so popre~enost treba dagi znaat nivnite prava i obvrski so cel da moàt dadonesuvaat soodvetni odluki koga patuvaat nadvor odsvojata dràva na pokratki ili podolgi prestoji.Da ja pregleda legislativata koja ja regulira

prenoslivosta na socijalnite prava preku granicitevo Evropskata unija so cel da im dade vistinskimo`nosti na licata so popre~enost da se preselat vodruga dràva, zadrùvaj}i go pristapot do, na primer,li~na asistencija i li~ni buxeti.Da vklu~i celi vo odnos na samostojnoto ìveewe voOtvoreniot metod na koordinacija za socijalnainkluzija i socijalna za{tita, vklu~uvaj}i jaadekvatnosta na invalidskite penzii i invalidskitenadomestoci. Zemjite ~lenki na Evropskata unijatreba da imaat obvrska da gi zemat vo predvid ovieaspekti koga podnesuvaat izve{tai vo sklop na ovaaramka.Da obezbedat soodvetno finansirawe zaorganizaciite na lica so popre~enost koi rabotat naEvropsko nivo. Nie imame potreba od resursi za dabideme nezavisen glas koj }e govori vo ime na licataso popre~enost vo procesot na kreirawe na Evropskitepolitiki.

Predlog 2: Nezavisen izbor vo ìvotot

So cel nie, licata so popre~enost da moème daoformuvame i donesuvame odluki vo ìvotot, nie trebada imame pravo da izbereme kade, kako i so kogo }eìveeme. Stotici iljadi Evropjani ìveat vorezidenciski institucii koi se segregira~ki i n#isklu~uvaat od op{testvoto. Vo najgolemiot broj naslu~ai, nas nikoj nikoga{ ne n# pra{al za na{ite ̀ elbii aspiracii vo ìvotot. Vo nekoi slu~ai,institucionalnoto opkruùvawe zna~i ne~ove~kitretman i povreda na dostoinstvoto.

Apsolutno e kriti~no da se napravifundamentalen is~ekor kon ìveewe vo zaednicata soservisni slu`bi obezbedeni za licata so popre~enost vomestoto na ̀ iveewe namesto da n# prisiluvaat da bidemeizolirani vo neadekvatni institucii. Vo nekoi zemji~lenki ve}e se slu~uvaat zna~jni promeni. No, so ogledna serioznata situacija, reformite treba da se pokrenatbez nikakvi ponatamo{ni odloùvawa.

Servisnite slu`bi vo mestoto na ìveewe morada bidat odgovorni i sigurni. Za ̀ al, vo nekoi zemji ovieservisi seu{te se tretiraat kako proekti, a ne kako delod sevkupnata politi~ka ramka i zatoa nivnotofinansirawe e naj~esto nedovolno i neizvesno.


Evropskata komisija treba da vospostavikomunikacija so cel da ima vistinska strategija zareformata na deinstitucionalizacija vo Evropa.Tro{eweto na Evropskite strukturni fondovi trebada bide nadgleduvano so cel da se osigura dekainvesticiite se kanalizirat i deka se preminuva odgradewe na novi segregira~ki institucii konobezbeduvawe na alternativi dostapni vo zaednicata.Pred-pristapnite fondovi na Evropskata unija trebada vklu~at komponenta za strukturna reforma narezidenciskite institucii.


8


Da se upotrebat programite za razmena, na primer, vopoleto na rabotno osposobuvawe da se promoviraedukacijata na personalot koj treba da bide del odprocesot na razvivawe na servisni slu`bi.Kreirawe na tim na eksperti koi moàt da impomognat na Evropskite zemji vo odnos na procesotna deinstitucionalizacija.Vklu~uvawe na konceptot na samostojno ìveewe vomo`nite idni Evropski principi za kvalitet nasocijalni servisni slu`bi od javen interes.

Predlog 3 – Tehnologija za samostojnost

Tehnologijata moè da igra mnogu va`na uloga vozajaknuvaweto na nezavisnosta i samostojnosta nalicata so popre~enost. Vo posledno vreme, fokusot estaven najmnogu vrz informati~kite i komunkaciskitetehnologii, no potradicionalnite sredstva, kako {to seinvalidskite koli~ki ili beliot stap za slepi lica,naj~esto igraat pozna~ajna uloga. Asistivnatatehnologija moè da bide od pomo{ vo odnos nakomunikacijata, mobilnosta, izvr{uvaweto nasekojdnevnite zada~i, sportuvaweto itn. Zatoa, taa ealatka za samostojnost.

Prvo, opkruùvaweto, sredinata i objektite trebada bidat pristapni za site grupi na gra|ani, sledej}i gopristapot “dizajn za site” ili tkn. “univerzalen dizajn”.Toa zna~i deka, na primer, javnite objekti i zgradi trebada bidat pristapni za lica koi upotrebuvaat invalidskakoli~ka, informati~kata tehnologija treba da bideadaptirana za upotreba od strana na gluvite lica islepite lica, licata so intelektualna popre~enosttreba da dobijat informacii vo soodvetni, za nivrazbirlivi formati itn.

So ogled na razli~nite potrebi na licata sopopre~enost, asistivnata tehnologija moè da odigrauloga na posrednik – olesnuva~ pome|u odredeni grupina lica so popre~enost i sredinata – toa e slu~aj so, naprimer, slu{nite aparati ili ~ita~ite na ekrani zaslepite lica ili pak, skuterite za mobilnost. Ovaa ulogana asistivnata tehnologija mora da bide zemena vopredvid pri procesite na dizajnirawe.

Ponatamu, mora da bidat razvieni novi asistivnitehnologii so visok kvalitet. Toa zna~i deka dekapotrebite i pogledite na licata so popre~enost mora dabidat zemeni vo predvid na posistematski na~in otkolku{to toa sega se pravi.

Goleminata na Evropskiot pazar zna~i dekaistraùvawata i proizvodstvoto na asistivnatehnologija, koe ne sekoga{ ima smisla vo nacionalenkontekst, }e ima jasna smisla vo evropski razmeri.


Da odredi finasiski resursi za razvoj na asistivnatehnologija preku razvojni i inovativni programi.Da poddrì kreirawe na Evropski magisterskiprogrami po “dizajn za site”, vklu~uvaj}i moduli zainterakcija pome|u op{tata i asistivnatatehonologija i za konceptot na samostojno ìveewe.

Da usvoi obvrzuva~ko zakonodavstvo za pristapnostai dostapnosta na proizvodi, stoki i uslugi na Evropskonivo koe }e ovozmoì licata so popre~enost daupotrebuvaat asistivna tehnologija kako sredstvo zapostignuvawe na pristap, vklu~uvaj}i zakonodavstvoza pristap do informacii i komunikaciskatehnologija.Da razvie evropski standardi koi }e ovozmoàtpolesno implementirawe na Evropskata legislativai }e gi koordiniraat naporite vo oblasta na asistivnatehnologija.Da gi spoi proizveduva~ite na op{ta (redovna)tehnologija od edna strana i proizveduva~ite naasistivna tehonlogija od druga strana, voformaliziran dijalog so cel da se osigura unapredenainterakcija pome|u seto ona {to e dostapno zaop{tata populacija i seto ona {to go ovozmoùvaasistivnata tehnologija.

Zaklu~ok

Kako {to e prika`no pogore, Evropskata unija moèda odigra mnogu va`na uloga vo kreiraweto na uslovi zasamostojno ìveewe vo Evropa. Opi{anite oblasti sesamo del od politi~kite poliwa kade {to postoi dodadenavrednost od Evropskiot pridones – transportot, nedis-kriminacijata i obrazovanieto se samo nekoidopolnitelni primeri na sektorski politiki so zna~ajnovlijanie vrz samostojnosta na licata so popre~enost.Zatoa, Evropskata komisija i Evropskiot parlamenttreba da prezemat novi inicijativi i da rabotat sozemjite ~lenki. Nema pri~ini zo{to da se ~eka zemjite~lenki da deluvaat poedine~no vo soglasnost so nivnitenadle`nosti.

Pravoto da se ìvee samostojno e povrzano sorealizacijata na golem broj drugi prava, kako {to eposo~eno pogore. Poradi toa, dokolku sakame dapostigneme vistinki rezultat, potreben e sistematskipristap baziran vrz principot na mainstream (vklu~uvawevo redovnite tekovi). EDF e podgotven da se vklu~i voprocesot na kreirawe na Evropskite politiki i ostanuvaposveten da raboti na osiguruvawe na pravoto na licataso popre~enost da ̀ iveeat samostojno, zaedno so drugiteevropski gra|ani.


9


Generalniot direktorat za pro{iruvawe naEvropskata komisija, vo ramkite na TAIEX Instrumentotza tehni~ka pomo{, informacii i razmena, a prekuprogramata “People to people”, organizira{e studiskaposeta na tema “Razvivawe na servisni slu`bi za licaso popre~enost vo lokalnata zaednica”. Studiskataposeta se odrà vo Breydel centarot na Evropskatakomisija vo Brisel, od 23-ti do 26-ti fevruari 2010 god.Vo studiskata poseta bea vklu~eni 30 pretstavnici naorganizacii na lica so popre~enost i obezbeduva~i naservisni slu`bi od regionot na Jugoisto~na Evropa. Napokana na Evropskata komisija, kako pretstavnik naNacionalniot sovet na invalidski organizacii naMakedonija, u~estvuva{e Vlado Krstovski - ~len naSovetot na NSIOM i program asistent vo RCPLIP -PORAKA.

Celta na studiskata poseta be{e da im ovozmoìna u~esnicite od Balkanskiot region, vklu~uvaj}i ja iTurcija, da se zapoznaat so evropskite politiki iprogrami vo odnos na obezbeduvaweto na servisni slu`biza lica so popre~enost, kako i mo`nosti za vmreùvawei razmena na iskustva i znaewe pome|u niv samite i sodrugi evropski organizacii koi deluvaat na ova pole.

Studiskata poseta opfati prezentacii vo odnosna evropskite institucii i procesot na donesuvaweodluki, pri {to fokus be{e staven na Evropskatakomisija, Evropskiot parlament i Sovetot na Evropa, inivnite ulogi i nadle`nosti vo celiot evropski system,a bea ofateni temi kako {to se: Civil Society Facility,akcioniot plan za popre~enost na Evropskata unija iulogata na Evropskite strukturni fondovi.

so popre~enost kako korisnici na servisni slu`bi i odaspekt na obezbeduva~i na servisni slu`bi.

U~esnicite imaa mo`nost da gi posetatpretstavni{tvoto na [panskiot region Valensija voBrisel, Evropskiot ekonomski i socijalen komitet iEvropskiot parlament kade be{e prezentirana rabotatana Inter-parlamentarnata grupa na evro-pratenci kojadeluvaat kako lobi grupa za pravata na licata so popre~e-nost na nivo na Evropski parlament.

Vo ramkite na studiskata poseta, sekojanacionalna delegacija ostvari sredba so slu`benici oddeskovite vo Generalniot direktorat za pro{iruvawena Evropskata komisija, koi se odgovorni za sekoja zemjapoedine~no. Na sredbata so slu`benik od deskot zaMakedonija se diskutira{e za nekolku klu~ni to~ki:potrebata od {to e mo`no pobrza ratifikacija naKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~e-nost, nesoodvetnite zakonski re{enija vo nekolku klu~nioblasti, nepostoeweto na regulatorni mehanizmi voprocesot na obezbeduvawe na servisni slu`bi. Isto taka,be{e potencirano nepostoeweto na efektivnopartnerstvo pome|u organizaciite na licata sopopre~enost i dràvnite organi, kako i nessodvetniottretman na organizaciite koi obezbeduvaat servisnislu`bi. Slu`benikot od deskot za Makedonija veti dekadadenite zabele{ki }e bidat soodvetno procesirani ideka istite }e bidat zemeni vo predvid, no isto takanapomna deka vo ovoj moment, poradi seu{te neotvore-nite pregovori za pristapuvawe na na{ata dràva konEvropskata unija, ne postojat mehanizmi koi biovozmoìle pogolem pritisok od strana na EvropskataKomisija vrz Vladata na Republika Makedonija.

Vo zavr{nata sesija, u~esnicite gi spodelijasvoite vpe~atoci vo odnos na korisnite aspekti nastudiskata poseta. Be{e zaklu~en deka celiot region naZapaden Balkan, vklu~uvaj}i ja i Turcija, se nao|a napo~etokot na reformite koi zna~at napu{tawe nainstitucionalniot model na grià i za{tita ivospostavuvawe na novi vidovi servisni slu`bi koi }eponudat poddr{ka na licata so popre~enost vo lokalnatazaednica. Evropskata komisija, preku svoite tela, trebada posveti pogolemo vnimanie na ovie procesi vozemijite koi se potencijalni kandidati za ~lenstvo voEvropskata unija. Evropskata komisija treba da goupotrebi svojot avtoritet i da sugerira na Vladite voregionot deka e itno neophodno zabrzuvawe na reform-skite procesi, a isto taka, del od evropskite fondovi dabidat nameneti za razvivawe na servisni slu`bi zalicata so popre~enost. So toa, Evropskata unija bi gipoddràla naporite na organizaciite na licata sopopre~enost vo procesot na obezbeduvawe na servisnislu`bi vo lokalnite zaednici.

Studiska poseta “Razvivawe na servisni slu`biza lica so popre~enost vo lokalnata zaednica”

Izve{taj za u~estvo vo studiska poseta

Vlado KrstovskiProgram asistent vo RCPLIP - PORAKA

Osobeno interesni bea prezentaciite na EDF -Evropski forum za invalidnost, EASPD - Evropskaasocijacija na obezbeduva~i na servisni slùbi za licaso popre~enost, COFACE – Evropska konfederacija nasemejni i roditelski organizacii i EPR - Evropskaplatforma za rehabilitacija. Prezentacii pobudijagolem interes kaj prisutnite, poradi toa {toprezenterite ponudija poinakva perspektiva, odnosno seosvrna na evropskite procesi od aspekt na samite lica

10


Aktivnosti na Ministerstvo za zdravstvo

Unapreduvawe na zdravjeto na lica soinvalidnost vo Republika Makedonija

Vladata na Republika Makedonija e opredelenada go podobri odgovorot na potrebite na lica soinvalidnost preku podobruvawe i integrirawe nakvalitetot na servisite/uslugite, programite, objektitekoi{to se vo funkcija na zdravstveniot i drugiterelevantni sistemi, zaradi {to ja usvoi Nacionalnastrategija za izedna~uvawe na pravata na licata soinvalidnost (2010-2018). Strategijata sodrì mnogu-brojni aktivnosti {to proizleguvaat od na~elata naKonvencijata za pravata na licata so invalidnostdonesena od strana na Obedinetite nacii na 13 dekemvri2006 godina so koi gi regulira pravata na licata soinvalidnost, kako i u~estvoto na glavnite ~initeli vorealizacijata kako {to se nadle`nite ministerstvata,instituciite i gra|anskite organizacii. Nejziniteaktivnosti }e bidat merlivi vo stepenot na realizacijapreku donesuvawe na godi{ni Akcioni planovi voperiodot od 2010-2018 godina od strana na relevantniteministerstva.

Vo taa nasoka, Ministerstvo za zdravstvo nezaostanuva. Vo izminatiot period Ministerstvo zazdravstvo prevzede seriozni ~ekori za unapreduvawe nazdravjeto na licata so invalidnost i toa vo slednitenekolku oblasti:

1. Regionalna sorabotka - Od 01.01.2010 do30.06.2010 Republika Makedonija pretsedava soZdravstvena mreà na Jugoisto~na Evropa. Vo ramki naovoj period Ministerstvo za zdravstvo gi intenziviraaktivnostite vo site oblasti na rabota vo Zdravstve-nata mreà, pome|u koi i vo oblasta na grià i za{titana decata so invalidnost, preku proektot „Postignuvawena socijalna kohezija preku orientirawe na grià nadeca so invalidnost od institucii vo grià nazaednicata”. Za taa cel, Ministerot za zdravstvo nazna-~i nacionalen koordinator na proektot, koj uspe{no gisprovede planiranite aktivnosti. Pra{alnikot kojproizleze od Proektot be{e iskoristen da se soberatpodatoci i da se oceni postojnata situacija na nacional-no nivo. Pra{alnikot be{e {iroko distribuiran, so celda opfati kolku {to e mo`no pove}e zainteresiranistrani koi rabotat vo oblasta, vklu~uvaj}i gi i vladiniteorganizacii, nevladini organizacii (NVO), profe-sionalni organizacii, javni organizacii za zdravstvo isocijalna grià, kako i direktno vklu~uvawe na lica soinvalidnost, sledej}i go nivnoto moto „ni{to za nas, beznas”.

Vo tekot na rabotata be{e sprovedena rabotil-nica na tema “Grià i za{tita na deca so razvojniproblemi i posebni obrazovni potrebi” na kojau~estvuvaa lica koi rabotat na ovaa problematika,vklu~itelno i licata so invalidnost. Celta narabotilnicata be{e da se diskutira po pra{awatautvrdeni vo pra{alnikot dostaven od Zdravstvena

mreà na Jugoisto~na Evropa, a vo vrska so podgotovkana situaciona analiza na sostojbata i prv akcionen planza aktivnosti i merki za unapreduvawe na sostojbata zagrià i za{tita na ovaa grupa na deca vo RepublikaMakedonija. Rabotilnicata se fokusira{e na slednitetemi:

Decata so invalidnost vo instituciiUlogata na semejstvoto i zaednicite vo unapreduvawena sostojbata na decata so razvojni problemi iposebni obrazovni potrebiUlogata na zdravstveniot i socijalen sektor vopoddr{ka na majkite vo tekot na bremenosta ipostnatalniot periodVa`nosta na ~ove~kite kapaciteti vo instituciitei zaednicata vo unapreduvaweto na sostojbata nadecata so razvojni problemi i posebni obrazovnipotrebiNacionalen model za kvalitet na griàta i za{-titata na deca so razvojni problemi i posebniobrazovni potrebi

2. Intrasektorska sorabotka – Ministerstvo zazdravstvo delegira svoj pretstavnik vo Nacionalnotokoordinativno telo za ednakvi prava na lica soinvalidnost, koj aktivno u~estvuva na sednicite na ovatelo i u~estvuva vo izgotvuvawe na godi{nite programiza lica so invalidnost od oblasta na zdravstvo. Dosegaizvr{enata rabota od strana na aktivnite tela nanacionalno nivo, e celosno priznata i nejzinatastru~nost e inkorporirana vo novoformiraniotNacionalen intersektorski komitet za unapreduvawena zdravjeto na deca so invalidnost pod pokrovitelstvona Ministerot za zdravstvo.

3. Intersektorska sorabotka – Ministerot zazdravstvo inicira{e otvoren konsultativen proces zaunapreduvawe na zdravstveniot sistem na RepublikaMakedonija. Komitetot za unapreduvawe so zdrav-stveniot sistem se osnova so cel da sprovede aktivnostiza sogleduvawe na sostojbata vo zdravstvoto na RM poodnos na realizacijata na prezemenite merki iaktivnosti, naso~uvawe i predlagawe na nasoki isledewe na reformite vo oblasta na zdravstvoto, prekusproveduvawe na {irok konsultativen proces ipostigawe na konsenzus so site zainteresirani stranivo Republika Makedonija, vklu~uvaj}i gi i razvojnitepartneri na Republika Makedonija. Vo sostavot na ovojKomitet se formira Potkomitet za za{tita na pravatana pacientite vo koj u~estvo zemaa nevladiniteorganizacii koi rabotat vo oblast zdravstvo. Edna odcelite na rabota na ovoj potkomitet e i unapreduvawena zdravjeto na lica so invalidnost, koi predloìja svoire{enija za nadminuvawe na problemite so koi sesoo~uva ovaa kategorija na lica.

M-r Robert Veli~kovski

11


Aktivnostite vo trite oblasti se odvivaaparalelno i istite bea komplementarni edna so druga.Na primer, Komitetot za unapreduvawe na zdravjeto nadecata so invalidnost pri Ministerstvoto za zdravstvoja revidira{e sostojbata po odnos na realizacija napravoto na zdravje na licata so invalidnost, politikite,nacionalnoto i me|unarodnoto zakonodavstvoto i praksivo odnos na zdravstveniot sektor, so cel da ja utvrdisostojbata i potrebite od nivno natamo{no unapre-duvawe. Rabotata od ovoj Komitet, rezultira{e soIzve{taj za sostojbata na deca so invalidnost voRepublika Makedonija, kako i zaklu~oci i preporaki zanegovo unapreduvawe.

Dopolnitelno, soglasno zaklu~okot na Vladata naRepublika Makedonija za usvojuvawe na Nacionalnastrategija za izedna~uvawe na pravata na licata soinvalidnost (2010-2018), kako i obvrskata koja proizle-guva od nego, ovoj Komitet, koj e pod patronat naMinisterot za zdravstvo, podgotvi Operativen plan naaktivnosti za unapreduvawe na zdravjeto na lica soinvalidnost 2010-2018, koj pretstavuva operativendokument koj se nadgraduva nad dosega{nite dostignu-vawa i sostojbi vo vrska so zdravjeto na decata so razvojniproblemi i posebni obrazovni potrebi i najve}e vrzosnova na ve}e izgotvenata analiza. Zada~ata na ovojoperativen plan e da go zajakne sistemot i negoviotkapacitet preku soodvetno adresirawe na klu~niteprakti~ni pra{awa za dostapnosta i vklu~uvaweto nadecata so razvojni problemi i posebni obrazovni potrebi

Na Filozofskiot fakultet vo Skopje

Odràna rabotilnica na tema

Stareewe na licata so intelektualna popre~enostNastavno nau~niot kolegium na postdiplomski

studii pri Institutot za defektologija na Filo-zofskiot fakultet od Skopje i IASSID - Akademija zaedukacija, u~ewe i istraùvawe, na 15 mart, 2010 godinavo salata za sednici na Filozofski fakultet vo Skopjeodràa rabotilnicata pod naslov “Stareewe na licataso intelektualna popre~enost”.

Nau~ni celi na rabotilnicata bea da se razbereprirodata na stareeweto kaj licata so intelektualnapopre~enost, da se razberat primarnite fizi~ki ipsihi~ki/bihejvioralni problemi koi se povrzani solicata so intelektualna popre~enost, da se razberealternativnata mo`nost vo griàta i poddr{kata navozrasnite lica so intelektualna popre~enost, kako ida se razberat klu~nite obele`ja na kvalitetot nasemejniot ̀ ivot povrzani so davawe na doìvotna griàna licata so intelektualna popre~enost.

Na rabotilnicata so svoi prezentacii u~estvuvaprof. d-r Metju Xeniki – Univerzitet od Ilionis - SAD,koj se osvrna na procesot na stareewe i intelektualnatapopre~enost; a d-r Antonija Kopus – Univerzitet odRoterdam - Holandija, vo odnos na mentalnoto zdravje,stareewe i demencija. Izlagawe za genetskata osnova

na Alchajmerovata bolest ima{e prof. d-r VladimirTrajkovski, a d-r Dragan Ilievski, pretsedatel nazdruènieto za Alcahajmerova bolest ja prezentira{esostojbata i perspektivite na licata so Alchajmerovabolest vo Makedonija. Na krajot, prof. d-r Roj Braun –Univerzitet od Viktorija - Britanska Kolumbija,Kanada, dade svoe sogleduvawe na kvalitetot na ̀ ivototvo semejstvoto i stareeweto.

vo zdravstveniot i drugite sistemi relevantni zapostigawe na najvisoko nivo na nivnoto zdravje.

Ovoj operativen plan, kako i celokupnata rabotana Komitetot, go primenuva holisti~kiot pristap koninvalidnosta, zemaj}i go predvid celiot ̀ ivoten tek naliceto so invalidnost i vklu~uva aktivnosti koi seodnesuvaat na antenatalniot period (sledewe nabremenosta), postnatalniot period (rano otkrivawe imerki kaj doen~iwa i mali deca), predu~ili{niot iu~ili{niot period do 26 godini (unapreduvawe nakvalitetot na sistematskite pregledi kaj u~enici istudenti), posebna zdravstvena za{tita vo vrska soseksualno i reproduktivno zdravje (osobeno zna~ajno zaadolescentite i decata do 26 godi{na vozrast), kako inekoi drugi merki i aktivnosti zna~ajni za licata soinvalidnost vo nivniot natamo{en ̀ ivoten ciklus, koise ne pomalku zna~ajni i za decata so razvojni problemii posebni obrazovni potrebi (fizi~ka, geografska ifinansiska dostapnost do zdravstvenata za{tita).

Preku sproveduvawe na goreposo~enite aktiv-nosti, celej}i nivno celosno implementirawe, Minister-stvo za zdravstvo seriozno se zalaga za podobruvawe nazdravjeto na ovaa marginalizirana grupa na naselenie.

M-r Robert Veli~kovski,Nacionalen koordinator na proekt na Zdravstvena

mreà na Jugoisto~na Evropa „Postignuvawe nasocijalna kohezija preku orientirawe na griàta na

decata so invalidnost od institucii vo zaednicata”

Aktivnosti na Ministerstvo za zdravstvo

12


U~estvo na edukatorite od dnevniot centar - PORAKA Skopje na nastani

Rabotilnica za terapevtsko javawe

Kowi~kata federacija na Republika Makedo-nija, op{tinata Karpo{ i dnevniot centar za lica socerebralna paraliza od Skopje, so poddr{ka na Kancela-rijata na UNICEF vo Skopje, na 15-ti Mart 2010 godinavo salata na op{tina Karpo{ odràa rabotilnica zafizi~kite, psiholo{kite i socijalnite prednosti koigi nudi terapevtskoto javawe kaj decata i vozrasnite sofizi~ka i intelektualna popre~enost. Predava~ be{eg-|a Ariana Br}i} od Hrvatska, profesor po defekto-logija, so licenca za terapevtsko javawe i desetgodi{noiskustvo vo ovaa problematika. Vovedno izlagawe ima{eg-|a Jasna Mati}, pretsedatel na Kowi~kata federacijana Makedonija, kako i Marija Trifunovska - defektolog,koordinator vo Dnevniot centar za lica so cerebralnaparaliza. Na rabotilnicatau~estvuvaa Il~o Murxevskii Sawa Velkovska - edukatori vo dnevniot centar -PORAKA Skopje.

Terapevtskoto javawe pretstavuva metod zapomagawe na licata so fizi~ka i intelektualnapopre~enost, so cel podobruvawe na nivnite ve{tini irehabilitacija so pomo{ na kowi i aktivnosti koi seopfateni so kowite. Be{e naglaseno deka prekuterapevtskoto javawe se ovozmoùva ve`bawe na musku-lite na karlicata i sledewe na ritamot na dvièwe nakowot vo od, pri {to dvièwata {to gi pravi teloto najava~ot pri javawe se mnogu sli~ni so odot na ~ovekot.Glavnata pridobivka e {to vakva ve`ba ne moè da sepostigne so nitu edna sprava za ve`bawe. Terapevtskotojavawe ovozmoùva kontakt so kowot i vpro~em toa eproces na u~ewe na javaweto koj go nadgleduva instruk-tor. Javaweto moè da se izvr{uva individualno, no toanaj~esto se izveduva vo grupa. Grupata naj~esto se sostoiod 6 korisnici, dodeka ~asot trae 45 minuti. Za terapi-skoto javawe se prepora~uva vozrasta na korisnikot da

ne bide pomala od 4 godini, dodeka za hipoterapija nepod 2 godini.

Celite na terapevtskoto javawe se: podobruva-we na op{tata zdravstvena sostojba, psiho-socijalnaintegracija i u~ewe za javawe. Podobruvaweto naop{tata zdravstvena sostojba se sogleduvaat prekupodobruvawe na ramnoteàta, koordinacija na teloto,jaknewe na muskulite i namaluvawe na spazmi,rastegnuvawe na muskulite, podobruvawe na motorikatana teloto i podobruvawe na cirkulacijata i di{eweto.Podobruvawata vo psihosocijalnata integracija sesostojat vo namaluvaweto na socijalnata izoliranost,jakneweto na samodoverbata, razvivawe na qubovta konìvotnite i sozdavaweto prijatelstvo.

Za da moè terapevtskoto javawe da funkcionirai da gi zadovoli potrebite na korisnicite i da gi ispolnisvoite celi treba da ispolnuva ili da se sozdadatopredeleni uslovi me|u koi: postoewe na stru~en tim(instruktor, terapiski kow, korisnici, voda~, pratiteli(volonteri) i sorabotnici), postoewe na interes zaterapevtsko javawe odnosno korisnici i postoewe natehni~ki uslovi za javawe.

[to se odnesuva do postoeweto interes zaterapevtskoto javawe i sproveduvawe vo praktika, tukatreba da se vklu~at pove}e faktori koi go uslovuvaatnejziniot razvitok. Na prvo mesto e lokalnata zaednicakoja treba da dade poddr{ka za vakvi proekti, potoavklu~uvaweto na nevladiniot sektor, roditelite isamite korisnici, potoa kowi~kite sportski klubovikoi{to se najpogodni za ovaa dejnost i razvivawe naterapevtskoto javawe voop{to i vo Makedonija i serazbira Kowi~kata federacija na Makedonija.Rabotilnicata zavr{i so apel za pogolema vklu~enostna site spomnati faktori kako bi moèlo terapevtskotojavawe da po~ne da se razviva i vo Makedonija.

Otvoren Gradski NVO centar vo SkopjeNa 16.03.2010 godina, vo prostoriite na

Mladinskiot kulturen centar – Skopje, sve~eno be{eotvoren Gradskiot centar za poddr{ka na gra|anskiorganizacii (Gradski NVO centar), a voedno be{epromovirana i novata internet stranica nameneta zaNVO sektorot na teritorija na gradot Skopje.Gradona~alnikot na Grad Skopje, Koce Trajanovski,presekuvaj}i ja crvenata pandelka i oficijalno goozna~i otvoraweto na Gradskiot NVO centar.- “Se nadevam deka so otvoraweto na portite na ovoj NVOcentar, }e im pomogneme na site gra|anski zdruènija,polesno da si gi postignat celite, da prezemataktivnosti i inicijativi, da realiziraat partnerstva ida podgotvat proekti i strategiii za re{avawe naproblemite vo op{testvoto. Bi ja iskoristil ovaaprigoda, za da ja potenciram sorabotkata so Holandskata organizacija za razvoj, so koja za Vas, ~lenovite nanevladinite asocijacii, }e bidat organizirani obuki, preku koi{to polesno }e dojdete do znaewe, {to nesomneno}e go iskoristite za da gi zasilite va{ite stru~ni kapaciteti” - re~e Gradona~alnikot Trajanovski.

13


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Odbeleùvawe “65 godiniCrven Krst”

Svetski den na licata soDaunov Sindrom

Vo servis za hemisko ~isteweVodeni od potrebata da nau~ime i doznaeme ne{to

novo i interesno, korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Skopje ostvarija poseta na servisot za hemisko~istewe “Pingvin”.

So pomo{ na qubeznite doma}ini imavme mo`nostda se zapoznaeme so celiot proces na ~istewe, perewe,peglawe i su{ewe na oblekata. Korisno be{e {tokorisnicite imaa mo`nost prakti~no da se zapoznaat soma{inite i samite da u~estvuvaat vo del od rabotniotproces. Vo sekoj slu~aj celta na posetata be{e ispolneta- korisnicite na dnevniot centar se zdobija so noviiskustva.

Vo ramkite na odbeleùvaweto na manifesta-cijata “65 godini Crven Krst”, na 17-ti mart, na ulica“Makedonija” vo Skopje, be{e organiziran den zadruèwe so Crveniot Krst. Na nastanot poseben akcentbe{e staven na aktivnostite (pomo{ pri povreda,daruvawe krv) koi gi realizira Crveniot Krst, a beaprikaàni preku pantomima. Site aktivnosti vo ovojnastan bea prosledeni i od strana na del od korisnicitena dnevniot centar - PORAKA Skopje.

Zdruènieto za pomo{ i poddr{ka na lica soDaunov Sindrom “Sinoli~ka” na 21-vi Mart - Svetskiotden na licata so Daunov Sindrom, vo Suli-an, Turska~ar{ija vo Skopje vo sorabotka so Fakultetot za likovniumetnosti organizira{e likovna rabotilnica idruèwe. U~estvo zedoa 40-tina deca i lica so DaunovSindrom, me|u niv i korisnici na dnevniot centar -PORAKA Skopje, koi zaedno so studenti od fakultetotizrabotuvaa crteì. Na samiot nastan, del od u~esniciteorganiziraa i poetsko ~itawe i recitirawe na del odsvoite pi{ani pesni.

So cel aktivno vklu~uvawe vo site aspekti nasekojdnevnoto ̀ iveewe, korisnicite na dnevniot centar- PORAKA Skopje prisusutvuvaa na prijatelskiot fud-balski natprevar pome|u reprezentaciite na R.Makedo-nija i R.Crna Gora. Natprevarot se odrà na 03-ti Martvo 14.30 ~asot na Nacionalnata Arena “Filip Vtori”.Vleznicite za natprevarot bea obezbedeni blagodarej}ina na{iot prijatel - sportskiot novinar ToniStojanovski i FFM. Na natprevarot prisustvuvaa 20korisnici od dnevniot centar pridruùvani od 2angaìrani lica. Vo tekot na natprevarot moèvme da japo~ustvuvame vistinskata atmosfera i pozitivniteemocii od postignatiot uspeh na na{ata reprezentacija.

Na fudbalski natprevar

14


Prezemen tekst od “24 ~asa Zdravje”, 1 -vi Fevruari 2010 godina

EPILEPSIJA - Da se razlikuva napad od bolest

Epilepsijata e posebna medicinska sostojba, nopojavata na epilepti~en napad kaj nekoj ~ovek ne morada zna~i deka toj ima epilepsija. [to e razlikata me|uepilepti~en napad i epilepsija?

- Epilepti~nite napadi se klini~ka manifestacijana mozo~na disfunkcija, predizvikani od abnormalnopraznewe na grupa nevroni vo mozo~nata kora. Ovienastapi moàt da bidat predizvikani od pove}e faktorikoi ne pripa|aat na epilepsiite: vospalenie na mozok,mozo~ni tumori, metabolni promeni, ekstremennedostatok na kislorod, vaskularni pri~ini, naru{enasrceva aktivnost - objasnuva m-r sci d-r GoranNikolovski od Poliklinikata “Primed” vo Skopje.

Epilepsijata e edna od najza~estenite bolesti vonevrologija koja poradi svoite karakteristiki e seri-ozen medicinski i socijalen problem.

Epilepsijata e medicinska sostojba vo koja sevbrojuvaat grupa naru{uvawa so hroni~en povtorliv tek,koi se pojavuvaat iznenadno, neo~ekuvano i povremeno,a se so razli~no poteklo, manifestacii i ishod.Denes,epilepsijata i ne se vbrojuva vo bolesti, tuku sedefinira kako zbir na sindromi.

Razli~ni vidovi na epilepsii

Postojat golem broj na razli~ni vidovi naepilepsii i razli~ni epilepti~ni napadi. Postojatbrojni klasifikacii koi naj~esto se baziraat naizgledot na napadite, kako i vrz EEG- manifestaciite.Epilepsiite moàt da bidat: idiopatski (genetskidefekti), kriptogeni (bez jasno odreden pri~initel) isimptomatski (kaj postoewe primarno zaboluvawe ilinaru{uvawe kako pri~initel). Epilepti~nite napadi,pak moè da se podelat na generalizirani ili parcijal-ni. Parcijalnite moè da bidat bez gubitok na svestili kompleksni (so gubitok na svest) i so sekundarnageneralizacija.

Ne se ednostavni za prepoznavawe

Ponekoga{, osobeno kaj klasi~nite generali-zirani nastapi e mnogu ednostavno da se prepoznaatepilepti~nite manifestacii ne se uniformni i ne seednostavni za prepoznavawe. Ponekoga{ za nivnoprepoznavawe e potrebno da se dadat mnogu preciznipodatoci od svedoci, brojni klini~ki pregledi i

ispituvawa. Vo nekoi situacii potrebno e mnogu dolgovreme za da se definira dali eden napad e epilepti~en idali kaj pacientot postoi epilepsija. Vo sekoj slu~aj prisekoe somnevawe za napad, koj moè da e epilepti~en,potrebno e {to pobrgu da se poseti lekar i da se prezematmedicnski merki za dijagnosticirawe i za tretman natie napadi.

Pravilna dijagnoza

Za pravilna dijagnoza na epilepsijata va`ni sepodatocite koi se dobivaat od svedocite na napadite.

- Bidej}i naj~esto toa se nemedicinski lica, mnogue va`na ve{tinata na lekarot da gi naso~i sogovor-nicite kon bitnite detali. Isto taka, opisot na samiotnapad ili prisustvo na lekar ili medicinsko lice prinastapot dava zna~aen pridones za pravilna dijagnoza.Denes, postojat mnogubrojni elektroencefalografski(EEG) ispituvawa: standardno EEG, po neprespiena no},so fotostimulacija, video EEG, EEG vo son, holter EEG,anatomomorfolo{ki ispituvawa (kompjuteriziranatomografija, magnentna rezonanca) i nevropsiholo{kiispituvawa koi pridonesuvaat za pravilno dijag-nosticirawe.

Sosema e pogre{no voobi~aenoto mislewe deka pri epilepti~en napadna ~ovekot treba da mu se stavi tvrd predmet vo usta. Toa ~esto moè dapredizvika pote{ki povredi vo ustata, a ne e od nikakva korist. Zapravilna dijagnoza na epilepsija va`ni se podatoci koi se dobivaat odsvedocite na napadite. d-r Goran

Nikolovski

15


Analiza na podatoci za 5,6 milioni deca pomladiod {est godini sugerira deka postarite majki po~estora|aat deca so autizam i deka rizikot povrzan sopostarata vozrast na tatkovcite e pomal otkolku {toporano se veruvalo.

Istraùva~ite od Univerzitetot vo Kalifornijautvrdile deka majkite postari od 40 godini imaat 50otsto pogolem rizik da rodat dete so autizam, otkolkumajkite na vozrast pome|u 20 i 30 godini. Rizikot zatatkovcite vo tie vozrasni grupi bil za 26 otsto pogolem.Nau~nicite dodavaat deka vo prosek ènite postari od40 godini ra|aat autisti~ni deca vo ~etiri od 1.000slu~ai.

Bez tvrdi predmeti vo usta pri napadot

Sosema pogre{no e voobi~aenoto mislewe deka priepilepti~en napad na ~ovekot treba da mu se stavi tvrdpredmet vo ustata. Naprotiv, naj~esto ne mora ni{to dase prezema i treba {to pomirno da se pri~eka da zavr{inapadot. Stavaweto tvrdi metalni predmeti vo ustata~esto moè da predizvika pote{ki povredi vo usnatapraznina, a ne e od nikakva korist. Va`no e da se vnimavaglavata da ne e ponisko od teloto i zafrlena kon nazadza da bidat slobodni di{nite pati{ta i da se vnimavapacientot da ne se povredi pri pa|aweto. Pozavr{uvaweto na napadot poèlno e da se konsultiralekar.

Koga e potrebna itna pomo{

Samo serija na posledovatelni napadi vo kratokperiod ili epilepti~en status baraat iten medicinskitretman.

Kaj pacienti so epilepsija denes moè da seprimenat pove}e efikasni lekovi poznati kakoantiepileptici (AEL). Za nivnata efikasnost mnogu eva`no lekarot dobro da gi znae mehanizmot na nivnotodejstvo, nivnoto zaemno vlijanie i reakcii so drugitelekovi, pravilno odreduvawe na dozata, kako i da gi zemevo predvid drugite medicinski ili fiziolo{ki sostojbi

Prezemen tekst od “24 ~asa Zdravje”, 1-vi Fevruari 2010 godina

Dali epilepsijata se lekuva?Ova e diskutabilno pra{awe so samiot fakt

deka epilepsijata ve}e i ne se vbrojuva vo bolesti.Stavaweto na napadite pod kontrola so lekovi,dolgogodi{noto otsustvo na napadite i nekolkuteposledovatelni normalni elektroencefalogramidavaat polno pravo da se prekine so anti-epilepti~-nata terapija.

Dokolku i potoa vo podolg period nemaepilepti~ni manifestacii ili EEG promeni,teoretski moè da se smeta deka toj ~ovek pove}enema epilepsija.

Speak, rizikot od povtorna pojava na napadsekoga{ postoi - veli d-r Goran Nikolovski.

Brojni naru{uvawaPri~inite za epilepsija moàt da bidat

brojni naru{uvawa na centralniot nerven sistem(infekcii, tumori, bolesti na krvnite sadovi,degenarativni bolesti, metaboli~ni naru{uvawa).Vo detskata vozrast naj~esta pri~ina e porodilnatrauma, potoa naru{uvaweto na krvnite sadovi,povredi na glavata, infekcii, tumori.

Vo vozrasna doba naj~esta pri~ina se mozo~-nite udari, povredi na glavata, prekumernokonsumirawe na alkohol i/ili drogi, tumori iinfekcii. No zna~aen broj epilepsii se t.n. idio-patski (nasledni) i kriptogeni (skrieno, nevidlivoo{tetuvawe).

kaj pacientot. Osnoven preduslov za efikasnosta epravilno dijagnosticirawe na bolesta.

Nema strogi ograni~uvawa vo na~inot naìveewe

Generalno ne postojat nekoi strogi ograni~uvawavo na~inot na ìveewe na lu|eto so epilepsija.

Kaj najgolem broj od pacienti napadite se dràtpod kontrola so pravilna i redovna upotreba na terapija.Za kontrola na napadite, samo vo odredeni sostojbipridonesuvaat regularniot reìm na ìvewe, zabranaza upotreba na alkohol i drogi, izbegnuvawe na silnisvetlosni efekti i sl. Sostojbata sama po sebe naj~estone predizvikuva naru{uvawe na kvalitetot na ̀ iveewekaj pacientot. Za normalen kvalitet na ìvotpridonesuva i pravilna informiranost na pacientot ina lu|eto vo negovata okolina, pred s# semejstvoto. Zaàl seu{te postoi stigma kon ova naru{uvawe {to moèda predizvika psihosocijalni problemi. Mnogu retkonegativno moè da dejstvuvaat nesakani efekti naantiepilepti~nite lekovi. Drugi faktori koi moè dago naru{at sekojdnevieto se ~estotata na napadite,stravot kaj samiot pacient, odredeni kognitivninaru{uvawa.

Vozrasta na majkata vlijae vrz rizikot za autizam kaj deteto

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Kdbeleùvawe na Denot na proletta - 21-vi mart.

orisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopje zedoa u~estvo vo nekolku nastanikoi bea posveteni na o

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 1 godina XXIII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Odbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na prolettaOdbeleùvawe na Denot na proletta

Vo organizacija na Grad Skopje – Sektor za za{tita na ìvotnata sredina iprirodata, a pod pokrovitelstvo na g-din Koce Trajanovski, Gradona~alnik na GradSkopje, na 21-vi mart be{e realizirana manifestacijata “Denovi na proletta – denovi naekologijata”. Korisnicite na dnevniot centar u~estvuvaa vo zasaduvaweto na cvetnaalea vo Zoolo{kata gradina. Pokraj ova, bea organizirani ~asovi od oblasta naekologijata i zoologijata, na koi pokraj u~enicite od nekolku sredni u~ili{ta,prisustvuvaa korisnicite na dnevniot centar.i

C M Y B

CM

YB

Skopje, mart 2010 godinaSkopje, mart 2010 godina

Na 22-ri mart 2010 godina, vo OU “Qube Lape”, korisnicite na dnevniot centarzaedno so angaìranite lica i u~enicite od istoimenoto u~ili{te, vo krugot nau~ili{teto zasadija niskosteblesti drvca.cve}iwa i

glasilo na rcplip poraka mart 2010

Documents