/ ^ n I p f G O R E N J S K I ČASNIK OD LETA 1 9 4 7 L / I ^ PRVI PREDHODNIK TEDNIK GORENIEC LETA 1 9 0 0

Gorenjski Glas T O R E K , 7 . A V G U S T A 2 0 0 7

Leto L X , š t . 6 3 , c e n a 1 . 2 0 E U R , 1 9 H R K | ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČIAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN o s PETKIH | NAKLADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV | W\VW.CORJNISKICLAS.SI

Odprli najlepšo baročno dvorano v radovl j išk i G r a š č i n i s o o b o b č i n s i c e m p r a z n i k u o d p r l i o b n o v l j e n o b a r o č n o d v o r a n o , ki je po m n e n j u s t r o k o v n j a k o v na j lepša n a G o r e n j s k e m .

CVETO ZAPLOTNIK

Radovljica - Župan Janko S. Stušek, norveška atašejka in odpravnica poslov na vele-poslaništvu v Sloveniji Anne Margreta Fure in Nika Leben z zavoda za varstvo kulturne dediščine so v nedeljo v Graščini odprli obnovljeno baročno dvorano. Že lani so v Graščini obnovili pritličje, stopnice, zgornji atrij in dvo-rano v drugem nadstropju. Pred prenovo prostorov v se-vernem traktu so odkrili dra-gocene najdbe in ugotovili, da je bila v traktu prvotno ve-lika dvorana, ki je v višino se-gala čez obe zgornji etaži. Dvorano so letos obnovili in

jo bodo uporabljali za kultur-ne in protokolarne dogodke. Do decembra bodo uredili še prostore za razstavo o Lin-hartu, načrtujejo pa tudi za-menjavo strešne kritine, vgradnjo dvigala, pokritje atrija in obnovo fasade. Za obnovo so pridobili tudi 1,22 milijona evrov denarja od norveškega finančnega skla-da in ministrstva za kulturo.

V radovljiški občini so ob prazniku, s katerim se spo-minjajo ustanovitve Cankar-jevega bataljona, odprli še prvi del vodovoda Podgora in sklenili obnovo občinske stavbe. Na osrednji proslavi so podelili občinska prizna-nja. Veliko plaketo občine je

prejel Jože Kapus, plaketo občine Bernard Tonejc, Ja-nez Kosal) in krajevna o ^ -nizadja Rdečega križa Lesce, pečate občine Jože Drolc, Vili Praprotnik in podjetje LEA Lesce, medalji občine Elizabeta Rems in Drago Bunčič, priznanje za šolski uspeh pa Vid Leban, Jure Ropret in Benjamin Bizjan. Župan Janko S. Stušek je v slavnostnem nagovoru dejal, da je v občini dela dovolj, problemov pa tudi. Težave so pri pridobivanju zemljišč, občini pa doslej z Darsom in izvajalci del tudi še ni uspelo podpisati dogovora o obnovi občinskih cest, poškodova-nih med gradnjo avtoceste. V obnovljeni baročni dvorani z restavriranimi štukaturami in poslikavami /FoiorTinadou

Materin jezik je stvar časti N a 1 7 9 0 m e t r o v v i s o k i h Svet ih V i š a r j a h v Kana lsk i dol ini se je v nedel jo o k r o g 2 0 0 0 ljudi z b r a l o na v s a k o l e t n e m R o m a n j u treh S loveni j .

JOŽE KOŠNJEK

Svete Višarje - "Na Višarjah še nikdar ni bilo tako lepo kot danes," je dejal v nedeljo dopoldne na 1790 metrov vi-soki Marijini božji poti v Ka-nalski dolini zaveden Slove-nec iz Trbiža, 85-letni Simon Prešeren. Blizu dva tisoč ro-marjev, ki so prišli na goro peš ali z žičnico, je uživalo na srečanju treh Slovenij: slo-venske iz Slovenije, zamej-ske in izseljenske. Tokratno že 19. romanje sta organizi-rali Rafaelova družba in Zve-za evropskih izseljenskih du-hovnikov.

^ 4. stran Pogovor o slovenščini za cerkvijo na Višarjah

c 1 S S F » Proizvajalec el. toka 4-t3ktni motor, z zračnim hlajenjem, 10 umi tek, tank 121, sinhron, 230 V, 50 Hz, moč v nepretrganem obratovanju 2000 VA.št.art,: 7123117

63 cš si C O c r j

A K T U A L N O

O b v e z ne s m e j o

prodajati

v Lekarni Bled si ie skoraj dve leti ne-uspešno prizadevajo, da bi lahko po-leg zdravil izdajali tudi medicinsko tehnične pripomočke. Zaradi tega ni-mamo enakih možnosti rta trgu. pra-vijo v lekarni.

G O R E N j S K A

L o š k e volitve

ž e septembra?

Kdaj lx>do ponovne volitve župana na treh voliščih v škofjeloški ot>čini še ni znano. O tem se bodo pogovarjali na sestanku občinske in državne volilne komisije. Ponovljene volitve bodo lahko že septembra.

U P O K O j E N C I

N a srečanje letos

v K o m e n d o

Letošnje srečanje upokofencev Go-renjske bo 6. septembra v Komendi. To bo že druga tovrstna prireditev upokojencev iz Komende. Naše sre-čanje bo v znamenju dobre organiza-cije in zabave, pravijo organizatorji.

E K O N O M I j A

N e g r e m o p o poteh

Portugalske

Najvišja inflacija v državah Evropske unije ni razlog za preplah, saj gospo-darstvo napreduje, poudarjajo pred-stavniki vladnega urada za analize in razvoj. Strah, da se bo v Sloveniji po-novil portugalski primer, ko je drža-va zastala v razvoju, je odveč.

V R E M E

Danes bo sončno s krajevnimi pldtami in nevihtami. V sredo bo sprva sončno, potem oblačno z nevihtami. V četrtek bodo občasno še krajevne padavine.

jutri: oblačno s padavinami

POLITIKA danica.za-vrl@g-^as.si

GRAHOVŠE

D a n s p o m i n a p o d S t o r ž i č e m

Lepo vreme, organizirani pohodi iz različnih smeri in bogat program prireditve je privabilo prek šeststo ljudi. Slovesno-sti sta se udeležila tudi kandidat za predsednika države Danilo Turk s soprogo Barbaro in župan občine Borovnica Andrej Ocepek.

Pod Storžičem so borci kranjske in tržiške čete 4. avgusta 1941 ustanovili Storžiški bataljon. Okoli 20 bork in borcev bataljona, ki so ostali pod Storžičem, so proti jutru 5. avgu-sta 1941 obkolile in napadle nemške policijske enote. Pred-sednik tržiške borčevske organizacije Anton Kramarič je opozoril na pomembnost narodnega upora in partizanstva. Župan občine Tržič Borut Sajovic je izpostavil poskuse spre-minjanja zgodovinskih dejstev, ki jih želi vladna koalicija do-seči s spreminjanjem t. i. vojnih zakonov. Slavnostni govor-nik Janko Tišler je v svojem nagovoru osvetlil zgodovinske dogodke ob okupaciji Tržiča 11. aprila 1941. Program so po-leg praporščakov popestrili Partizanski pevski zbor, Pihalni orkester Tržič, sopranistka Nataša Loborec Perovšek, recita-torka Marina Bohinc, častna četa SV in partizanski odred Triglav. J. M.

urilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

f Knjigo prejme FRANC SLUGA iz Podnarta.

VSAK PRVI TOREK V MESECU H

Kupon za brezplačni mali oglas Brezplačen je mali oglas z besedilom do 80 znakov. Ugod-nost velja samo naročnikom časopisa Gorenjski glas. Veljavni so kuponi tekočega meseca v tekočem letu (ta mesec avgust/07) i" imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Mali oglas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). Kupon ni veljaven za objavo pod šifro ali z navedbo: naslov v oglasnem oddelku. Brezplačnega malega oglasa ne morejo uveljavljati pravne osebe (tudi s. p.). Oglase sprejemamo na naslov Gorenjski glas, Zoisova i, 4000 Kranj ali po telefonu 04/201 42 47 neprekinjeno 24 ur dnevno; za torkovo številko Gorenjskega glasa do petka do 14. ure in za petkovo številko do srede do 13.30. V malo-oglasnem oddelku na Zoisovi 1 v Kranju pa smo vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.

M A L I O G L A S a v g u s t / 0 7 Naroiam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom: • prodam • kupim J oddam • najamem • podarim • iSčem • nudim • zamenjam

Nečitljivih kuponov ne objavljamo.

Hrvati so za Hamburg S l o v e n s k i in hrvaški polit iki s o prepr ičani , d a s o p o g o v o r i d o b r o z n a m e n j e z a rešitev p r o b l e m o v .

JOŽE KOŠNIEK

Ljubljana - Hrvaška vlada je po izgovorih, da iz Ljubljane ni prejela predloga za rešitev meddržavnih vprašanj, ko-nec tedna le odgovorila na slovenski predlog reševanja problemov meje, hrvaških varčevalcev Ljubljanske ban-ke in jedrske elektrarne v Kr-škem. Javnost s podrobnost-mi iz slovenskega predloga pretekli teden še ni bila sez-nanjena. Znan je bil le slo-venski predlog, da je treba s pomočjo tretjega rešiti nere-šena vprašanja ob celotni meji ih ne le v Piranskem zalivu in da naj bi vlogo raz-sodnika prevzelo sodišče za spravo in arbitražo pri Orga-nizaciji za varnost in sodelo-vanje v Evropi, ki ga vodi francoski pravnik Robert Ba-dinter, ki se je v preteklosti veliko ukvarjal s problemi meja med republikami ne-kdanje Jugoslavije.

Hrvatje so Slovencem po-vedali, da jih veseli sloven-

Predsednika vlad Slovenije In Hrvaške Janez Janša in Ivo Sanader na tekmi nogometnih prvakov obeh držav v Domžalah /FotoiTmiDon

ska pripravljenost, da bo ne-kdo tretji pomagal pri reše-vanju problemov med drža-vama, vendar je zanje edini pravi in dovolj izkušeni raz-sodnik mednarodno sodiš-če za pomorsko pravo v Hamburgu in ne sodišče evropske organizacije za varnost in sodelovanje, ki po njihovem mnenju nima dovolj izkušenj. Sicer pa

najvišji predstavniki hrva-ške politike, predsednik re-pubhke Stipe Mesič, pred-sednik vlade Ivo Sanader in predsednik Sabora Vladi-mir Žekš, trdijo, da pogovo-ri med Hrvaško in Sloveni-jo napredujejo.

Za Slovenijo je sodišče v Hamburgu neprimerno, saj ne gre le za razsojanje o meji na morju, ampak za

celomo mejo med država-ma, je povedal v petek slo-venski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Z njim soglašajo tudi drugi slovenski politiki. Predsed-nik vlade Janez Janša je pri pogajanjih s Hrvaško zme-ren optimist, čeprav je lah-ko sosednja država pri svo-jih potezah tudi nepredvid-ljiva.

Heather Mills še ne bo v Bohinj JOŽE KOŠNJEK

Ljubljana - Slavne Heather Mills, nekdanje žene člana Beatlov Paula McCartneyja, za zdaj še ne bo v Bohinj. Slovenska vlada je pretekli teden zaradi nejasnega pra-vnega stanja razdrla že sklenjeno kupoprodajno

pogodbo z njo o prodaji Vile Pršivec v Ukancu v Bo-hinju za 610 tisoč evrov. Heather Mills je bila naj-boljši ponudnik za nakup, pogodba pa je bila sklenje-na 3. julija. Iz angleškega Cornwalla se je potem ogla-sila 84-letna Dana Stanko-vič in trdila, da je hiša last

njene rodbine. Njen oče, pisal se je Dušmanič in je bil visok oficir vojske kra-ljevine Jugoslavije je med obema vojnama kupil v Ukancu zemljišče in tam leta 1937 zgradil vilo, v ka-teri so pogosto preživljali počitnice. Dana je po dmgi svetovni vojni dvakrat obis-

kala Bohinj: prvič leta 1967 in drugič leta 1999, ko naj bi se ji družba, ki je sedela pred vilo, smejala, ko je po-vedala, da je njena.

Zaradi razdrtja kupopro-dajne pogodbe je poslanec Socialnih demokratov prosil vlado za pojasnilo, zakaj je prišlo do prodaje in zakaj vla-da predhodno ni preverila dejanskega stanja. Pravi, da to ni razlog za zaupanje v njene odločitve.

Ločevanje odpadkov je pomembna tema MATEVŽ PINTAR

Jesenice - Tokratna raziskava je poleg prebivalcev Jesenic zajemala tudi prebivalce Hrušice, ki smo jih povpra-šali, kako so zadovoljni s pre-novljeno ureditvijo odvoza kosovnih odpadkov. Več kot štiri petine vprašanih (82 od-stotkov) je s sistemom odvo-za kosovnih odpadkov prek kuponov zadovoljnih, dru-

gim pa takšen sistem ne ustreza. Zato smo sodelujoče še prosili, naj nam povedo, kateri način odvoza pa jim je bolj všeč. Skoraj 59 odstot-kov sodelujočih je odgovori-lo, da jim je bolj všeč novi si-stem odvoza prek kuponov, 29 odstotkov jih meni, da je bil stari sistem (odvoz dva-krat letno) boljši, 12 odstot-kov sodelujočih pa o tem nima posebnega stališča.

Raziskava je pokazala, da je tudi v tem koncu visoka za-vest o pomembnosti ločeva-nja odpadkov. Kar 89 odstot-kov sodelujočih namreč bo uporabljalo reciklažno dvo-rišče za ločeno zbrane od-padke in le sedem odstotkov občanov jih ga ne namerava uporabljati.

Tokratna raziskava zaje-ma mnenja skoraj sedemsto sodelujočih, kar je dobrih 50

odstotkov vseh poklicanih gospodinjstev. Za pomoč pri raziskavi se vsem lepo zahva-ljujemo, prejemnikom brez-plačnega časopisa in drugim bralcem pa želimo prijetno branje. Za vse. ki bi želeli redno spremljati novice iz Gorenjske in od drugod, pa smo pripravili ugodne naroč-niške pogoje. Veseli bomo vašega klica v Klicni center slepih na telefon 517-00-00.

Boste uporabljali reciklažno dvorišče, kamor boste lahko odpeljali ločeno zbrane odpadke?

Kateri način odvoia odpadkov vam je bolj všeč?

Ne 7 %

Še ne vem

N.689 N.693

AKTUALNO info@g-^as.si

Zlati maturant Jure bo fizik K r a n j č a n j u r e A u s e c j e n a m a t u r i d o s e g e l v s e t o č k e . B o d o č i š t u d e n t f i z i k e je bi l n a f i z i k a l n i o l i m p i j a d i .

S U Z A N A P . K O V A Č I Č

Kranj - Jure Ausec je svoj maturitetni izpit pozlatil, saj je na maturi zbral vse mož-ne točke. "Edini strah mi je pred maturo pognala v kosti književnost, saj nisem prav velik ljubitelj knjig; le kakšni aforizmi in pregovori me lahko spravijo v dobro voljo. Angleščina in matematika mi nista povzročali pregla-vic, za izbirna predmeta pa sem vzel fiziko in kemijo," je povedal zdaj že bivši dijak Gimnazije Kranj in bodoči študent fizike. "Fizika mi je najbolj blizu, je zanimiva in slišal sem, da se s to izobra-zbo kar hitro najde delo," je povedal Jure, ki se je julija le-tos udeležil 38. fizikalne olimpijade v Isfahanu v Ira-nu. "Na olimpijadi je bilo približno štiristo tekmoval-cev in 150 mentorjev iz 80 držav. Imeli smo pet ur pre-izkusa znanja iz teorije in pet ur na voljo za eksperi-mente. Dobil senn pohvalo, ker sem se najbolje odrezal med člani slovenske ekipe; vsaka ekipa je imela pet čla-nov. V slovensko ekipo sem bil izhran na podlagi rezulta-tov z državnega tekmovanja v fiziki in dodatnega tekmo-vanja, ki je bil prav tako vstopnica za olimpijado," je razložil. In kaj pravi na to, da je vsa gimnazijska leta preži-vel brez posebnih pretresov.'

J u r e A u s e c / folo: Tmi OoH

"Z učenjem nisem imel no-benih težav. Potrebna pa je disciplina, naloge sem reše-val sproti, kakšno uro več sem se uči] pred kontrolni-mi nalogami."

Juretu srednješolska leta ostajajo v lepem spominu. Njegovi sošolci se ga bodo spominjali po tem, da je vsako leto organiziral konč-ni izlet v Lucijo. Spominja-li se ga bodo tudi po njego-vi zavzetosti za tabomištvo, saj je več kot deset sošolcev prepričal, da je tabomištvo prava stvar in da tudi oni postanejo taborniki. Zdaj so, kot pravi Jure, skupaj prava klapa. "Aktiven tabor-

nik sem od osmega razreda osnovne šole. Še pred dve-ma letoma sem počel več stvari. Igral sem odbojko pri Triglavu Kranj, bil sem UNlCEF-ov prostovoljec. Tabomištvo pa m e je tako prevzelo, da sem druge de-javnosti opustil in se mu v celoti posvetil. Samo lani smo imeli dvaindvajset več-jih akcij," je povedal Jure, tabornik v kranjskem Rodu Staneta Žagarja ml. V tem tednu je že v bližini Ajdov-ščine na tečaju pionirstva in življenja v naravi, ki ga organizira Zveza taborni-kov Slovenije. "Zatem grem še za mentorja na

vodniški tečaj v Marindol," je povedal.

Čeprav večino časa preživi v naravi, me je zanimalo, ali ga doma vendarle ne prema-mi računalnik, tako kot mno-go njegovih vrstnikov. "Raču-nalnik je moj prijatelj tedaj, ko oblikujem našo spletno taborniško stran." Sicer pa Jure doma speče tudi kakšno sladico, pospravljanje lastne sobe pa se mu zdi potrata časa. S prijatelji taborniki hodi v hribe, v začetku avgu-sta so se povzpeli na Triglav. In kam se želi povzpeti v pri-hodnosti? "Študij je začrtan, vse druge poti pa so odprte," je še povedal Jure Ausec.

Obvez ne smejo prodajati v L e k a r n i B l e d s i ž e s k o r a j d v e leti n e u s p e š n o p r i z a d e v a j o , d a bi p o l e g

z d r a v i l l a h k o i z d a j a l i t u d i m e d i c i n s k o t e h n i č n e p r i p o m o č k e .

S U Z A N A P . K O V A Č I Č

Bled - Lekarna Bled ima koncesijo in pogodbo z Za-vodom za zdravstveno zava-rovanje Slovenije (v nadalje-vanju z Zavodom) za izdajo zdravil, ne pa tudi za izdajo medicinsko tehničnih pripo-močkov, kot so raztopine, kilni pasovi, podaljški za ust-nik za dajanje zdravil in ob-vezilni material. Vodja lekar-ne Marta Poljanšek Zupan si že skoraj dve leti prizadeva za pridobitev pogodbe za iz-dajo medicinsko tehničnih pripomočkov (MTP), vendar ji to do danes ni uspelo. "Tako dnevno prihaja do si-tuacij, ko na primer sladkor-ni bolnik v naši lekarni lahko dobi predpisan insulin, test-ne lističe, igle in lancete pa mora iskati dmgje in zato prihaja tudi do pomot in na-pak," je povedala Zupanova.

Lekarno Bled so odprli 25. novembra 2005, pred tem je na isti lokaciji v trgov-skem centru poslovala le-karna Gorenjskih lekarn. "Stranke so bile vseskozi navajene, da so se v tej le-kami strokovno oskrbele z zdravili in MTP. Težko jim je pojasniti, zakaj od jeseni 2005 ne smemo več izdaja-ti MTP, saj še sami nismo prejeli zadovoljivega odgo-vora. V mojem primem gre celo za lekamo, ki je že dol-go v mreži lekam in v kate-ri izpolnjujemo vse pogoje za izdajo medicinsko teh-ničnih pripomočkov. Želim samo, da so pravila igre za vse enaka in da bomo lahko poslovali V zadovoljstvo pre-bivalcev Bleda, Gorij in Bo-hinja," je povedala Zupano-va. Lekama je zaradi števil-nih turistov odprta tudi ob nedeljah in praznikih.

Peter Rutar, svetovalec za stike z javnostjo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je pojasnil: "V pri-meru Lekarne Bled gre za novo pravno osebo. V skla-du z določili Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (V nadaljevanju Zakon) se pogodbe z novimi dobavite-lji MTP lahko sklepajo le na podlagi javnega razpisa in Dogovora o MTP, ki ga skle-nejo ministrstvo za zdravje, združenja predstavnikov do-baviteljev in Zavod. Vlada je ob reševanju spornih vpra-šanj iz leta 2005 sklenila, da v veljavnem Zakonu ni za-dostne pravne podlage za sklenitev takšnega dogovo-ra, zato je treba počakati na uveljavitev novele Zakona. Mislim, da IK) to kmalu." Za dobavo medicinsko tehnič-nih pripomočkov ima v tem

Marta Poljanšek Zupan

trenutku Zavod sklenjene pogodbe s 95 javnimi in za-sebnimi lekarnami ter z 98 specializiranimi prodajalna-mi, ki imajo skupaj tristo iz-dajnih mest v Sloveniji. "V primeru Bleda menimo, da je zagotovljena ustrezna oskrba z medicinsko tehnič-nimi pripomočki, saj ima poleg poslovalnice Gorenj-skih lekarn svoje izdajno mesto tudi dobavitelj VPD Bled," je povedal Rutar. "S tem pa naša lekarna nima enakih možnosti na trgu," je poudarila Marta Poljanšek Zupan.

Krvi je kljub dopustom dovolj E L E N A N O V A K

Kranj - Zaradi povečanih nepredvidljivih potreb v po-letnih mesecih (prometne nesreče in oskrbe poškodo-vancev ter nespremenjeni operativni programi in po-trebe po krW pri drugih bol-nikih) se lahko zaloge krvi ob manjšem odzivu krvoda-jalcev na krvodajalskih akci-jah zaradi dopustov postop-no zmanjšajo, kar lahko privede do motene preskr-be s krvjo.

Na Zavodu RS za transfu-zijsko medicino nam je dr. Polonca Mali povedala, da so trenutne zaloge krvi še zadovoljive in so na meji sedemdnevnih običajnih zalog.

V Sloveniji za nemoteno preskrbo s krvjo vseh bol-nišnic potrebujemo dnevno tristo do štiristo krvodajal-cev, Id damjejo kri na red-nih krvodajalskih akcijah v organizaciji Rdečega Križa Slovenije, in na odvzemnih dnevih na transfuzijskih oddelkih splošnih bolnišnic ter na Zavodu RS za trans-fuzijsko medicino.

Za zagotavljanje nadalj-nje nemotene preskrbe s krvjo na Zavodu za transfu-zijsko medicino vabijo vse krvodajalce, ki niso na do-pustu, da se udeležijo red-nih krvodajalskih akcij po

Sloveniji in na transfuzij-skih oddelkih splošnih bol-nišnic ter na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Posebej vabijo krvodajal-ce A in O RhD negativne krvne skupine. Na Zavodu za transfuzijsko medicino je kri mogoče darovati vsak delavnik med 7. in 15. uro, ob četrtkih pa do 17. ure. Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki nima težjih kro-ničnih bolezni srca in oži-lja, bolezni dihal ter drugih dejavnikov tveganja za pre-nos bolezni s krvjo (hepati-tis B, C i n v i m s HIV).

Dr. Zoja Zalokar Samb-railo, predstojnica transfu-ziološkega oddelka Splošne bolnice Jesenice, nam je povedala, da trenutno ne Čutijo pomanjkanja krvi, ker je čas dopustov in je posledično manj različnih operativnih posegov.

Prejšnji teden je v jeseni-ški bolnišnici, poleti nimajo organiziranih krvodajalskih akcij, kri darovalo devet kr-vodajalcev. Če bi bili odvis-ni le od krvodajalcev, ki pri-dejo k njim poleti, potem bi jim krvi primanjkovalo. Kri, ki jo zberejo na krvodajal-skih akcijah, pošiljajo v Ljubljano na Zavod za transfuzi jsko medicino in tam jo glede na potrebe tudi naročajo.

Gorenjski Glas

ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože KoSnjel«, Cveto Zapbtnik

UREDNIŠTVO NOVINARJI • UREDNIKI:

Boštjan Bogataj, Alenka Bain, Igor Kavfič, Jože KoSnjek, Suzana P. Kovadč, UrSa Pfetemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vdma Stanovnik, Cveto Zaplotnik,

Danica ZavH Žlebir, Štefen Žargi; stalni sodelavci:

Maja Bertoncdj, Matjaž Cregori«, Milena Miklavfič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Igor Žerjav

OBUKOVNA ZASNOVA Jemej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Rajnik

FOTOGRAFIJA Tina Doki, Corazd KavSč, Corazd ŠInik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGtASN EGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

G O R E N J S K I G L A S je registrirana blagovna in storitvena znannka pod i t . 9771961 pri Uradu R S za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0., Kranj / Direktorica; Marija Volj^ak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 00. fax; 04/201 42 13. e.mail: info^g-g ias .s i ; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 0 4 / Z 0 1 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure; vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Corenjsiti glas je poltednik, izliaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk; SET. d.d., Igubljana / Naročnina; tel.; 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1.20 EUR. letna narodni* na: 127,05 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 2 0 % popusta, letni 25 % popu-sta; v cene je vračunan D D V po stopnji 8,5 %; naročnina se upoSteva od tekofe številke Časopisa do pisnega preklica, ki velja od zaietka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienje: tel.; 04/ 201 42 48.

GORENJSKA

Praznik v Zasipu A N K A BULOVEC

Krajevna skupnost Zasip že več kot trideset let praz-nuje svoj praznik 5. avgusta, saj je bila na ta dan leta 1941 na Gorenjskem prva sabo-tažna akdja. Letos so krajani pod vodstvom predsednika KS Cirila Kraigherja v treh dneh praznovanja priredili več zanimivih in raznolikih dogodkov. V petek je najprej potekala gasilska vaja Pros-tovoljnega gasilskega druš-tva Zasip, nato je sledila slavnostna seja Krajevne skupnosti in v Domu kraja-nov odprtje razstave z naslo-vom Pokljuka 2007, na kate-ri so bila do nedelje razstav-ljena slikarska dela kar 64 avtorjev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, V soboto so na Homu pri cerkvi sv. Katari-ne dopoldne organizirali po-kal KS Zasip v malem nogo-metu, v poznih popoldan-

skih urah pa so oživili stare ljudske običaje iz 16. in 17. stoletja. Najprej so starodob-ni kmetje ocenjevali bavho, ki jo je podarila grajska go-spoda: letos so bili z njo za-dovoljni. Ker je krava dovolj debela, bo nahranila precej lačnih ust. Nato je sledil pra-vi viteški turnir, kjer so se vi-tezi pomerili v jahanju, me-tanju sulic, lokostrelstvu in različnih tehnikah mečeva-nja. Praznovanje so zaključi-li v nedeljo s pohodom skozi sotesko Vintgar do Homa, kjer je bila veselica z ansam-blom Zasavci. Za sodelova-nje in pomoč ob prireditvah krajevnega praznika so se na koncu zahvalili Športnemu društvu Zasip, Pizzeriji Jur-ček na Homu, Konjenici Pu-sti grad Lancovo, domače-mu kulturnemu društvu in gasilskemu društvu ter igral-ski skupini Viteza Gašperja Lambergarja.

Kmečka dekleta ocenjujejo letošnjo bavho.

JASENJE .

Spominsko znamenje ponesrečenim v gorah

Člani Planinskega društva Cozd-Martuljek so ob kapeli Ma-rije Snežne pod Martuljkovo skupino na pobudo pokojnega Janeza Kunstlja postavili skupno spominsko znamenje vsem ponesrečenim v tem delu Julijcev in v Karavankah nad Srednjim Vrhom. Z veliko vloženega truda so ob pomoči različnih arhivov, predvsem pa župnika iz Kranjske Gore Ja-neza Avsenika, skrbno zbrali podatke o nesrečah posamezni-kov in o pravih tragedijah več ponesrečenih naenkrat od leta 1654 naprej. Najhujša nesreča se je zgodila leta 1777, ko je snežni plaz zasul osem krajanov Srednjega Vrha. Arhitekt Marjan Ocvirk je zasnoval znamenje, primerno za gorski svet. Spominske ploščice z imeni 23 domačinov in 53 drugih ponesrečenih vsaka po svoje skrivajo spomine na nesrečne dogodke, ki so stoletja zaznamovali ta del Cornjesavske do-line. Na nedeljski slovesnosti je o namenu postavitve zname-nja in gorskih nesrečah spregovoril predsednik Planinskega društva Gozd-Martuljek Anton Oman, blagoslovil ga je dr. Ja-nez Gril, odkril pa najstarejši član društva Stanko Košir. j. R.

Nova baza na Tabrah N o v a k o m u n a l n a b a z a na T a b r a h je letošnja največ ja n a l o ž b a v o b č i n i K r a n j s k a G o r a . O d p r l i s o jo v petek v počast i tev l e t o š n j e g a o b č i n s k e g a p r a z n i k a .

JANKO RABIČ

Cozd-Martuljek - Občina Kranjska Gora je uspešno zaključila letošnjo največjo investicijo. V Tabrah pri Gozd-Martuljku stoji sodo-bna komunalna baza z zbir-nim centrom za odpadke. Več kot 90 odstotkov sred-stev od 1,6 milijona evrov vredne naložbe je zagotovila občina Kranjska Gora iz pro-računa, preostalo pa Komu-nala Kranjska Gora iz last-nih virov. V servisno poslov-nem objektu so zbirni center za odpadke, skladišče peska in soli, skladišče za komu-nalne in energetske priključ-ke, garaže, poslovni prostori za upravo. Skupna površina objektov z zunanjim parki-riščem je U.879 kvadratnih metrov.

"To je izjemno pomemb-na naložba, saj bomo sedaj lahko ustrezno poskrbeli za odpadke in po enajstih letih delavcem omogočili normal-ne delovne razmere," je na petkovem odprtju poudarila direktorica Komunale Kranj-ska Gora Henrika Zupan. "Z ustreznimi standardi bomo lahko uresničevali vse nalo-ge v dobro razvoja občine in prijaznega okolja za vse."

Najstarejši delavec Komunale Andrej Mertel reže trak.

Župan Jure Žerjav je do-dal, da bodo zaposleni sedaj imeli v vsakem občanu tudi "nadzomika", ki bo od njih pričakoval dobre in kvalitet-ne storitve. Servisno poslovni

objekt v Tabrah je namenu iz-ročil najstarejši zaposleni dela-vec Komunale Kranjska Gora Andrej Merteij skupaj z direk-torjem Gradbinca GIP Zma-gom Geršakom, ki je bil izva-

jalec investicije. Občina Kranj-ska Gora ima sedaj na Tabrah vso komunalno dejavnost na enem kraju. V neposredni so-seščini je že pred leti zgradila čistilno napravo.

Materin jezik je stvar časti N a 1790 m e t r o v v i s o k i h Svet ih V i š a r j a h v K a n a l s k i do l in i s e je v nedel jo o k r o g 2 0 0 0 l judi z b r a l o na R o m a n j u treh S loveni j .

• i. stran

V višarski cerkvi, ki jo kra-sijo freske Toneta Kralja, je maševal mariborski pomož-ni škof Peter Štumpf, pisate-ljica Berta Golob pa je imela na prostem za cerkvijo iz-jemno premišljeno in doži-veto predavanje na temo In ne vpelji nas v skušnjavo -premislek v odnosu do mate-rinščine. Udeležence doslej najbolje obiskanega srečanja so nagovorili tudi predsed-nik Zveze evropskih izseljen-skih duhovnikov Janez Pu-celj, sicer slovenski duhov-nik v Munchnu, državni se-kretar in vodja urada vlade za Slovence po svetu in v za-mejstvu Zorko Pelikan, po-slanca Nove Slovenije Mojca Kuder Dolinar in Drago Ko-ren ter kandidat za predsed-nika republike Lojze Peterle.

Pomožni škof Štumpf se je v pridigi pri opoldanski maši spomnil vseh duhovni-kov, ki delujejo med Sloven-ci po svetu in bodo delovali, dokler se bo ohranil sloven-ski jezik. Pohvalil je stoletno

skrb Rafaelove družbe za Slovence po svetu in spom-nil na upadanje rojstev in cerkvenih porok.

Berta Golob je z zanjo zna-čilno prepričljivostjo in spo-sobnostjo pripovedovanja opozorila na krizo našega od-nosa do slovenščine kot ma-terinega jezika, ki je temelj-nega pomena za ohranitev in razvoj slovenskega naroda. Ko se je spraševala o prihod-nosti jezikov v svetu, med ka-terimi prevladuje pogovorna angleščina, je povedala: "Pri-krito in očitno se nam dnev-no vsiljuje v zavest mono-lingvistična miselnost enega sporazumevalnega jezika za šimi svet, a če bi zmagala, bi izgubili tisočletno samobit-nost in za matemim jezikom tudi druge dedne časti."

Opozorila je, da je materin jezik stvar časti in ponosa. Slovenščina za nas ni edini jezik, vendar je najpomemb-nejši, zanj pa pravijo, da je tudi eden najbolj spevnih. Slovencev nas ni veliko. Lah-ko pa postanemo in ostane-mo veliki, saj lahko segamo

1 " S

Berta Golob in Janez Pucelj

do istih zvezd kot veliki naro-di. Govorite, molite in sanjaj-te po domače, je dejala.

Svete Višarje/Monte Luss-ari so priljubljena božja pot, ne le za Slovence. Po pričeva-nju je leta 1360 pastir pod vr-hom gore v brinovem grmu, pred katerim so klečale ovce, našel Marijin kip in ga izro-čil župniku v Žabnicah. Ker se je kip večkrat vmil na sta-ro mesto, so tam p>ostavili ka-pelo, kasneje pa romarsko cerkev. V 18. stoletju obnov-

ljeno cerkev so Italijani na koncu I. svetovne vojne unič-ili. Leta 1924 je bila obnovlje-na. Ob romarski poti so zače-li postavljati postaje Križeve-ga pota, vendar so jih zaradi začetka druge svetovne vojne postavili le sedem. V njih in v cerkvi so podobe, ki jih je naslikal Tone Kralj. Z Višarij je čudovit pogled na Julijce, Karnijske Alpe in Visoke Ture, v lepem vremenu pa je viden tudi Grossglock-ner/Veliki Klek.

GORENJSKA

Gozd sekali brez dovoljenja D o m a č i n i s o opaz i l i s e k a n j e d r e v e s pri d e p o n i j i o d p a d k o v T e n e t i š e . G o z d a r s k a i n š p e k c i j a je ugotovi la , d a K o m u n a l a Kranj ni i m e l a d o v o l j e n j a z a p o s e k .

STOIAN SAJE

Kranj - Prebivalci naselja Mlaka so spet zaskrbljeni za-radi ravnanja javnega podjet-ja Komunala Kranj. Ob kon-cu julija so opazili, da na juž-ni strani deponije odpadkov Tenetiše, ki jo upravlja to podjetje, sekajo gozd. O tem so obvestili pristojne inšpek-cijske službe, ki so zaradi pri-tožbe domačinov hitro ulae-pale.

"Po vaši prijavi smo 1. av-gusta 2007 opravili terenski ogled poseka gozda na parce-li 178 L o. Vojvodin Boršt I. Zaslišali smo predstavnike Komunale Kranj in izvajal-skega podjetja. Zavod za goz-dove ni izdal nobenega dovo-ljenja za posek drevja, ker za to ni imel pravne podlage. S tem posekom je bil kršen za-kon o gozdovih, zato bo goz-darska inšpekcija ukrepala v skladu s pooblastili. Drevje so posekali, les in veje odpe-ljali, Zemljine pa ne. Glede vzpostavitve v prvotno stanje pa je tako: po prostorskih planih občine Kranj omenje-na parcela ni gozd. Zavod za gozdove, ki v primeru opu-stošenja ah poseka gozda na golo v nasprotju s predpisi izda odločbo o obnovi gozda, tega v tem primeru ne more zahtevati," je pojasnila Urška Ahačič Pc^čnik, gozdarska inšpektorica.

" Domnevali smo, da gre za se6ijo drevja na črno. Prej so to delali po malem, sedaj pa posekah precej gozda proti Mlaki. Gre za veliko škodo, saj je ta gozd edina zaščita

Krajani Mlake so zaskrbljeni, ker so posekali del gozda med deponijo odpadkov Tenetiše In naseljem Grič.

med deponijo odpadkov in naseljem Grič. Čeprav je mestni svet v Kranju leta 2005 sklenil, da ne bo širitve odlagališča odpadkov na polje B2, verjetno želijo naspro-tno. Dvomimo pa, da bodo s

takimi posegi lahko dobili dovoljenje za podaljšanje obratovanja deponije Teneti-še po koncu oktobra 2007. Naš odbor bo vztrajal, da se to ne bo zgodilo niti da bi imeli na svojem dvorišču

K r a j e v n i odbor P o d b r e z j e , K S L j u b n o i n Kovor, C i v i l n a inic iat iva Kovor , L o v s k a d r u ž i n a Dobrča i n Gorenjsko ekološko društvo organiz irajo danes, 7. av-gusta, ob 19. uri v k u l t u r n e m d o m u Podbrezje javno razpravo o industrial izaci j i severozahodnega predela Podbrezi j , centru z a ravnanje z odpadki na T r o m e j i in tovornem prometu skoz i naselja. Pr ičakujejo pristoj-ne z ministrstva z a okolje in prostor, gorenjske žu-pane i n o b č i n s k e svetnike, predstavnike l o k a l n i h skupnosti , člane ekoloških g ibanj ter lovce.

celo večji center za ravnanje z odpadki. Če tega ne bo upoštevalo naše ministrstvo za okolje in prostor, bomo opozorili še inšpektorje iz Evrope. Mestnim oblastem v Kranju ne verjamemo več, ker ne upoštevajo niti določil občinskega statuta. V njem ni določeno, da bi bili sveti KS pristojni izdajati soglasja za posege v prostor. Prav to sta storila sveta KS Kokrica in Tenetiše v primeru po-nudbe za gorenjski center odpadkov. Nobenega odgo-vora tudi še ni glede naše po-bude za ustanovitev samo-stojne KS Mlaka," je povedal Miran Hude, predsednik Odbora za varstvo okolja KS Kokrica.

Loške volitve že septembra? V p r a š a n j e kdaj b o d o p o n o v n e vol itve na t reh v o l i š č i h v obč in i Š k o f j a Loka, ki j ih je o b č i n s k i vol i lni k o m i s i j i n a l o ž i l o u p r a v n o s o d i š č e , še n i m a k o n č n e g a o d g o v o r a .

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Škofja Loka - Upravno sodiš-če je s sodbo, ki jo je spreje-lo sredi julija, razveljavilo volitve župana na voliščih Godešič, Gosteče in Sv. Le-nart, ob6nski volilni komi-siji pa naložUo, da do 1. sep-tembra razpiše ponovne. Občinski svet je letos ime-noval novo občinsko volilno komisijo (prejšnji je potekel mandat), njena predsednica je Zdenka Podobnik. Na naše vprašanje, ali je komi-sija na svoji prvi seji 25. ju-lija že sprejela kako odloči-tev glede ponovnih župan-skih volitev, je odgovorila: "Prva seja občinske volilne komisije je bila konstitutiv-

na, na njej pa smo se člani seznanili tudi s sodbo uprav-nega sodišča glede ponov-nih volitev na treh voliščih v občini. Ker je v zvezi s tem treba razrešiti celo vrsto vprašanj, smo domenjeni tudi s predstavnikom dr-žavne volilne komisije, da se srečamo na skupnem se-stanku in jih razjasnimo. Znova pa se moramo sesta-ti še pred koncem avgusta, saj nas potem roki priga-njajo k razpisu volitev. Medtem je sedanji župan vložil ustavno pritožbo na odločitev upravnega sodiš-ča. Če do konca avgusta z ustavnega sodišča ne bo odgovora, bomo razpisali volitve."

Še sveža občinska volilna komisija se je torej za pomoč pri ponovnih volitvah obrnila na državno. Njen tajnik Mar-ko Golobič nam je povedal, da je vprašanje, ki bi bilo v zvezi s ponovljenimi volitva-mi lahko sporno, povezano z zakonom o evidenci volilne pravice, za to pa je pristojno ministrstvo za notranje zade-ve. Za te volitve bo treba ustrezno dopolniti volilni imenik, da bi se izognili mo-rebitnemu dvojnemu glaso-vanju. Sicer pa delovni sesta-nek predstavniki obeh volil-nih komisij načrtujejo po 16. avgustu, ko mine največje poletno mrtvilo.

Tedaj se s sodnih počitnic vrne tudi ustavno sodišče.

Ali bo to do konca meseca odločilo o ustavni pritožbi, ki jo je nanj naslovil aktual-ni župan Igor Draksler, in ali bo s svojo odločitvijo za-držalo sodbo upravnega sodišča in s tem tudi po-novne volitve, je težko na-povedati. Ustavnega sodiš-ča namreč ne zavezujejo nobeni roki. V primeru, da od tam ne bo odgovora, bodo volitve razpisane in "tretji krog" županskih vo-litev na Godešiču, v Goste-čah in pri Sv. Lenartu, kjer se bodo voUvci spet odloča-li med kandidatoma Igor-jem Drakslerjem in Duša-nom Krajnikom, je lahko pričakovati sredi septem-bra.

Bašljani ne bodo plačali računa SUZANA P. KOVAČIČ

Bašelj - Krajani Bašlja so se ujezili, ko so na dom dobili položnice od Komunale Kranj v znesku 49,22 evra za redno menjavo vodomerov. Prej jim te storitve ni bilo tre-ba plačati. Zbrali so dvaindva-jset podpisov, ki so jih skupaj s pritožbo poslali na Komu-nalo Kranj, ki je upravljavec javnega vodovodnega omrež-ja na območju občine Pred-dvor. Predstavnica za stike z javnostmi na Komunali Kranj Klara Škrabec je povedala: "Pred sprejetjem Pravilnika o oskrbi s pitno vodo v letu 2006 so se stroški menjave vodomerov krili iz stroškov vzdrževanja. Odlok o gospo-darjenju z javnimi vodovodi v Občini Preddvor ni natanč-no določal, ali je strošek me-njave na strani upravljavca ali na strani uporabnika. V letu 2006 pa je sprejeti pra-vilnik v svojem 24. členu na-

tančno opredelil, da upravlja-vec na stroške uporabnika vzdržuje obračunske vodo-mere in .skrbi za njihove red-ne preglede." Škrabčeva je še dodala: "Če bo občinski svet občine Preddvor sprejel uvedbo števnine, se bodo vsi stroški upravljanja, vzdrževa-nja in zamenjave vodomerov krili iz naslova števnine, ki bi jo mesečno plačevali uporab-

. nild." Krajane Bašlja skrbi, da bodo menjavo vodomera dva-krat preplačali: prvič na že poslani položnici in drugič ob uvedbi plačevanja števni-ne. Župan Miran Zadnikar je povedal, da je ta bojazen od-več: "Rešitev vidim v čim hi-trejšem sprejetju Odloka o števnini. Upam, da nam bo gradivo uspelo pripraviti do seje občinskega sveta, ki bo Čez dva tedna. Če bo odlok sprejet, bodo ti krajani opro-ščeni plačila menjave vodo-mera oziroma se jim bo zne-sek odštel pri števnini,"

Novi zvonovi v Čirčah S l o v e s n o j ih je b l a g o s l o v i l in z u d a r c e m kladiva p o s l a l v z v o n i k l jub l jansk i n a d š k o f A l o j z U r a n .

Joži KOŠNJEK

Čirče • V Čirčah, podružnici župnije sv. Kandjana v Kra-nju, je bilo v nedeljo sloves-no. Po blagoslovu ljubljan-skega nadškofa Ln metropoli-ta Alojza Urana in po njego-vem udarcu s kladivom, kar so po običaju storili tudi bo-tri, so v zvonik podružnične cerkve sv. Ožbolta potegnili tri nove bronaste zvonove, ki

so jih konec julija vlili v zvo-nami OMCO Feniks v Žal-cu. Veliki zvon, posvečen sv. Ožboltu in sv. Jerneju, je te-žak 873 kilogramov. Drugi, srednji zvon je težak 520 ki-logramov in je posvečen sv. Andreju, tretji, mali zvon pa je težak 3S8 kilogramov in je posvečen sv. Ani. Blagoslovi-tev novih zvonov je bila praz-nik za Čirče in vso kranjsko župnijo.

Nadškof Uran blagoslavlja nov zvon./foio: Manm ko«.č,č

Čestitamo mladoporočencem

V Kranju so se 28. julija poročili Slavko Skerjanc in Minka Šifi^r iz Lahovč ter Agim Rexhepi in Shkurte Bugari iz Ore-hovelj, na Brdu pri Kranju pa Stewart james Bristov in Ciare Bonita Matthews iz Mač. i. avgusta sta se v Kranju poročila Metod Ivančič in Andreja Klevišar z Mlake pri Kranju, v Škofji Loki pa 4. avgusta Tomaž Karlin in Anja Dvoržak ter Borut Vister in Katja Omejc. Mladoporočencem čestitamo in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenj-ski glas.

UPOKOJENCI info@g-glas.si

Tudi starejši so prispevali k zgodbi o uspehu N a n e d a v n e m v o l i l n e m o b č n e m z b o r u Z v e z e d r u š t e v u p o k o j e n c e v S l o v e n i j e s o z a n o v o p r e d s e d n i c o izvoli l i dr . iVlatejo K o ž u h N o v a k .

CVETO ZAPLOTNIK

Ljubljana • Kot je zapisala v volilni program, želi zvezi zagotoviti v slovenskem prostoru mesto, ki ji kot naj-ix)Ij množični organizaciji ci-vilne družbe pripada, doseči, da bo družba priznala pri-spevek starejših k slovenski zgodbi o uspehu, vzpostaviti nadzor civilne družbe nad porabo denarja za starejše in z medsebojno pomočjo dvig-niti kakovost življenja starej-ših na višjo raven. Zveza si bo pod njenim vodstvom pri-zadevala za večji vpliv civilne družbe na odločitve, po-membne za starejše, za soci-alno varnost vseh starejših, zlasti najbolj ogroženih, za ohranitev in izboljšanje jav-ne zdravstvene in socialne službe ter za povečanje ser-visnih dejavnosti za starejše, uredila pa naj bi tudi nagra-jevanje prostovoljcev, zagoto-vila društvom ter občinskim in pokrajinskim zvezam več-

jo strokovno podporo in sa-mostojnost ter dala več po-udarka usposabljanju član-stva za delo s sodobnimi ko-munikacijskimi pripomočki.

Mateja Kožuh Novak je osnovno šolo in gimnazijo končala v Novem mestu. Po končanem študiju na medi-cinski fakulteti se je zaposlila na Inštitutu za načrtovanje družine, kjer se je ukvarjala z raziskavami na področju na-črtovanja družine in skupaj s sodelavci dosegla izjemen uspeh pri ozaveščanju mla-dih parov za odgovorno star-ševstvo. Na univerzi v ZDA se je izobraževala za sprem-ljanje zdravja prebivalstva, po vrnitvi domov pa se je usmerila v raziskave o zdrav-ju in kakovosti zdravstvene-ga varstva prebivalstva. Štiri leta je bila poslanka v držav-nem zboru, skupaj s sodelav-ci je leta 2005 začela izvajati projekt Starejši za višjo kako-vost življenja doma. Je mati Stilih hčera.

L|UBGANA

Podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi

Minister za zdravje Andrej Bručan se je na nedavnem ses-tanku z novoizvoljeno predsednico zveze društev upoko-jencev Matejo Kožuh Novak jn 5 podpredsednikom Aldom Ternovcem seznanil s pogledi upokojencev na razmere v zdravstvu, z njihovimi željami ter predlogi za izboljšave. Minister je sestanek ocenil kot koristen in dejal, da bo nekatere zelo dobre predloge upošteval pri svojem nadalj-njem delu. Vodstvu zveze je med drugim predstavil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil sistemsko zavarovanje za starejše in jim na domu omogočil enakovredno oskrbo kot v domu za starejše. Prisluhnil je tudi pomislekom upokojencev glede divje privatizacije v zdravstvu in poudaril, da koncesije ne ogrožajo javnega zdravstva, ampak pomenijo le drugačen način izvajanja javne službe. V Sloveniji plačujejo državljani zdravstveno zavarovanje, zavod pa iz tako zbranega denar-ja plačuje storitve, opravljene v zdravstvenem domu ali pri koncesionarju. C. Z.

Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori o življenju "viharnika", ki ga je življenje premetavalo in utrdilo,

Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogaja prav v naših krajih.

Prvi Slovenec, ki je bil dvakrat zaprt na Golem otoku.

Cena za bralce Gorenjskega glasa z 20% popustom samo

2 3 , 2 EUR

•ADOTVANIOTAST

V I H A K N I K NA RAZPOTJIH ČASA

Gorenjski Glas Za vas beležimo čas

Vinko Gobec zdaj še spi bolje V i n k o G o b e c iz K a m n i k a je v o d e n j e Z v e z e d r u š t e v u p o k o j e n c e v S l o v e n i j e p o d v a n a j s t i h letih prepust i l Matej i K o ž u h N o v a k .

CVETO ZAPLOTNIK

Kamnik - "Odkar nisem več predsednik, še spim bolje," je dejal Vinko Gobec nekaj dni po tem, ko so 5. julija na volilnem občnem zbom zve-ze za novo predsednico izvo-lili dr. Matejo Kožuh Novak. "Konec mandata sem že kar težko čakal, a ne toliko zara-di delovnih obveznosti kot zavoljo čudne politike," je dejal Vinko, očitno vesel, da so upokojenci za njegovo na-slednico med več kandidati izvolili dr. Kožuhovo, ki je bila že prej aktivna v upoko-jenski organizaciji in dobro pozna njene probleme. Po-tem ko so ga na občnem zbo-ru razglasili za častnega čla-na zveze in mu podelili veli-ko plaketo, se je vsem upoko-jencem, še zlasti pa svojim najožjim sodelavcem, zahva-lil za aktivnost in se hkrati opravičil za morebitne ostre besede. Ga je ostra, kritična beseda, po kateri je znan, kdaj tudi tepla? "Nikoli. Ko smo bili še del Jugoslavije, sem tudi predsedniku Titu naravnost povedal, da naj ne upočasni slovenskega voza, ampak naj raje pospeši hi-trost drugih vozov."

Ko je Vinko 1995. leta po-stal predsednik slovenskih upokojencev, je bila za njim bogata, skoraj 42 let dolga delovna doba, v kateri so se prepletale različne službe, politične in gospodarske funkcije. Začel je v rudniku kaolina Čma, nadaljeval kot

Vinko Gobec iz Kamnika

predsednik kamniške SZDL, bil dva mandata pred-sednik občinske skupščine, zvezni poslanec, direktor Stola, svetovalec predsedni-ka Gospodarske zbornice Slovenije za sodelovanje z dmgimi republikami in pred upokojitvijo še direktor ljubljanske območne enote zbornice. "Kot zvezni posla-nec sem "sforsiral" sprejetje zakona, ki je slovenskim podjetjem omogočil, da so denar za nerazvite lahko vla-gala neposredno v podjetja na nerazvitih območjih. Po tem, kar se je zgodilo s Sto-lom, mi je še danes žal, da sem po petih letih zapustil

podjetje, ki je v tistem času povečalo izvoz z dveh na dvanajst milijonov dolarjev," se svoje uspešne poklicne kariere spominja Vinko, očitno zadovoljen tudi s tem, kar je pod njegovim vod-stvom dosegla upokojenska organizacija.

"Pri usklajevanju pokoj-nin s plačami smo dosegli, da delimo usodo z zaposleni-mi, vsi skupaj pa usodo eko-nomskega položaja mlade slovenske države," pravi in se jezi na tiste, ki z izjavami, češ - mladi plačujejo "penzijo" upokojencem, samo pa je ne bodo dočakali - poskušajo v Sloveniji razbiti medgenera-

cijsko sodelovanje. "To je či-sta laž. Mladi oz. zaposleni ne plačujejo za nas, upoko-jence, ampak zase in za svojo starost." In kakšen je socialni položaj upokojencev.' "Ni-sem nezadovoljen, a ne smem reči, da sem lahko za-dovoljen, saj okrog 240 tisoč upokojencev še vedno preje-ma do 416 evrov (sto tisoč to-, larjev) pokojnine na mesec. Položaj upokojencev bi bil lahko boljši, če bi v državi bolj spodbujali tehnološki in gospodarski razvoj ter zapo-slovanje in če bi parolo "samo, da je na naš" zame-njali z načelom "samo, da je sposoben"."

Na srečanje letos v Komendo S r e č a n j e u p o k o j e n c e v G o r e n j s k e b o v z n a m e n j u z a b a v e in d o b r e o r g a n i z a c i j e , ob l jubl ja p r e d s e d n i k D U K o m e n d a j a n e ž K i m o v e c .

JASNA PAIADIN

Komenda - Srečanje upoko-jencev Gorenjske, ki bo 6. septembra na hipodromu v Komendi, je že druga tovrst-na prireditev komendskih upokojencev v zadnjih letih. Gorenjske prijatelje, kakor jim rečejo, so v Komendi na-mreč gostili že pred petimi leti, ko se je naokrog tudi razširil glas o dobri organi-zaciji, zato so se tudi priprav za letošnjo prireditev lotili s polno vnemo. "Priprave smo začeli marca, zdaj pa že vemo, da bo na prireditvi, na kateri pričakujemo približno pet tisoč ljudi, sodelovalo kar 150 naših članov," je povedal Janez Kimovec in dodal, da so največjo skrb namenili

prav dobri organizaciji. "Z organizacijo letošnjega slo-venskega srečanja upokojen-cev v Maribom nisem bil za-dovoljen in obljubim, da se bodo obiskovalci v Komendi počutili mnogo bolje."

Srečanje, kd se bo začelo ob 10. uri, bodo popestrili s promenadnim koncertom veteranske godbe iz Mengša, z nastopom pevskega zbora in folklorne skupine DU Ko-menda, ogledom komendske cerkve in kartografske zbirke Ivana Selana, priljubljenim srečelovom in zabavnim de-lom s Podokničarjem, Vihar-niki in zapeljivkami. Prvič bo upokojence v novi vlogi, kot predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, nago-vorila Mateja Kožuh Novak,

na srečanje pa sta povabljena tudi nekdanji in sedanji pred-sednik Pokrajinske zveze

društev upokojencev Gorenj-ske Marjaai Prinčič in njegov naslednik Janez Šolar.

"Če bodo v Komendi zgradili most pri osnovni šoli, bomo izpolnili pogoje tudi za organizacijo slovenskega srečanja upokojencev prihodnje leto," pravi Janez Kimovec.

UPOKOJENGI info@g-glas.si

Cilkina zgodba o Žirovskarjih Prejšnj i t e d e n je C i l k a Š t u c i n p r e d s t a v i l a knj igo m e d s v o j i m i d o m a č i m i v Ž i r o v s k e m V r h u , ki g o v o r i prav o nj ih.

BOŠTJAN BOGATAJ

Žirovski Vrh - Mlada upoko-jenka, ki se je vse življenje preživljala z delom na kmeti-ji, Cilka Štucin je pred dnevi izdala knjigo Življenjska zgodba kmetice iz Žirovskega Vrha. "Prehoda med upoko-jence sploh nisem čutila, saj moram delati tako kot prej, edino zaradi starosti ne mo-rem delati tako intenzivno kot v mladih letih," nam s smehom na obrazu pove Cil-ka. Kljub temu se še vsak dan poda v hlev k dvajsetim glavam živine in na polje, vse več časa posveča tudi pe-stovanju vnuka Aleksandra.

Čeprav ima več časa, pa pravi, da to ni bil razlog za knjigo. "Pisala sem že prej, saj nisem želela, da bi šle stvari v pozabo," pravi, "knji-ga govori o moji rodbini, o mojem- očetu, o razvoju Ži-rovskega Vrha, o vaških po-

Cilka Štucin in njen prvenec - Življenjska zgodba kmetice iz Žirovskega Vrha

sebnežih pa tudi o tragedijah v naših krajih. Vse je resnič-no, kakor sem sama doživela in po pripovedovanju moje mame." Tako bi knjigo lali-

ko imenovali tudi Kronika Žirovskega Vrha, ki so ji pri izidu pomagali tudi rudnik, občina. Turistično društvo Žirovski Vrh, nekaj pa je Cil-

Tradicionalni p\ki\\k upokojencev v Cerkljah D r u š t v o u p o k o j e n c e v Cerk l je je sredi jul i ja pr ipravi lo t r a d i c i o n a l n i p iknik z a svoje č lane, šestnajs t i po vrsti.

Cerklje - Kljub precejšnji vro-čini se je na travniku pri pice-riji Pod Jenkovo lipo v Dvor-jah zbralo približno štiristo upokojencev, ki pa so si lah-ko zavetje pred žgočim son-cem poiskali pod prostorni-ma šotoroma. V kulturnem delu sta nastopili folklorna skupina Strmol in aerobna skupina Danica, ki delujeta pod okriljem društva, pred-stavila pa se je tudi folklorna skupina Društva upokojen-cev Vipava. Primorci so s tem vrnili cerkljanskim fol-kloristom njihov nastop na tradicionabiem srečanju fol-klornih skupin dniJtev upo-

kojencev v Vipavi, ki je bil na velikonočni ponedeljek.

V vodstvu Društva upoko-jencev Cerklje je sicer letos prišlo do zamenjave. Janeza Baseja, ki je društvo vodil zad-njih osem let, je na mestu predsednika zamenjal Janez Kropivnik. Kot je pojasnil novi predsednik, poleg fol-klorne in plesne skupine v društvu delujejo tudi sekcije za izlete, pohode, kolesarje-nje, planinarjenje, balinanje in ročna dela, ki so zaenkrat izpeljale vse načrtovane ak-tivnosti. Najmlajša sekcija je folklorna skupina Strmol, saj deluje šele tretje leto, a je

zelo aktivna. Med drugim so folkloristi lani nastopili v Be-doniji v Italiji, povabilo na le-tošnje gostovanje pa so zara-di pomanjkanja denarja mo-rali odkloniti. Pomanjkanje denarja najbolj pesti prav fol-klorno skupino Strmol, ki nastopa v cerkljanski in go-renjski narodni noši, zato si morajo plesalci večino stro-škov pokriti iz svojega žepa. Kropivnik, ki je tudi sam član folklorne skupine, se zato boji, da bi pri plesalcih navdušenje kmalu poneha-lo. Želi si, da bi občina poka-zala več posluha za njihovo dejavnost.

Janez Kropivnik Na pikniku se je predstavila tudi najmlajša sekcija -folklorna skupina Strmol.

ka morala priložiti tudi sama.

Čeprav sama pravi, da je vredno prebrati vse, pa smo mi izluščili zgodbo njihove domačije Podlešan, ki je po-vezana z rudnikom. Prav nji-hova družina se je namreč morala odreči lepemu kosu zemlje, o življenju ob rudni-ku pa pravi: "Zelo me je mo-til hrup, saj so se mimo nas vozili jamski tovornjaki, tik pod nami pa je bil glavni vhod v jamo in odlagališče Jazbec. Nič nismo mogli na-rediti, upam pa, da bo sedaj boljše, čeprav pišejo, kako bi sedaj dobro zaslužili z ura-novo rudo." Podlešanov in drugih Žirovskarjev ni takrat nihče vprašal ne o odprtju ne o zaprtju rudnika, le na-silno (za drobiž) so jim vzeli osem hektarjev zemlje. Do-slej zemlje še niso dobili na-zaj, za odškodnino država noče niti slišati.

KHAN)

Kranjski upokojenci vabijo na izlete in pohode

V kranjskem društvu upoko-jencev bodo ta mesec pripra-vili več kopalnih in turis-tičnih izletov ter pohodov. V četrtek, 9. avgusta, bo po-hod na Snežnik, 16. avgusta na Veliko planino, 25. avgu-sta Po hmeljski poti in 30. avgusta na Plešivico nad Stražo. 23. avgusta bo pla-ninski izlet na Dobrač. jutri, v sredo, bo kopalni izlet v Strurjan, 14. avgusta izlet v italijanske Dolomite, 22. av-gusta kopalni Izlet v Porto-rož (Hoteli Morje), od 29. avgusta do 8. septembra pa še letovanje na Malem Loši-nju. Kolesarji bodo danes, v torek, kolesarili na relaciji Kranj-Tupaliče-Preddvor-Sv. Jakob-Bela-Kranj, 14. avgu-sta od Kranja do Besnice in Njivic ter prek Podnarta v Kranj, 28. avgusta pa od Kranja do Kamniške Bistrice in nazaj, C- Z.

Marjan je vesel drugačnih časov Marjan Č e r n i v e c s P r i m s k o v e g a bo v nedel jo p r a z n o v a l o s e m d e s e t i rojstni d a n .

CVETO ZAPJLOTNIK

Kranj - Marjan izhaja iz dru-žine z enajstimi otroki, štirje so še živi. "Otroci smo drug drugega varovali, starši pa so nas takoj naučili delati," se spominja mladih let. Najprej je delal kot tkalec v Tekstilin-dusu, to delo se mu je zdelo zelo enolično. Ker pri pripra-vi in mešanju barv za razliko od starejših sodelavcev ni uporabljal zaščitne maske, si je zastrupil notranje organe. Zdravnik mu je svetoval: ta-koj pusti barve in kemikalije in si poišči službo na svežem zraku. Nasvet je upošteval in se zaposlil v Vino Kranj, to delo je z veseljem opravljal do upokojitve.

Njegovo veliko veselje je gasilstvo. "Ko sem kot devet-letni fantič zagledal, kako mimo hiše korakajo pionirji - gasilci v uniformah na čelu s trobentačem, sem stekel v hišo in prosil mamo, če bi tudi jaz lahko postal gasilec. Mama mi je odgovorila, da lahko, če bom priden in če me bodo sprejeli," se gasil-skih začetkov spominja Mar-jan, ki je kot pionir - gasilec prisegel 1938. leta in bil kas-neje tudi predsednik društva ter funkcionar v okrajni in republiški gasilski zvezi. Ker so ga krajevni politični funk-cionarji prepričevali, da novi gasilski avto ne potrebuje bo-tra in da je "botrstvo stvar klera", je na občnem zboru gasilskega društva 1990. leta zavrnil državno odlikovanje

Marjan Černivec

in ga sprejel šele kasneje iz rok takratnega predsednika kranjske občinske skupščine Ivana Torkarja. Zbral je tudi dokumentarno gradivo o tem, kako je oblast po drugi svetovni vojni "metala" dol z gasilskih domov in gasilskih praporov sv. Florijana, zaščit-nika pred požari in zavetnika gasilcev. "Vesel sem, da so zdaj drugačni časi in da ljudi ne ločujejo več po prepriča-nju," pravi Marjan, ki je že več kot dvajset let upokojen. Dnevi mu hitro minevajo. Rad prebira časopise, poslu-ša dnevne novice, dela na vrtu, piše ... Pred kratkim je dokončal zgodbi o dveh Primskovljanih, o Jerneju Perku, ki je v dolgih letih ječe povsem oslepel, in o Vrečko-vem Franceljnu, ki se je ko-pal v ledeno mrzli Kokri in ohromel. Pretresljiva je tudi zgodba po resničnem dogod-ku, kako je mačeha dajala pa-storki v nos "štrigole" in jo tako umorila.

TRŽIČ

V hribe, na morje in v toplice Društvo upokojencev Tržič vabi 15. avgusta na kopalni izlet v Izolo, 21. avgusta na planinski pohod na Blegoš, 30. avgu-sta pa za zaključek kopalne sezone še zadnjič na Debeli rtič. Živahno bo tudi septembra: 4. In 18. septembra bo kopalni izlet v Izolo, 11. septembra planinski pohod v neznano, 15. septembra pa izlet v Medijske toplice, ogled Geometričnega središča Slovenije (Ceoss) In Zasavske Sv. Gore. 6. septem-bra se bodo udeležili srečanja gorenjskih upokojencev v Ko-mendi. C. Z.

O d 30. julija :; v a s pričakujemo I na novi lokaciji. ® Kron|slcoposlovolnicaRai(feisen

Krekova banica se s Zoisove I seli no Nozorjevo 3. V novih, večjih, boljših prostorih botno se ložje prisluhnili vašim žefjoin.

\x Roi f f e i sen KREKOVA BA^KA

simon.subic@g-glas.si

NESREČE

KRANJ

S tovornjakom zbil kolesarko Včeraj ob približno 13.40 je v Kranju pod kolesi tovornega vozila s priklopnikom umrla 41-letna kolesarka z območja Škofje Loke. Skupaj s prijateljico je kolesarila po Delavskem mostu proti Škofji Loki. V križišču za Labore je nameravala ob zeleni luči zapeljati naravnost v trenutku, ko je po Delav-skem mostu proti Škofji Loki pripeljal tudi 56-letni voznik tovornega vozila in zavil desno proti Laboram. Čeprav bi moral kolesarkama pustiti prednost, je peljal naprej, pri tem pa z desnim delom kabine zadel 4i-letno kolesarko, ki jo je vrglo pod tovornjak. Voznik, ki ni niti opazil niti čutil trka, je vožnjo nadaljeval, tako da je kolesarko nevede privlekel vpeto pod tovornjak na regionalno cesto Ljubljana-Kranj. Šele po približno dvesto metrih je nasproti Petrolove bencinske črpalke začutil, da je nekaj povozil, zato je vozilo ustavil. Kolesarka je bila mrtva na kraju nesreče. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 22 oseb. S. Š.

KRIMINAL

S R E D N J A VAS PRI K A M N I K U

Roparja odnesla dva tisoč evrov v petek okoli 19. ure sta v trgovino v Srednji vasi pri Kam-niku vstopila zamaskirana neznanca in zahtevala denar. Eden od njiju je bil oborožen s pištolo. Iz trgovine sta odnesla okoli dva tisoč evrov In se po dejanju s trivratnim osebnim avtomobilom Volkswagen Golf, serije 4, črne barve in z zatemnjenimi stekli odpeljala proti Šmartnu v Tuhinju. Prvi ropar je bil visok okoli 170 centimetrov, drugi okoli 175 do i8o centimetrov, oblečena pa sta bila v temnejša oblači-la rjavo zelene barve. Vse, ki bi karkoli vedeli o tem ropu, policisti prosijo, da pokličejo na številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200.

BLED

Z avtomobilom v očeta Policisti bodo zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb kazensko ovadili 38-letnega Blejca, ker je menda v nedeljo ob 17.35 parceli pred bivalnim vikendom na Bledu z osebnim avtomobilom namenoma zbil 69-letnega očeta. Sin se je zadnje nedeljsko popoldne pripeljal pred vikend na Bledu. Ob že parkiranem osebnem avtomobilu je na parceli pred vikendom opazil svojega očeta. Zapeljal je proti njemu in ga s prednjim levim delom vozila zadel v nogi. Očeta je pri tem stisnil ob njegovo vozilo, nato pa odpeljal naprej. Oče je s hudimi ranami padel po tleh, kljub temu pa mu 38-letni sin ni priskočil na pomoč, ko je naposled izstopil iz vozila in odšel proti vikendu. Pomoč si je oče kasneje prikli-cal sam, sedaj pa se zdravi v jeseniški bolnišnici.

KRANJ

Ukradli vsaj petdeset telefonov Neznani storilci so v noči na petek vlomili v trgovino v Kra-nju in si protipravno prilastili od 50 do 60 mobilnih tele-fonov. Materialna škoda znaša približno Šest tisoč evrov.

D O M Ž A L E

Vlomilci odnesli fotoaparat in zlatnino V petek dopoldne so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo na Prešernovi cesti v Domžalah. Iz notranjosti so odnesli zlatnino in fotoaparat, s čimer so lastnika oškodovali za tri tisoč evrov. S. Š.

Obsežno iskanje na Mežakli O s e m d e s e t l e t n e g a J e s e n i č a n a M i l a n a H r a s t a s o n a z a d n j e videl i i . a v g u s t a na Mežak l i . O d t l e j se je z a n j i m i z g u b i l a v s a k a sled. M e ž a k l o s o prečesal i po d o l g e m in p o č e z .

S I M O N Š U B I C

Mežakla - Policisti, gorski re-ševalci in vodniki reševalnih psov že nekaj dni brez uspe-ha iščejo 80-letnega Milana Hrasta z Jesenic, ki je bil na-zadnje viden minulo sredo, 1. avgusta, ob 17.45 v bližini spomenika padlim borcem Cankarjevega bataljona na planini Obranca na Mežakli, kjer je tega dne potekala pri-reditev. Policija je- sporočila, da se je pogrešani MUan Hrast na prireditev odpeljal z organiziranim avtobusnim prevozom, po končani prire-ditvi pa se na Jesenice ni vr-nil z avtobusom. Da je pogre-šan, je njegova žena policiste obvestila šele dobrih 24 ur kasneje - 2. avgusta ob 18.26. Šele tedaj je za njim stekla iskalna akcija.

"Že prvi večer smo v iska-nje vključili devetnajst reše-valcev iz jeseniške in radov-ljiške postaje gorske reševal-ne službe in štirinajst vodni-kov reševalnili psov iz Enote vodnikov reševalnih psov Kranj in kinološke zveze. Pregledali smo širše območ-je prireditvenega prostora in vse poti proti Kočni. Obča-nu, ki je v sredo nazadnje go-voril z njim, je namreč po-grešani Milan Hrast dejal, da se bo peš vrnil na Jeseni-ce," je pojasnil vodja iskalne akcije Robert Kralj s Policij-ske uprave Kranj. V četrtek so iskanje ob 24. uri zaklju-čili, nadaljevali pa so ga na-slednje jutro.

V petek se je iskanje nada-ljevalo v dežju. V njem je so-

Pogrešani Milan Hrast

delovalo deset gorskih reše-valcev iz Radovljice in z Jese-nic, devet vodnikov reševal-nih psov, predstavnik Tri-glavskega narodnega parka, ki dobro pozna teren na Me-žakli, in štirje policisti. "Iska-nje smo razširili na območje proti Snežni jami, Škrbini. Planinskem vrhu, Podmeža-kli in Jesenicam, še enkrat pa smo podrobno pregledali vse poti proti Kočni, Polja-nam in železniškem tiru na Koroški Beli," je pojasnil vodja postaje GRS Radovlji-ca Toni Smolej. Po besedah koordinatorja iskanja na te-renu Roberta Račmana, si-cer pomočnika komandirja Policijske postaje Radovljica, so policisti v soboto podro-bno prečesali še poti proti Spodnjemu in Zgornjemu Kozjeku, Zakopu, planini Ravne in Strmolu, gorski re-ševalci z Jesenic pa poti od športne hale proti Mežakli.

"Naša skupina, v kateri smo bili trije vodniki s štiri-mi reševalnimi psi in dva gorska reševalca, je šla v

KRANJ

Zastoji tudi na Gorenjskem Tako kot so napovedali prometni strokovnjaki, je bil minuli konec tedna promet na Gorenjskem zelo zgoščen, o veliki gneči na cestah pa so poročali tudi drugod. Pri nas so bile ceste najbolj obremenjene iz smeri Avstrije proti notranjosti države in naprej proti morju in mejnim prehodom s Hrva-ško. Že v soboto dopoldne je nastal zastoj pred koncem avtoceste v Vrbi v smeri Radovljice, promet pa je nato v strnjeni koloni potekal vse do začetka avtoceste pri Podta-boru. Zastoj je nastal tudi v smeri proti Jesenicam, in sicer pred koncem avtoceste pri Podtaboru, od koder je nato v strnjeni koloni potekal proti Radovljici. Promet se je zopet sprostil šele proti večeru.

Načelnik postaje CRS Radovljica, koordinator akcije na terenu Robert Račman in vodnik reševalnih psov Matevž Vida po zaključku petkove iskalne akcije razmišljajo, kje bi še lahko bil pogrešani Milan Hrast.

smeri Kočne. Teren je bO težko prehoden zaradi ob-sežnega snegoloma. Če se je pogrešani v temi podal po tej poti, potem je morda prav zaradi podrtih dreves zašel s poti, zato smo poleg poti pre-gledali še vso okolico do pet-sto metrov stran od poti. Nič nismo našli," je bil razoča-ran vodnik reševalnega psa Matevž Vida.

V soboto so policisti pre-gledali vse kozolce na poboč-jih Mežakle in domačije v proti Radovni, vendar niso ničesar našli. "V nedeljo smo imeli spet obsežno iskalno akcijo, v kateri je so-delovalo po trinajst reševal-cev z Jesenic in Radovljice, deset vodnikov reševalnih psov in deset policistov, po-magali pa smo si tudi s poli-cijskim helikopterjem. Tudi tokrat nismo ničesar našli.

Mežaklo smo tako prečesali po dolgem in počez. Sedaj bomo znova govorili z vse-mi, ki so se po prireditvi po-govarjali s pogrešanim Mila-nom Hrastom, in skušali priti do novih koristnih in-formacij, ki bi fKsmagale pri iskanju," je napovedal Kralj.

Pogrešani Milan Hrast je star 80 let, visok približno 180 centimetrov, srednje stihe postave, sivih las in z delno plešo nad čelom. Ob-lečen je v rjavkasto srajco s kratkimi rokavi, čez njo ima brezrokavnik z več žepi, ki je krem barve, dolge sive lilače, na glavi ima športno kapo s šiltom, svetle barve, obut pa je v rjave športne čevlje. Po-grešani pri sebi nima doku-mentov. Polidja prosi vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešani osebi, da pokličejo na števil-ko 113.

KRIMINAL

K A M N I K

Prevažal ukradeno zlitino Kamniški policisti so pred dnevi kazensko ovadili 25-letnega državljana Bosne in Hercegovine z začasnim bivališčem v Ljubljani, ker ga utemeljeno sumijo, da je storil kaznivo de-janje velike tatvine. 29. julija ob pol enajstih zvečer naj bi skupaj s še neznanimi sostorilci s tovornim vozilom Zasta-va pripeljal do skladišča podjetja na Ljubljanski cesti v Kam-niku. Vlomili so v tamkajšnje skladišče in iz njega odtujili večjo količino aluminijeve zlitine v obliki kvadrov in plošč, vredno okoli pet tisoč evrov. Pri kontroli prometa v Radom-ljah so policisti 31. julija zjutraj ustavili tovorno vozilo, ki ga je vozil 25-letni osumljenec. Pri pregledu vozila so opazili, da ima v njem naložene ukradene aluminijeve izdelke, ki so mu jih zasegli in vrnili oškodovancu. Osumljenca so policisti naslednjega dne s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki ga je po opravljenem zaslišanju spustil na prostost.

G O Z D MARTULJEK

Tat na delovišču v noči na četrtek si je nekdo 2 delovišča gasilskega doma v Gozd Martuljku protipravno prilastil udarno kladivo Hilti TE 76 in motorno žago Husquarna 372. Neznani tat je podjetje oškodoval za približno osemsto evrov. S. Š.

• • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • ' ' ' ' • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • :: vilma.stanovnik@g-glas.si

Anže Kopitar prvič kot trener v Kranjski Gori se je v soboto zaključil Tabor Anžeta Kopitarja. Udeležili so se ga fantje iz različnih koncev Slovenije.

M A J A B E R T O N C E L J

Kranjska Gora - Anže Kopitar je v sodelovanju s podjetjem H I T Alpinea in in-line sekcijo Š D Kranjska Gora priredil ho-kejski tabor mladih. Deset udeležencev je dvakrat dnev-no treniralo na novem in-line igrišču v tamkajšnjem šport-nem centru, v soboto pa so na medsebojni tekmi pokazali, kaj vse so se v enem tednu na-ufili.

"Tabor je bil letos prvič in prvi je vedno najtežji. Upam, da bo prihodnji še boljši in še bolj 2animiv za fante. Mislim pa, da so se tudi na tem imeli lepo, da so zadovoljni, sploh pa je pomembno, da so prido-bili nove prijatelje. Nekateri fantje so bili čisti začetniki. Zelo pridno so delali, dobro poslušali in so se tukaj kar ne-kaj naučili. Na treningih smo veliko igrali, streljali kazenske strele, na začetku pa smo jih seveda učili podajanja in pra-vilnega streljanja, tako da so osvojili tehniko. Na taboru mi je pomagalo nekaj prijateljev, zahvaliti se moram tudi na-šim znanim športnikom, ki so nas prišli pogledat," je svo-jo prvo trenersko izkušnjo opisal Anže Kopitar.

Zadovoljni so bili tudi otroci. Dejan Krajnc iz La-škega, je povedal: "Hokej mi je zelo všeč, pred prihodom na tabor pa sem imel le

Anže Kopitar je svojo prvo trenersko Izkušnjo delil z mladimi, ki so se udeležili njegovega tabora. / FUO: RMA DOICI

osnovno znanje. Sedaj že znam podajati, streljati. Ta-bor si bom najbolj zapomnil po Anžetu. Je skromen, vsak ga spoštuje, fajn poba." Nejc Čemivec iz Vodic: "Večino-ma sem se na tabor odločil priti zaradi Anžeta. Misli l sem, da bo manjkrat z nami, pa je bil skoraj ves dan. Tu-kaj sem se prvič pogovarjal z n j im in to m i bo za vedno ostalo v spominu. Prihodnje leto po vsej verjetnosti spet pridem." Patrik Rajsar iz Tr-žiča: "Odločil sem se priti zato, da bi se kaj naučU od

Anžeta. Prijavil sem se pred-vsem zaradi njega. Zelo m i je bilo všeč."

Z a konec je v prijateljski tekmi, na kateri so nastopila nekatera znana imena slo-venskega športa, nekaj svoje-ga znanja pokazal tudi Anže, ki se v Ameriko znova vrača konec meseca. "Skušal se bom čim bolje pripraviti na novo sezono. S e ^ j , ko so Je-seničani v Moravcih, se pri-pravljam individualno, druga-če pa z njimi. Veliko bolj za-bavno je trenirati v skupini kot sam. Zmeraj je dobra vo-

lja, ko se dela, se pa dela, tako da je zelo dobro," pojasnjuje Kopitar, Id si je nekaj časa za počitek vzel le po koncu sveto-vnega prvenstva. V Ameriko bosta z njim odšla tudi starša in brat: "Malce bo drugače. Družina je v oporo vsakemu igralcu. Vedno mi bodo po-magali, tudi v težjih trenut-kih, za katere upam, da jih bo čim manj. Domotožja sicer že prej ni bilo veliko, pridejo pa težki dnevi in so potem raču-ni za telefon malce višji. To, da bo z mano družina, mi bo samo pomagalo."

Koren po dopustu drugi Kolesar Save Kristjan Koren je na dirki za veliko nagrado GU 8 v avstrijskem Seiersbergu osvojil drugo mesto.

M A J A B E R T O N C E L J

Kranj - "Startal sem po eno-tedenskem dopusta Na dirko sem šel, da dobim malo ritma za reprezentančni nastop na Tour de Avenier, nekakšen Tour de France za mlade kole-sarje, ki bo od 6. do 15. septem-bra. Od dirke v Avstriji nisem nič pričakoval. Malce sem po-skusil skočiti iz skupine, da do-bim hitrost pridružilo se mi je še nekaj kolesarjev. Imeli smo več kot tri minute prednosti. Slednja je v zadnjem krogu znašala dve minuti, potem smo se pa začeli malo gledati in prednost je kopnela. Najprej je napadel moštveni kolega De-marin, potem pa še jaz. Na koncu m i je le malo zmanjka-lo," je nastop na V N G U 8 opi-sal Kristjan Koren (Sava). Boljši od njega je bil Čeh Jan Barta, drugi Savčan Massimo Dema-lin je bil četrti, Vladimir KeAez pa sedmi.

Kristjan Koren (desno) je prebolel neuspešen nastop na evropskem prvenstvu. /Foto:Co<u(iKav<i<

Koren je še povedal, da je že prebolel nastop v krono-metru na EP, ko je bil daleč od želene medalje: "Izkazalo

se je, da sem se "prekuril". Očitno je bilo premalo počit-ka, a ko si dober, ko je noga prava, bi kar treniral. Sedaj

sem se spočil. Bil sem doma, čez vikend smo šli v Pulo. Počasi treniram naprej za drugi del sezone. Volja je."

SMUČARSKI SKOKI

KRANJ

V Oberstdorfu tekmi celinskega pokala V nemškem Obersdorfu sta bili konec tedna dve tekmi pole-tnega celinskega pokala v smučarskih skokih. Na sobotni se je med Slovenci najbolje odrezal Mitja Mežnar, ki je bil 21. Do točk sta prišla še Primož Peterka kot 26. in Primož Rogiič na 27. mestu. Zmagal je Nemec Georg Spaeth. Nedeljsko tekmo je dobil Avstrijec Bastian Kaltenbock, ki tudi vodi v skupnem seštevku tega tekmovanja. Edini izmed Slovencev, ki je prišel do točk, je bil Jure Šinkovec na 20. mestu. M. B.

REIT IM W I N K L

Kranjčani uspešni v Nemčiji Po dveh od štirih tekem v smučarskih skokih za Lov/enbrau pokal v tem bavarskem nordijskem smučarskem središču imajo skakalci Triglava zelo dobre skupne uvrstitve. Branko Iskra je drugi, takoj za njim je Žiga Pelko, medtem ko je Ma-tevž Šparovec peti. Nastopilo je okoli 70 skakalcev iz Nem-čije, Avstrije in Slovenije, predvsem dijaki smučarskih gim-nazij. Na prvi tekmi je bil med člani 1. Branko Iskra, 2. Ma-tevž Šparovec, med mladinci 1. Ž iga Pelko, 2. Erik Penič, 3. Klemen Pire, pri mladincih do 17 let pa 3. Matej Dobovšek. Na drugi tekmi je bil i. Iskra, 2. Andraž Kern, 3. Šparovec, pri mladincih 1. Pelko, v kategoriji mladinci do 17 let pa 5. Gre-gor Skok in 7. Matjaž Kumerdej. J . ) .

SLALOM NA DIVJIH VODAH

KRANJ

Našim v Krakovu tri odličja Na evropskem prvenstvu mladincev in mlajših članov v

slalomu na divjih vodah, ki se je v nedeljo končal v Krakovu, so za največ veselja v slovenski vrsti poskrbeli mladi kanuisti. Kot zadnji je bronasto kolajno osvojil še ne 17-letni Jernej Zupan, njegov uspeh je s petim mestom dopolnil Jure Lenarčič. Že v soboto so se kanuisti Jure Lenarčič, Jernej Zu-pan in Blaž Cof okitili s srebrom v mladinski konkurenci, ka-jakašice Urša Kragelj, Eva Terčelj in Nika Mozetič pa so si priveslale bron v konkurenci mlajših članic. Slabše je na pr-venstvu šlo kajakašem. Janez Kastelic, Anej Berlot in Martin Albreht so mladinsko tekmo končali na 18., 23. in 28. mes-tu, Jure Meglič, eden naših glavnih upov za odličje, je bil v kategoriji do 23 let 14., Janoš Peterlin 15., Simon Artelj pa 28. Prav tako se v finale ni uspelo prebiti niti enemu izmed treh slovenskih kanuistov med mlajšimi člani. V. S.

KOŠARKA

KRANJSKA G O R A

Tudi košarkarji na pripravah na Gorenjskem Medtem ko na Gorenjskem že od prejšnjega tedna vadi

naša odbojkarska reprezentanca, so včeraj drugi del priprav na letošnje evropsko prvenstvo v Kranjski Gori začeli tudi člani slovanske košarkarske reprezentance. Zbrala se je de-veterica, ki je dobila Stankovičev pokal na Kitajskem (brez Emirja Preidžiča) in četverica (Nesterovič, Smodiš, Lakovič in E. Lorbek), ki se je v zadnjem poldrugem tednu priprav-ljala individualno. To pomeni, da je v Kranjski Gori trenutno 13 košarkarjev (Rašo Nesterovič, Matjaž Smodiš, Jaka Lakovič, Goran Jagodnik, Aleksandar Čapin, Erazem Lorbek, Uroš Slokar, Domen Lorbek, Goran Dragič, Gašper Vidmar, Jaka Klobučar, Sandi Čebular in Hasan Rizvič). V. S.

Milič znova v Olimpiji Kranjčan Marko Milič se vrača pod ljubljanske koše. V Union Olimpijo prihaja že četrtič, po letih 1995, 1999 in 2006. Podpisal je enoletno pogodbo, kot pa je bilo v teh dneh večkrat slišati, upa, da bo sodelovanje daljše. Z ženo in dvema hčerkama se torej vrača v Ljubljano. M. B.

NOGOMET

Naši drugi v pokalu INSP Trophy HWC Reprezentanca brezdomcev je v pokalu INSP Trophy HWC svetovnega nogometnega prvenstva za brezdomce v Koben-havnu na Danskem osvojila drugo mesto v skupini INSP (eden od šestih pokalov, ki jih podelijo na svetovnem prven-stvu za brezdomce) in 42. mesto v skupni razvrstitvi. V. S.

lO • • • • • • :: :: vilma.stanovnik@g-glas.si

Med dirko v Franciji ne mislim spati M e d v o š č a n Marko K o p a č bo eden i z m e d s e d m i h S lovencev, ki bodo nastopil i na ko lesarskem ultramaratonu z a rekreativce Paris-Brest-Paris .

MAJA BERTONCELI

Medvode - "Za letošnje leto sem si zadal cdlj, da se udele-žim največjega in najdaljšega kolesarskega ultramaratona za rekreativce Paris-Brest-Paris, dolgega 1230 kilometrov, ki je vsaka štiri leta. Nastop na tem maratonu je pogojen s tem, da uspešno opraviš štiri kvalifika-cijske nastope (brevete) v dolži-ni dobrih 200, 300, 400 ter 600 kilometrov. Organizirani so v 25 državah po svetu, sam sem se jih udeležil v Osterdor-fia, majhni vasid blizu Nuem-berga v Nemčiji," je za začetek povedal 50-letni rekreativec, ka-teremu treninge piše Bojan Ropret

Najtežje mu je bilo na zad-njem, najdaljšem kvalifikacij-skem nastopu, ki je potekal že sredi maja: 'Trasa je bila dolga 641 kilometrov z okrog šest ti-soč metri višinske razlike. Pet-

najst ur nas je pral dež. Tempe-ratura ponoči je bila le nekaj nad ničlo, tako da nas je zelo zeblo. Cilj sem dosegel v 25 urah." Po uspešno opravljenih kvalifikacijah je sedaj pred njim še glavna dirka, na kateri bo eden izmed sedmih Sloven-cev {nastopil bo tudi Marko Ba-loh) in edini Gorenjec Start bo 20. avgusta ob osmih zvečer. Kopač je prijavljen v prvi skupi-ni z okrog tisoč tekmovalci. V cilj bo moral pripeljati v 80 urah. Rekord proge je 42 ur in 40 minut "Moj cdlj je razdaljo prekolesariti v 53 urah, vse brez spanja. Kako se bo izšlo, pa bomo videli," pojasni Kopač, nekdanji voznik relija. Zadnji "resen" trening je opravil prete-kli konec tedna, ko je v 24 urah prekolesaril škofjeloško kole-sarsko pot Do diike ga čaka še nekaj treningov in pravi, da se mu bo ta teden na števcu obrni-lo deset tisoč kilometrov.

Marko Kopač: "Pred petimi leti sem imel manjše zdravstve-ne težave. Prenehal sem kaditi in se začel več ukvarjati s športom."

M A T K O M E D J A 1 9 2 6 - 2 0 0 7

z jeseniškega hokejskega prizorišča je odšla še ena legenda, ki je pomembno zaznamovala zgodovino najbolj atraktivnega zimskega športa pod Mežaklo in Karavankami. Matko Medja je bil v vrsti športnikov, ki so se že pred drugo svetovno vojno navduševali za hokej in odigrali prve tekme. Kot orodjarje v takratni žrJezami skupaj s sodelavci za mošt-vo naredil JO parov drsalk z imenom Ikarus. Poleg igranja hokeja ga je vse bolj vleklo v trenerske vrste. Med drugo svetovno vojno je bil na prvem trenerskem tečaju na Češkem. Ko so Jeseničani leta 1957 osvojili prvo zvezdico v Beogradu, je bil pomočnik trenerja Zdenka Blache. Do leta 1^87 je bil zatem trener mladinskih vrst. Pod njegovim vod-stvom so znanje in veščine osvajali številni igralci, ki so zatem nadaljevali uspešno kariero na ledenih ploskvah doma in dru-god. Domačemu hokgskemu klubu je ostal zvest do leta 1994 kot izjemno zanesljiv in vesten ekonom. Za njegov velik prispevek za hokej v skoraj 6o-letnem obdob-

ju je letos našel mesto v Hiši slavnih hokejistov, ki jo je ob 80-letnici objavila Hokejska zveza Slovenije. Leta 1981 je prejel najvišje priznanje občine Jesenice za podro^e športa, Gre-gorčičevo plaketo. Janko Rabič

Nogomet je na prvem mestu J a n e z Al janč ič z Z g . Bele, De jan C r a b i č in D a r k o T o p i č , o b a z M e n g š a , s o trije n o g o m e t a š i iz G o r e n j s k e v dresu D o m ž a l .

M A J A BERTONCEIJ

Duplica pri Kamniku - Nogo-metaši Domžal bodo danes zvečer v Zagrebu proti Dina-mu odigrali povratno tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov. Enega izmed pripravljalnih treningov so imeli v soboto dopoldan v Duplici pri Kamniku. Tam smo se pogovarjali s tremi igralci, ki živijo na Gorenj-skem: 25-letnim branilcem Janezom Aljančičem, še ne 27-letnim veznim igralcem Dejanom Grabičem in 22-letnim branilcem Darkom Topičem.

Vaša dosedanja nogometna pot?

Aljančič: "Nogomet sem začel igrati pri sedmih letih v Naklem. Povabil me je tre-ner Janez Zupančič, sicer družinski prijatelj. Iz Nakle-ga sem šel v Triglav, potem pa v Olimpijo, kjer me je tre-niral Brane Oblak. Pot me je pretežno zaradi poškodbe vodila v NK Ljubljana, zatem v Triglav, od lani pa sem pri Domžalah. Imam en uradni nastop za slovensko člansko reprezentanco na prijateljski tekmi z Izraelom."

Grabič: "Rojen sem bil v Novem mestu, kjer sem za-čel nogomet igrati s šestimi leti. Nato sem odšel v sred-njo šolo, v športno gimnazijo v Ljubljano in igral na Ježici, po enem letu pa prestopil k Olimpiji, kjer sem bil osem let. Potem sem šel za eno leto v Bregenz v Avstrijo, nato nazaj v Slovenijo, v Belo Krajino. Sedaj sem drugo leto v Domžalah."

Topid: "Začel sem v matič-nem klubu v Mengšu, nada-ljeval v Jaršah, potem sem se preselil v Domžale in najprej igral pri mladincih, nato pa v članski vrsti. V Domžalah sem sedaj četrto leto."

Janez Aljančič - Aljo, Dejan Crabič - Crabo in Darko Topič - Topke (z leve) / FMO: T.NA DOU

Kaj vam pomeni nogomet: vse ali je prostora še za kaj drugega?

Aljančič: "Nogomet mi po-meni veliko, ne pa vse. Je moj najljubši hobi, stvar, ki jo rad opravljam. Imam pa v življenju tudi druge stvari, trenutno pa je nogomet res daleč v ospredju."

Grabič: "Dosti prostora je tudi za druge stvari. Sem pa profesionalec in kolikor se da, se posvečam nogometu. V času, ki mi ostane, sprem-ljam borzni trg, nepremič-nine, malo kupujem, pro-dajam." (Grabič je po izob-razbi diplomirani ekono-mist, op. p.)

Topič: "Nogomet je trenut-no nekaj glavnega v mojem življenju, ni pa vse."

Najlepši in najslabši spomin iz dosedanje kariere?

Aljančič: "Kakšnih poseb-no slabih spominov niti ni. Najboljši pa mi je nastop za člansko reprezentanco in vsi

drugi nastopi za mlado re-prezentanco."

Grabič "Najslabši je lanski poraz proti Hapoelu, ko smo izpadli iz evropskega tekmo-vanja, najlepši pa domača tekma proti Liverpoolu, ta-krat v dresu Olimpije."

Topič: "Najlepši trenutek je takrat, ko igraš, ko je lepo, si državni prvak, podprvak, igraš v evropskem tekmova-nju. Najslabše so seveda po-škodbe. Imel sem eno, ven-dar je ozdravljena."

Če bi lahko izbirali, v kate-rem klubu bi najraje igrali, ter kakšne dlje imate v nogo-metu?

Aljančič: "Če bi lahko izbi-ral, bi verjetno izbral AC Mi-lan, ker je tam igral moj vzor-nik Paolo Maldini. Glede d-Ijev pa si želim še kakšno leto, dve igrati v slovenski ligi, če bo le možnost, pa oditi v tujino, v kakšen kakovosten klub in tam tudi igrati, ne le sedeti na rezervni klopi."

Grabič: "Od malih nog sem navijač splitskega Haj-duka, rad pa bi igral v kakš-nem močnejšem klubu v Za-hodni Evropi. Če realno gle-dam, v največje verjetno ne bom mogel priti, lahko pa bi prišel v kakšen francoski, španski klub."

Topič: "Vsak si želi napre-dovanja v najboljše klube. Moramo gledati realno, če pa bi lahko izbiral, bi najraje ig-ral pri Realu v Madridu."

Kdo je vaš vzornik? Aljančič: "Moj vzornik je

Paolo Maldini. Kot človek in kot igralec mi je najboljši."

Grabič: "Vzornik mi je bil vedno moj oče Ivan, ki je bil dober nogometaš, drugače pa Argentinec Femando Re-dondo. Zgledujem se pred-vsem po igralcih, ki igrajo na sredini igrišča."

Topič: "Najbolj všeč kot ig-ralec mi je Zinedine Zidane. Bil je preprost, znal je naj-več."

VATERPOLO

KRANJ

Kadeti bodo začeli v Kranju

Včeraj je priprave začela kadetska reprezentanca, ki jo v sep-tembru čaka nastop na kadetskem evropskem prvenstvu, ki bo na Malti. Naši kadeti bodo igrali v predtekmovanju v skupini A skupaj z reprezentancami Madžarske, Ni-zozemske in Francije. Na priprave v Kranju je s elektor Aleš Komelj povabil igralce, ki so nastopili junija na mednarod-nem turnirju na Slovaškem, prihajajo pa iz petih klubov. To so: Žan Smoiič, Aleksander Cavrič, Rok Resnik, Gašper Kalan, Žiga Štirn, Enes Bešič, Čedomir Todič, Tadej Francelj, Žan Jaklič (vsi Triglav), Miha Kager, Rok Tomše (oba Branik). Gregor Merlak, Jure Sadar, jan Pangeršič, Pe-ter Gorše (vsi Olimplja), Nenad Černeka (Koper) in Luka Komatar (Kamnik). V Kranju bodo skupaj trenirali vse do 13. avgusta, nakar bo sledil dvodnevni odmor, saj se bodo že 15. avgusta odpravili na trening na Nizozemsko. J. M.

TRIATLON

KRANJ I

Keržič drugi v triatlonu

V Šentjurju je potekal 3. Open triatlon Šentjur 2007. Na šport-no-rekreativni prireditvi se je 26 udeležencev pomerilo v treh disciplinah: šahu, namiznem tenisu in plavanju. V šahu so se igralci pomerili v hitropoteznem šahu v t. i. šnops varianti. Vsak igralec je imel na voljo devet življenj. Pri namiznem teni-su je tekmovanje potekalo po pokalnem tekmovanju (na izpa-danje). V plavanju pa je bilo treba preplavati 25-metrski bazen (start brez skoka v vodo). Skupni zmagovalec tekmovanja je bil mednarodni mojster Toni Kos (ŠK Triglav Krško), ki je zma-gal v šahu, v namiznem tenisu in plavanju pa je bil peti. Odli-čen drugi je bil tržiški mojsterski kandidat Matej Ketiič (ŠK Stari Mayr Kranj), ki je bil v šahu sedmi, v namiznem tenisu drugi in v plavanju peti. Na tretje mesto se je uvrstil prvi 'nešahist' Boris Skobeme, ki je zmagal v namiznem tenisu in plavanju, v šahu pa je zasedel štiriindvajseto mesto. O. O.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • * • • i'ilnui.stanoi>nik@g-glas.si 11

Ko se proga postavi pokonci, se kar zasmejem

S i m o n A l i č je pretekli t e d e n na G r i n t o v c u u b r a n i l n a s l o v d r ž a v n e g a prvaka v g o r s k e m teku navkreber .

MAJA BERTONCELJ

VInharje - Simon Alič je eden najboljših rekreativcev. Čeprav se je s športom bolj resno začel ukvarjati neko-liko pozno, je osvojil že tri naslove državnega prvaka: dvakrat v gorskem teku in enkrat v kolesarstvu. To sta tudi njegova najljubša špor-ta.

Kdo je Simon Alič? "Doma sem v Vinharjih

pri Poljanah. Star sem 36 let in edini, ki se v naši družini ukvarja s športom. Prvič sem se na kolo usedel pri šestindvajsetih, ko smo se s kolegi namesto v planine po-dali za dva dni s kolesom čez Vršič. Takrat sem prvič videl, da lahko tudi s kolesom kam prideš. Še isto leto sem pre-vozil Franjo, seveda sem ob tem zelo trpel. Moj prvi gor-ski tek je bil kar Grintovec pred tremi leti. V časopisu sem prebral, kako velik kla-nec je tam, in me je zagrabi-lo, da bi poskusil, ker imam klance zelo rad. Bilo je su-per, potem spoznaš nove prijatelje, ki ti povedo še za druge klance, tekme."

Si že kot otrok kaj treniral? "Treniral v "mladih" letih

nisem nobenega športa, sem pa bil pri telovadbi v šoli kar dober v vseh. Šport oziroma gibanje sem imel vedno rad, tako da je vseeno lepo, da na koncu ugotoviš, kaj te naj-bolj veseli, pa čeprav je to kdaj malo "pozno". Ne vem pa, kam bi me drugače za-nesla pot, če bi takrat začel trenirati kakšen določen šport. Pravijo mi, da bi hil lahko zaradi tega še boljši in bi lahko več dosegel. Vendar mi ni žal, da sem bil malo "prepozen", morda bi se po-

Sitnon Alič na poti k svojemu drugemu naslovu državnega prvaka v gorskem teku navkreber.

tem športa v teh letih že na-veličal in ne bi imel takšnega veselja, kot ga imam sedaj."

Slišim, da treniraš precej manj kot konkurenca. Koli-ko je to?

"Na leto na kolesu nare-dim okoli štiri tisoč kilome-trov. Ne delam kakinih po-sebno dolgih treningov, saj me ne mika sedeti po več ur na kolesu, zato rajši vsak dan po malo, pa takrat bolj kvalitetno. Tečem pa le ta-krat, ko je pred mano teka-ška tekma, ter pozimi, če vreme ni primerno za na

kolo. Poleg tega ne treni-ram po programu. Bolj da-jem poudarek na spoznava-nje samega sebe. Vsako leto spoznam kaj novega, slišim izkušnje drugih in potem iz tega izluščim ti-sto, kar mi najbolj ustreza."

Najboljši si na zelo težkih tekmah, kjer je proga po-stavljena precej pokonci. Čemu pripisuješ to?

"Predvsem veselju do klancev. Ravnina me sploh ne fascinira, ko pa se proga postavi pokonci, se pa kar zasmejem (smeh)."

Si dvakratni državni prvak v gorskem teku navkreber. Kaj ti to pomeni?

"Mi kar veliko pomeni ta naslov, navsezadnje je to le državni. Poleg tega je tek na Grintovec za nas, gorske te-kače, najpomembnejša tek-ma v državi. Tudi vsa leta do zdaj mi je bil ta tek zmeraj med najljubšimi in zato mi vsako leto veliko pomeni. Ostajam pa realen in vem, da je na drugih, bolj polož-nih progah boljši kdo drug. Poleg teh dveh naslovov imam izpred dveh let še enak naslov med rekreativd v svoji kategoriji v vzponu s kolesi. Tudi tam se ponavadi uvrščam med prve tri."

Čeprav bi lahko, pa za repre-zentanco še nisi nastopil na velikih tekmah. Ti to ni iz-ziv?

"Cilj vsakega tekmovalca je, da nastopi za reprezen-tanco na velikih tekmova-njih, vendar se pri meni to še ni pojavilo kot cilj. Na tek-movanje grem iz veselja, če bi me nekdo v nekaj silil, pa ne vem. če bi mi bilo to v užitek. Gorski tek je še vse preveč zapostavljen in zato pridejo s tem tudi večji fi-nančni izdatki in ko na kon-cu vse to pretehtaš, pač vidiš, kaj od tega ima večjo težo. Zaenkrat je še tako, da dam denar raje za kaj drugega kot za plačilo poti za na evrop-sko ali svetovno prvenstvo."

S čim se poleg špoito še ukvarjaš?

"Hodim v službo in delam na dve izmeni. Zanima me tudi fotografiranje, planinar-jenje, smučanje, če ostane kaj časa, poskusim še kakaš-en drug šport. Nasploh sem rad tam, kjer je pozitivna energija."

Novo ime na vrhu jeklenih? MAJA BERTONCEIJ

Bohinj - Bliža se 21. Teva tri-atlon jeklenih Bohinj, ki po-teka v organizaciji TK Bo-hinj. 25. avgusta bomo kot vse kaže dobili novega zma-govalca pri moških. Biatlo-nec Janez Marič, ki je bil na vseh dosedanjih nastopih na tem zahtevnem preizkusu nepremagljiv, ima znova te-žave s koleni, Marjan Zu-pančič, tekmovalec z rekord-nimi šestimi zmagami, pa

pravi, da ga skoraj zagotovo letos na startu ne bo. To sta dva, ki sta zmagovala v zadnjih letih, poleg njiju pa sta slast zmage na jeklenih okusila le še Jože Rogelj in Lojze Oblak.

"Več kot 99 odstotkov ver-jetnosti je, da me res ne bo. Čoln je prašen in v kleti. Nič se nisem vozil. Tudi s kole-som ne treniram veliko. Imam pa v prihodnje na tri-atlonu še namen zmagovati. Za prihodnje leto se zagotovo

pripravim, seveda če bo le vse v redu, in grem na sedmo zmago," je povedal v nedeljo, o razlogih za takšno odločitev pa dodal: "Prvi razlog je, da je le dan po triadonu izbirna tekma za svetovno prvenstvo v gorskem teku, drugi pa sve-tovno prvenstvo v gorskem maratonu, ki bo 8. septembra v Švid. Pripravljam se samo za to." Lani je bil med zmago-valcem Maričem in tretjeuvr-ščenim Zupančičem Zdrav-ko Mitrič, Zupandčev nekda-

nji šef in njegov letošnji fevo-rit "Zmago privoščim Mitri-ču in mislim, da mu bo uspe-lo. Zagotovo bo tek začel kot prvi in če mene in Mariča ne bo, drugega, ki bi ga lahko prehitel, ne vidim."

Triatlon jeklenih bo ena izmed treh prireditev v sklo-pu Teva trisa, ki potekajo ob stoletnid bohinjskega turiz-ma. Oktobra ji bo sledil gor-ski tek na Vogel, januarja prihodnje leto pa še zimski duatlon na Gorjušah.

Ič G I B A J T E S E Z N A M I

J A N E Z FERLIC

O Trening v Julijcih

Ko je na Bledu v soboto zju-traj oziroma ponoči ura kaza-la pol štirih, se je skupina treh tekačev in tekačice odpravila na dolg tekaški trening, ki se je nato z okrepljeno in razširjeno ekipo nadaljeval s pohodom na vrh Triglava. To je bila ena iz-med klubskih akcij Kluba tr-mastih, h kateri so se priključi-li k člani Rekreativne ekipe Gorenjskega gfasa. Prvotni cilj

je bil sicer tek od Kranja, a nam je za tak podvig manjka-lo dolgih treningov, pa tekmo-valna sezona, ki smo jo začeli že v marcu, je pustila nekaj utrujenosti. Tokrat smo se naj-prej spopadli s 24-kilometrskim nočtiim tekom, ki seje od Ble-da nadaljeval proti Goijam, kjer je tisti prvi klanec poskrbel.

darico in nadaljevali proti Staničevi koči in se prek Dov-ških vratc spustili nazaj na iz-hodiščno točko 1» Krmi. Večini

je to pomenil lep izlet, tekačem pa dolg počasen trening, ki je služil nabiranju bazične osno-ve, iz katere bomo kasneje čr-pali moč za tekmovalne podvi-ge. S treningom v hribih zelo dobro poskrbimo za razvoj vzdržljivosti, imamo malce redkejši zrak, kar sicer oteži trening, a bomo imeli od tega le koristi. Po drugi strani pa so lahko pohodi v hribe tudi sred-stvo regeneracije ozirorrui ob-nove organizma. Pred dnevi sta se na Triglav povzpela mlada perspektivna tekača Mitja in Mateja Kosovelj, ki nastopata tako na atletski ste-

Nabiranje nočnih kilometrov po dolini Radovne

da smo se dodobra ogreli, pre-den smo zavili v dolino Radov-ne in z vztrajnim postavlja-njem ene noge pred drugo v tempu dvanajstih kilometrov na uro malo pred šesto uro pri-speli do izhodišča v Krmi, kjer se Je pot nadaljevala najprej proti koči Planika in nadalje do vrha Triglava. Kot nekak-šen neuradni vodja je bil Franc Kaučič, nekaterim bolj znan kot Kavka, kije imel od vseh zagotovo ruijveč izki^enj, tako tekaških kotgomiških. Če greš v hribe s Kavko, se vse ob-rača hitro, a zelo preudarno. Ima pač dolgoletne izkušnje na maratonih, ultramarato-nih in osvajanju gorskih vr-hov. No, kot že rečeno, nas je pot vodila do vrha Triglava, kjer smo mto sestopili na Kre-

zi kot tudi na cestnih in gor-skih tekih. Vselej sta v ospre-dju. Pohod v hribe sta vzela kot del treninga, a po njunih besedah je šlo bolj za aktiven počitek in regeneracijo.

Celotna dolžina našega tre-ninga, vključno s tekaškim de-lom je bila tako okoli 40 kilo-metrov. Niti ni bilo tako za-htevno, saj se je teren menja-val, poleg tega pa smo drugi (gorski) del poti večinoma pre-hodili. To je učinkovit trening. Če bi isto dolžino pretekli ali samo prehodili po ravnem na a^altu, bi bili precg bolj utru-

jeni, predvsem pa bi bolj trpeli sklepi zaradi trde podlage. Gorski treningi so učinkoviti in primerni tako za nabiranje vzdržljivosti kot za počitek in obnovo organizma.

Odprava Kluba trmastih skupaj s člani Rekreativne ekipe Gorenjskega glasa na vrhu Triglava. Sledil je dolg spust v dolino.

1 2 NASVETI info@g-glas.si

IČ M O J P O G L E D DAMJANA Š M I D

Naše male in velike pravice (2)

Da smo Slovenci prav poseben narod, sem ugotovila tudi na na-

šem zadnjem dopustovanju, ko smo po nekaj ietih izbrali kam-piranje na hrvaški obali. Med prevladujočimi tujimi gosti je bilo tudi nekaj Slovencev, ki pa niso ravno v časi našemu naro-du. Zato sem premišljevala, kaj vendarle se dogaja z nami, da se nekateri še vedno obnaša-jo kot kakšen primitiven na-rod? Plačajo nekaj metrov zemlje in se obnašajo, kot da je vse ozemlje njihovo? Je to manjvrednostni kompleks ali mogoče večvrednostni, če si že-liš, da te sliši pol kampa in da sredi noči glasno pripoveduješ zgodbe iz svoje vasi? Še Go-renjski gias ni tako informati-ven, kot Je bila naša gospa sose-da. Da o glasbi ne govorim. Mladina (iz istega gnezda) je sveto prepričana, da si želimo poslušati glasbo po njihovem izboru. Jutranji sprehod po plaži pokaže grde sledi nočne-ga popivanja in med pločevin-kami kraljujejo naše znamke piva. Najbrž ga niso pili domo-ljubni Hrvati... KampiranjeJe način življenja, človek se sam

odloči, koliko bo dal na ogled svojih spodnjih hlač, prehra-njevalnih navad, kulturnega obnašanja in sebe. Vsak se malce ozira naokrog in ljudje smo si hote ali nehote bližje kot v betonskih džunglah. Prav zaradi tega je kampiranje lušt-na stvar. Človek Je ves čas v na-ravi in s tem najbrž tudi bližje sam sebi. Koliko boš pri tem motil druge, pa Je stvar mani-re. S tem pa se včasih res ne moremo ponašati, pa če pogle-damo kampe, ceste, gostilne ali samo vsak vase. Smo res ena čudna mešanica, ki se ne more odločiti kam paše. Na Balkan ali v Evropo? Za Evropo bomo morali že malce zrasti, pred-vsem kar se manir tiče. Sicer bomo kmalu na tako slabem 0asu, kot so sosedje Italijani, pred katerimi se v kampu vsak pokrita, ker so znani po svoji glasnosti. Ampak mi imamo svoje pravice. Pravico, da se napijemo, motimo in žalimo druge in se pri tem obnašamo kot mali bogovi. In ko nam ne-kdo stopi na prste, se obrwša-mo kot užaljeni otroci. Pravice drugih nas ne zanimajo, kaj-ne.

Prisluhnite nam -polepšali vam b o m o dan.

91,0 MHz

TU ISTICNI

uiului .potepuh .€om

Diuretična zlata rozga Z l a t a r o z g a ( S o l i d a g o v i r g a u r e a ) je u č i n k o v i t d iuret ik , ki m o č n o ž e n e n a v o d o , z a t o se p r i p o r o č a z a i z p i r a n j e pri vnet j ih s e č n i h izvodi l , z last i pri v n e t j u m e h u r j a , l e d v i č n i h k a m n i h in s e č n e m pesku. N j e n a z d r a v i l n o s t v teh p r i m e r i h ni s p o r n a , saj je potr jena s p o s k u s i in s o d o b n i m i r a z i s k a v a m i .

PAVIA K U N E R

Zlata rozga ali trebuhov-ka rase po vsej Sloveniji, večinoma po svetlih gozdo-vih, posekah in kamnitih grmovnatih mestih. Cvete lepo rumeno od začetka av-gusta tja do septembra. Na-biramo zgornje dele s cveto-vi, ki jih povežemo v šopke in obesimo na senčnem, zračnem prostoru ali raz-prostremo po papirju.

Zdrobi vse kamne

Stari Germani so zlato roz-go povzdigovali nad vse, saj naj bi ji pri Celjenju ran ne bilo para. V poznem sred-njem veku so o njej zapisali, da je zaradi svoje krčilne moči učinkovita za zunanje in notranje rane, da pomaga proti kamnu in ledvični bole-čini in da očisti sečni kanal vse hrapave sluzi. Iz teh ča-sov je tudi recept nekega alki-mista in zdravnika za odpra-vo ledvičnih kamnov, pravi pa: "Natrgaj zlato rozgo, ko imaš sonce nad glavo. Suši jo v send. Stoki 8 gramov suhe cvetoče rastline. Ko se sonce dotakne obzorja, jo vsuj v ko-zarec najboljšega belega vina, ki ga imaš v kleti. Ko se son-ce zjutraj odlepi od obzorja, napitek rahlo pogrej nad og-njem in ga popij. Piti ga mo-raš na tešče lo do 15 dni za-pored in zanesljivo bo zdrobil vse kamne v sečniku." A tudi mojstrom čudežnih zvarkov

ne gre vsega veqeti. Učinko-vitost tega napitka ni potrje-na. Zanimivo pa je, da so naši ljudski zdravitelji, ki tega recepta niso poznali, na pod-lagi izkušenj predpisovali čaj iz zlate rozge ljudem, ki so imeli težave z mehurjem in ledvicami. Pospeševal naj bi izločanje urina.

Ljudsko zdravilstvo svetuje

Ljudsko zdravilstvo je nje-no uporabo priporočalo in jo še priporoča pri revmi, proti-nu, ekcemu, kožnih izpuš-čajih, sladkorni bolezni, zlati Žili, povečani prostati, bron-hialni astmi, krčevitemu kašlju, močenju postelje, no-tranjih krvavitvah, poveča-nih jetrih. Čaj močno pospe-šuje izločanje urina, čisti kri in blaži krče. Dobro dene zlasti pri vnetju ledvic in me-

Zlata rozga drobi kamne.

Zlata rozga žene na vodo.

hurja, ledvičnih kamnih in sečnem pesku. Zimanje se čaj zelo dobro obnese za iz-piranje in grgranje pri vnet-ju ustne votline in žrela in kot obkladek pri zagnojenih ranah, izpuščajih in turih. Na odprte rane pa lahko de-nejo tudi sveži, rahlo zmeč-kani listi. Rane se bodo hi-treje celile. Sveži listi blažijo tudi pike in ugrize žuželk ter odpravljajo srbenje. S čajem pa lahko umivamo tudi kožo dojenčkov in otročičev, vne-to zaradi plenic.

Sodobne raziskave potrjujejo

Znanstveniki so s klinični-mi raziskavami potrdili, da deluje diuretično, da sprošča krče in zavira vnetja. Zato se tudi dandanes priporoča uporaba pri ledvičnih in teža-vah z mehurjem, ker spod-

buja izločanje urina in tako izpira sečne poti. Uporaba je smiselna pri vnetjih sečnih organov, pri kamnih Ln pri preprečevanju nastanka pesi« ter kamnov v ledvicah in mehurju.

Čaj trikrat na dan

Poparek pripravimo iz dveh žličk posušene in zdrobljene rastline, ki jo prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Pijemo ga do trikrat na dan, po požirkih med obroki. Dobre diuretične učinke ima tudi mešanica iz zlate rozge, korenine navad-nega gladeža (Ononis spino-sa) in brezovih listov (Betula pendula). Žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Pijemo do tri skodeli-ce čajne mešanice na dan.

Otrpla kot kača 4 v R A K O V I H K L E Š Č A H

MARJETA SMOLNIKAR

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveli. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Ponedeljek, 4. junija

Zbudim se premočena kot miš, ki je vso noč tekala po dežju. Če bi se mi uspelo za-vrteti okrog svoje osi. bi se od mene cedilo kot iz centrijuge. Pomislim na fitnes, kjer se za vsako kapljico potu na čelu pošteno nagaram, če smem tako reči. Tudi v savni mo-ram za "ded" znoja čepeti precej dlje kot drugi. Se pravi, ker se sama od sebe navadno ne potim, se mora v meni res nekaj kuhati. Toliko se na svoje telo že spoznam.

Vsaj za moj način življenja se začnejo tu, na oddelku 200 na Golniku, stvari odvijati tako rekoč sredi noči. (Nika-kor pa se jutro ne začne z desetimi pokajenimi cigareti in s petimi popitimi kapučini v baru Vesolje, ki je - mimo-grede - tako rekoč podaljšek domače dnevne sobe in imava z Andrejem pravzaprav srečo, da ni vštet v stanarino.) Sestri, ki vstopita, želita pri-

jazno in glasno dobro Jutro. Vprašata po počutju in zme-rita temperaturo. Kar se mene tiče, se počutim izvrst-no. Nič me ne boli, tempera-turo imam v mejah normale, samo prepotena sem od nog do glave.

Vstopi drug sestrski duet. (Na oddelku sta tudi dva me-

dicinska brata.) Ena od sester ima C rokah šiviljski meter. "Ha, ha. ha," se začnem sme-

jati, "mi boste vzeli mero za trugo? Ste pa hitri." Sestra z metrom v roki ne ve. ali naj se smeji ali naj ostane resna. Odloči se za na pol resno držo in mi razloži, da so takšna pač notranja pravila, po kate-rih morajo vsakemu pacientu s centimetrom zmeriti obseg roke med ramo in komolcem, na temelju česar se potem for-malno odločijo, katero veli-kost blazinice ali kakor koli se že imenuje pripomoček za merjenje pritiska, bodo upo-rabili. Traparija, pripomnim, sestra pa ne reče nič in mi zmeri obseg zgornjega dela Zgornje okončine. Sicer pa je tako, da bi si pustila izmeriti

tudi jezik, samo da bi mi kdo rekel, da je posredi neljuba pomota in da sem popolnoma zdrava. Česar mi, kajpada, nihče ne reče.

Naj razume, kdor hoče, navsezadnje se v tem trenut-ku tudi sama bolj čutim, kot razumem: čeprav podzavest-no vem, da imam raka in me tega iskreno ni strah, čeprav ' nimam pred to boleznijo, ki jo večina povezuje s smrtjo, nobenega predsodka, čeprav sem stoodstotno prepričana, da bom bolezen, ki jo za zdaj le slutim, bolj ali manj z lah-koto premagala, pred očmi prof. dr. Andreja Debeljaka, ki se trudijo videti mojo no-tranjost, otrpnem kot kača. Ko me nekaj časa opazuje od daleč, stopi k meni, mi preti-

pa trebušno votlino in vrat. Vas to bili. vas boli to. kaj čutite zdaj, me prijazno spra-šuje. Boli me nič, čutim le vaš pritisk, mu bolj kot ne pre-plašeno odgovarjam.

To je bilo z medicinskega stališča za danes vse. Preosta-nek dneva se bolj ali manj kratkočasim, sprehajam se po parku, diham čist gorenjski zrak, se slepim z mislijo, da sem kljub vsemu najbolj zdrav primerek na Golniku in čakam na obiske, ki so se čez dan najavili. Ko pride-jo, Jim moram vedno znova dokazovati in jih prepriče-vati, da sem i" odličnem stanju. In da nameravam takšna tudi ostati, se razume.

(Se nadaljuje.)

RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-^s.si 1 3

Boraga - boreč BORIS BERGANT

Boraga ali bore^ ljudi spravlja v dobro voljo, odga-nja malodušnost in zaskrb-ljenost, tolaži ter opogumlja. Izvira iz Sirije. Arabci so ga prinesli v Španijo, od koder se je razširil f>o vsem Sredo-zemlju. Je do pol metra viso-ka rastlina z žametastimi sivo zelenimi listi in zvezda-stimi živo vijoličastimi cveto-vi, ki s svojim nektarjem pri-vabljajo čebele. Mladi listi imajo prijeten kiselkast okus, njihov vonj pa je podo-ben vonju kumar. Za pre-hrano nabiramo liste rastlin, ki še nimajo razvitih cvetnih ^pkov. Starejši listi otrdijo in postanejo hrapavi. Iz list-nih pazduh velikih grmov borage zrastejo vedno znova nežni mladi poganjki. Uži-vamo pa tudi lepe nebesno modre cvetove. Listi in cveto-vi hitro ovenijo, zato jih na-beremo, tik preden jih upo-rabimo. Sušenje in shranje-vanje v olju ali kisu pri bora-gi ne pride v poštev, lahko pa jo zamrzujemo kakor špina-čo. Zamrznemo pa lahko tudi cvetove; v vsak predal-ček za led denemo po en cvet in ga zalijemo z vodo, potem ledeno kocko s cvetom po-strežemo v limonadah. Bora-ga je izrazita solatna dišavni-ca. Cvetove potresemo po so-latah, juhah ali garniranih jedeh. Kristalizirane upora-bimo za krašenje tort. Listi imajo rahel hladen okus po kumarah, zato jih dajemo v mrzle pijače. Z drobno se-sekljanimi potresemo solate, jogurte, mladi sir, vloženo zelenjavo ali sendviče. Kuha-mo jih v juhi in jih dodaja-mo jedem s špinačo. Odlič-no obogatijo okus nadeva ra-violov.

Boragina juha s krompirjem

Za J oseb potrebujemo: 2 žli-ci oljčnega olja, 3 stroke česna, 1 grobo sesekljano čebulo, 1,2 I mesne juhe, 40 dag olupljene-ga in na kocke narezanega krompirja, 1 žlico moke, i,j dl sladke smetane, 40 dag mMih boraginih listov ali poganjkov, sol in sveže mlet poper.

V večji kozid segrejte olj-čno olje in na njem 5 minut pražite čebulo in na kolobar-je narezan česen. Zalijte z juho, dodajte krompir in ku-hajte dvajset minut Dodajte sesekljano borago in sladko smetano, v katero ste vmeša-li moko. Med mešanjem do-bro prevrife, solite in popraj-te po okusu, kuhajte še nekaj minut in postrezite.

Rižota z borago in pršutom

Za 4 osebe potrebujemo: i majhen por, 2 stroka česna, 15 dag mladih boraginih listov ali poganjkov, z žlici masla, 40 dag riža arborio, 1 i mesne juhe, 1 paradižnik, 10 dag pr-šuta, sol.

V večji kožici razpustite polovico masla, na njem po-pražite očiščen in na kockice narezan por ter sesekljan če-sen. Dodajte riž in polovico oprane in drobno narezane borage. Postopoma prilivajte juho, vedno ko se ta vpije, in mešajte. Ko riž postane že skoraj čisto mehak, dodajte opran in drobno narezan pa-radižnik, na rezance nare-zan pršut in preostalo mas-lo. Premešajte, še malo po-dušite, solite po potrebi in primešajte še preostalo drob-

no narezano borago. Takoj postrezite z naribanim par-mezanom ali drugim trdim sirom ter potresite s cvetovi borage.

Piščančji file v omaki iz borage

Za 4 osebe potrebujemo: 80 dag piščani^ega Jileja brez ko-sti, 2 žlici oljčnega olja, j mla-de čebulice, 15 dag mladih bo-raginih listov ali p<^anjkov, 2 stroka česna, 5 žlic vode, 2 žli-ci pinjol in 1 žlico limoninega soka, sel.

Na štedilnik postavite po-nev in v njej segrevajte olj-čno olje. Piščančji file nare-žite na rezine, ga solite in poprajte ter na vročem olju z obeh strani opecite. Zložite rezine na krožnik in postavi-te v na 70 stopinj Celzija ogreto pečico. Na preosta-lem olju prepražite pinjole, dodajte na kolobarje nareza-no čebulo in česen ter praži-te še nekaj minut. Dodajte še sesekljano borago in ribjo juho ter vse skupaj počasi dušite še nekaj minut. Tako

pripravljeno omako zmiksaj-te v mikserju in jo začinite s soljo, poprom in limoninim sokom. Ribje fileje preložite na 4 krožnike ter jih prelijte z omako. Zraven se zelo pri-leže kuhan slan krompir ali riž.

Solata z borago, škampi in gorgonzolo

Za 4 osebe potrebujemo: jo dag mlade zelene solate, 15 dag mladih boraginih listov, 30 dag repkov škampov ali ko-žic, 2 žlici oljčnega olja, JO dag gorgonzole, 2 žlici kisa, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici vode in sol.

V ponvi segrejte oljčno olje in na njem na hitro po-pražite škampove repke. Stresite jih na očiščeno zele-no solato in borago, ki ste jo drobno narezali, in prelijte z gorgonzolnim dresingom, ki ga pripravite tako, da s pa-ličnim mešalnikom zmešate na kocke narezano gorgon-zolo, kis, kislo smetano in sol. Okrasite z boraginimi cvetovi in takoj postrezite.

m ZELENO IN CVETOČE IGOR PAVLIČ

Nasadi kaktusov Ko traja vroče poletje in si

mnogi iščejo vse mogoče rešitve, kako si obvarovati svoje lepe cvetlične nasade pred hudo sončno pripeko, je skupina kaktusov najbolj idealna rešitev za tiste, ki ve-liko potujejo, vendar kljub temu nočejo ostati čisto brez rož. Tudi vsak dan, ko hiti-mo in nam zvečer zmanjku-je časa za zalivanje in vsakodnevno oskrbo, so kak-tusi vseh vrst idealna rešitev. Seveda tudi tisti manj bodeči in obilno cvetoči. Kaktusi so prav hvaležni, če jih kar po

nekaj dni pustimo pri mim in so dolgo brez vode.

Po trgovskih centrih najde-mo vse mogoče že zasajene kombinacije najrazličnejših oblik kaktusov. Pravi ek-sotični nasadi. Poznavalci kaktusov si bodo sicer sami izbrali primemo kombinaci-jo, ki bo zanimiva za ambi-ent, kamor jih bodo postavili. Ne bodo vam nadomestih korit z bršlinkami, lahko pa vam popestrijo marsikateri vogal hiše. teraso, vhod, škar-po ... In ker se trendi spre-minjajo, zakaj ne bi eno leto

namesto bujno cvetočih eno-letnih rož nasadili le kak-tusov, ki jih imamo lahko vrsto let, saj večinoma rastejo zelo počasi. Posebno lepo za-saditev dobite, če jih posadite v primeme sklede in okrasite s posebnimi kamni. In brez

odstranjevanja odcvetelih cvetov in vsakodnevnega zali-vanja. So pa tudi zelo prak-tični. Postavimo jih lahko na najbolj sončno lego. Poleti jih je seveda treba dognoje-vati z gnojili za kaktuse in us-peh bo zagotovljen.

ni -- - I - 1

KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA DOLENC

Tedenski jedilnik

Nedelja - kosilo: porova kremna juha, pečen kozliček z zele-njavo, zeliščni riž, radič s fižolom v solati, sadna torta z ro-bidnicami; večerja: nadete paprike na žaru, paradižnikova solata z oljkami in kaprami, francoska štruca Ponedeljek - kosilo: luštrekova juha, pečene nadevane buč-ke, zeljnata solata s fižolom; večerja: široki rezanci, grah v omaki, jogurt Torek - kosilo: enolončnica s papriko in klobaso, kruh, sad-je; večerja: osličevi fileji na žaru, endivija s krompirjem v so-lati Sreda - kosilo: telečja obara z močnatimi žličniki, cvetačni ocvrtki, endivija s paradižnikom in rukolo; večerja: hrenovke na žaru, kumarična solata s krompirjem Četrtek - kosilo: zelenjavni džuveč, pečen piščanec z dišav-nicami, radič s krompirjem v solati; večerja: solata iz koruze in paradižnika, rezine pršuta, kruh Petek - kosilo: paradižnikov sok z začimbami, ribe na žaru (orada, brancin, škarpena, skuša), krompir v koscih, kuma-rična omaka, endivija s paradižnikom v solati; večerja: nara-stek iz bučk, jogurt Sobota - kosilo: rižota s telečjim mesom, kumarična solata s kislo smetano, jabolčni zavitek; večerja: zelenjavni papri-kaš, jajca na oko, zrnat kruh, jogurt

Nadevane paprike na žaru

Za 4 osebe potrebujemo: 8 srednje velikih mesnatih paprik, 35 do 40 dag mešanega mletega mesa, 4 dag slanine, 1 jajce, sol, peteriilj, strok česna, 1 čebula, šop peteršilja, žlička suhe sladke paprike.

Zmletemu mesu dodamo na drobno zrezano slanino, soli-mo, popramo, začinimo s sesekljanim česnom, peteršiljem in čebulo, potresemo s papriko, dodamo stepeno jajce, do-bro premešamo in pustimo malce stati, da se zmes prepo-ji. Paprike operemo, izrežemo pecelj tako, da bo kasneje služil za pokrovček, jih očistimo semenja in žilic, napolnimo z mesom, po štiri skupaj zavijemo v alu folijo In pečemo na žaru približno 20 minut.

Enolončnica s papriko in kranjsko klobaso

Za 4 osebe potrebujemo: 2 večji čebuli, 2 pora, 4 rdeče paprike, 6 do 8 srednje velikih krompirjev, 4 žlice olja, 2 žlici masla, 2 kranjski klobasi, 4 velike paradižnike, ijušno kocko, ščepec rož-marina, 2 žlici kisle smetane, sol, poper iz mlinčka, 1 strok česna, make stolčene kumine.

Čebulo očistimo, drobno narežemo, por zrežemo na tanke rezance, paprike dobro očistimo semenja, jih operemo in na-režemo na kolobarje, krompir pa olupimo in zrežemo na koc-ke. V loncu, na olju (lahko tu^ na svinjski masti) opražimo najprej čebulo, da postekleni, dodamo narezan por, papriko, krompir in maslo. Paradižnike vržemo v vrelo vodo, jih olupi-mo in očistimo semenja ter zrežemo na kockice. Narezan pa-radižnik ter na kolobarčke narezane klobase damo v lonec k opraženi zelenjavi, zalijemo z 2 litroma vroče vode, dodamo strt česen, vse začimbe z jušno kocko vred in kuhamo pokri-to 20 minut Čisto na koncu jed izboljšamo s kislo smetano in ponudimo.

Objavlja prosta delovna mesta:

KONTROLOR ČlŽ<?EHit/V fm/g) a obmo Kr«) k

• V aH VI stopnja izobfazbe • vozniški IzpK B katesorlje • 5 let d8k)vnlh Izkušenj na podroCju organizacije dela • samoiniciativnost, komunikacijske In organizacijske sposobnosti

ter pripravljenost na stalno učenje in izpopolnjevanje Dek)vno razmerje bomo sklenili za nedok)(en ias. Ponujamo stimulativno plačo, možnost izobraževanja in pridobivanja novih izkušenj.

a AIITIILI nmHniilli prastom M iriiingillli JetMlce. Krm|. Ifain* Loki. I M * "

• delovne navade in smisel za čistočo Detovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja. UREJEVALEC OKOLICE Im/z) a urejnanle ilnllci m obmo a JMmtei. Krail.

• delovne navade, smisel za red in čistočo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja

Ce Vas delo zanima, pošljite pisno prijavo z življenjepisom v 8 dneti po objavi na naslov: I m r BM. K.O. Kiirinn rasti 3,42«0 BM

d.0.0.

1 4 ZANIMIVOSTI info@g'glas.si

• a /

Vrh Golega vrha z razgledom na Kočno In Crintovec

PLANINSKI KOTIČEK: G O L I V R H ( 1 7 8 7 M)

Plešasti stožec V dolini Ravenske Kočne je vrh, ki s svojo višino daje obiskovalcu fenomenalen razgled na verigo visokih Grintovcev: z gozdom poraščeni stožec, ki ima golo špičko.

J E L E N A J U M N

Goli vrh z Jenkove planine

Dolina Ravenske Kočne na Jezerskem ponuja obilo možnosti gomiške ture: Češka koča, Ledine in pred-vsem na višje vrhove Grin-tovcev. Naš današnji cilj pa je kar nekako odrinjen, vsaj kar se tiče njegove obiskanosti, čeprav planincu postreže z enkratnirn razgledom. Pa "pejmo dons" na Goli vrh.

Ko pridemo na Jezersko, zavijemo v smeri Planšarske-ga jezera proti dolini Raven-ske Kočne. Ko se pri turistič-ni kmetiji Ancelj konČa ma-kadam, se peljemo naprej. Pri smerokazu za Češko kočo zavijemo levo in kmalu nas spet markacija usmeri levo. Po nekaj sto metrih pri-peljemo do manjšega parki-rišča. Parkiramo, na smero-kazu, ki nas usmeri levo, pa

piše, da je do Jenkove plani-ne uro in pol, do Velike Babe pa tri ure in pol.

Pot na začetku poteka po gostem "šavju", ki zna biti v ranih jutranjih urah še vlaž-no, ali pa celo mokro. Pot, ki je sicer nezahtevna, pa se kmalu postavi pokonci. Pote-ka v ravno pravšnjih oklju-kih, a strmina ne popusti. Ko pridemo do gozdnega kolo-voza, zavijemo levo in po pri-bližno sto metrih se usmeri-mo desno navzgor v gozd. Pot nato nekaj časa teče sko-raj po ravnem in nas vodi mimo ličnega, doma nareje-nega razpela, pod katerim so pohodniki, vsaj videti je tako, postavili svoje lesene križe. Od tod nas pot v približno pol ure pripelje do Jenkove planine.

Na Jenkovi planini trenut-no ni smerokaza, saj bodo

verjetno postavili nove table. Pot je dobro uhojena in ni problema z orientacijo. Svoj vrh namreč, takoj ko stopite ven iz gozda na travnik, za-gledate na svoji levi. Hodimo v smeri levo, če se pa spreho-dite do mejnega kamna šte-vilka 18, boste pa videli tudi luštno leseno hišico na robu planine. Prečite planino, in ko dosežete gozd, strmina ne popusti. Tukaj ni večjih okljukov, temveč gre pot kar direktno navzgor. Morda naj že tukaj opozorim na previd-nost pri sestopu. Pot namreč poteka med drevesnimi ko-reninami, ki so zelo gosto skupaj. Če se boste odpravili po dežju ali če bodo koreni-ne vlažne, bo previdnost še toliko bolj nujna, saj na njih kaj hitro lahko zdrsne. V zad-njem delu vzpona se zemlja meša s kamenjem, obdajali pa vas bodo borovci. Ko dose-žete konec gozda, ste praktič-no na vrhu. Le še po travniku na vrh, kjer sta vpisna knjiga in žig Jezerske planinske poti. In na vrhu... tisto, kar si planinci želimo, ko pridemo na vrh. Čudovit razgled na vse strani. Na jugu se odpre celotna veriga od Kočne, Grintovca, Dolgega hrbta. Skute, Rink. Povsem pred nami je Velika Baba, levo od nje Mrda gora. "Na vzhodu se

vidi Olševa, v daljavi še Peca in Raduha. Na zahodu se od-pirata Vimikov Grintovec in Pristovški StoržiČ, v ozadju se vidi Košuta.

Sestopite lahko po isti poti ali pa če naredite krožno pot z vrha po avstrijski strani do Jenkove planine.

Za vzpon do Jenkove pla-nine boste potrebovali uro in pol, do vrha še 45 minut

Vzpon na Goli vrh toplo priporočam, ne le zaradi le-pega razgleda, temveč tudi zato, ker je to morda en tistih kotičkov v naših gorah, ki še ni tako obljuden. Na poti sem namreč srečala le tri pla-nince, ki tudi niso mogli ver-jeti, da nikjer ni nikogar. Ker pot skoraj ves čas poteka po gozdu in po send, bi človek pričakoval, da ne bo vroče. Vendar ravno gozd daje ob-čutek zatohlosti; da o sopari ne govorim, A kljub temu se je splačalo!

m www.zaposHtev.net

ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE •PROSTA DELOVNA MESTA

NA GORENJSKEM (m/ž)

GRAOeEMDELAVEC.do 7.6 nfV>£<MAJ,0 N O.UUeUANSKAC \A.tWfiJ OeUVEC BREZ POKLICA lokda tO S 07. G0M8OC FREOl S P.UL AU»2A3.MCUSm»NA rekOo S 9 07:GORENJSK)TISK,D O.ULMRKAVM> N0VA6 KfVMi rakdo lO.e 07.lASERBti2>.0 O O.KAJUHOVAC 3.aE0 'okdo tO dOMJHSK U>KA.D O.KIOnCEVAC 6«. SK LOKA fCfcOo 10 8 OT.SOO&HOO 0 0 2£L£2NAC M LUBLUMA POMOŽNI oeuvEC 'Oh«) >8 « 07,ANCfCJAP00PECAN.S P.,IILL<XI> 7EU»nCMIMe. KRANJ rekdo 10 d oT.umjnfm s p.c t.UAjAei.

6 d07.MAAKOhC2AN 8P 64.e(X0 SNA3aLJ<A.>ok09 10 t OT.tASE«a£0.0 OO.KA-JUHCMAC 3 8l£0 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA nAdo: 10 a 07,ADECCOH R O D O.BPM IČEVA LL IS B. LJUBLJANA ČI«<UČ£ tcfcdci 10 a 07,C3S£k: L0KA,srA;<ALC*M3>.SK LOKA nkOttSt a CP.JASU^RSANEC S P.P^AHZANSKA C. 47. ŽK LOKA lokdo: 18 8 07 LVLa O O.KW»Č£VAC 7&. SK LOKA nAdo 10.e 07 O.KORO&MC 1-t KAVit KAda-10 e 07.PE7EnJN.D O.O.DOBJE3.POUA-

LOKO R» do tO 8 07 SNTAL O O. OIOSmOJSKA C 38. LJUBLJANA OEOCLOVALECLESA fOKdO M> a 07.JAhEZRAKCf^C,S P .MVCflNK3

<c* dO 10 8 07 JEUTuKA. D O. OBRAT PREOVOft PREOOVOft

OBOCLOVALEC KOVIN, rofc do 7.8 07. LTH Sk LOKA. OO.KK»ČCVAC8«. UXA VAn«OSTT<K.rehdO 17e.07.l\U50R8ll\0 O O. vmNAUL 24. KMŽE V02N(K VUCARIA. nA4o 18.8 07. UEPOMA. O D, SLAPe.TOŽ>e LESAR, roti dO 99. 8 07; OUCK INŽIMANG 0 0 0 , PnCOiX>ST».POUANE.NAD$K IOK3 STROJMLJVAafT^do t 9 07.UB£ROOO.KC«W USKAU. 16A. LOKA NtŽJAPOKLJCNAIZOeRA.Z6A<003LEnroAdO 10 8 07,ACnCM,DOO.C B0nSANCRČA44. JES&4CE PCK.n*do tO 8 07.MAWunFMK.S R,C 1 MAJAdl. tfPMU UESARteiido I dor .CM^SNEDC.SP. OREHOV-UC IA.XFWU MIZAR refcdo tO a 07. JEU)V«A. D O. SPE HiSE. HRB ». PREDCVOR

l0 8 07.jeLCWCA.OO.KIOftČEVAC SS.ŽK UXA n^do 21.8 07 LOOARMAAltN S P.VEUESCMSKAC

tcKdo 35 a 07; EI7iAWO B C ^ . S P UAVČiCE

KUUCAVM£AR.riAdo:U.8 07; KCMNC. O O O. LA-HCMCE 87. CERKUE OeUKOVALEC Kovm nkdcrT 8 07; OESCO TRGOV9CO IN STOfVTiCNO POOIETJE. O D O , NOSCAVAS 12.2G BESNtCA fchdo >0 8 07.MKO.O O.OTOtO 18 ŽElfZNM

OROOJAA.rakdo 14 8 07,POOCOMSK LOKA,O. O O . P O U A N E 7 e , P O U A N E N A D Š K LOKO AVTOKLEPAR. rok do 17 9. 07: AVTOTRI. KRANJ. D. O. O . RUFM 38. KRAMI M0N1XR OGREVALNIH NAPRAV, rok dO' 8 8 07. K^i.O O . O . . U L JANEZARJHAAJAe.KRANJ AVTOM£KANIK.rokdo 7 8 07, kNTCGRAtAPTRbC. O O MLAKA 4. TRŽlC ELEKTRSKAR ENEROETIK. nA dO: 26 8 07. ZORAV-KOURaw«C.S. P , Z M J > 3 1 ? GOLNIK O^KTRaN&TAlATER, toA dO 8 8 07. KREATA. O O O . G O « U J S K A C 39,NAKtO MEHATRONIK OPERATER, rok dO 1 9 07. IVAN AUANCIC. S P RUPA 23 B. KRANJ FRIZER nkOo U 8 07;AGCNCliAMS£RVIS.D O . O . S L O -VENSratROe.KRANJ rok dO 10. 8 07. ČUKA SATIER. S P OLOKAMSKA C 14. KRANJ fokdc tt 8.07:DRAG<CAH0RVAT.S.P.NAS SLAV-KA ČCRNETA 33. KRAMJSKAGORA fOk do. 10 8 07 MirjA. O O O . C V MESTNI LOG a4,UUeLJANA rok dO 10. a 07 MITJA TAVČAR S P TOM&CEVA U t 8.6210 SC2ANA rok do 14 8 07. SABMA ROZMAN. S P.VVEJNCER-lOVAULfi.ŽSNCUR GRADBENIK.rek*> 10 a 07.VCP.D D . UL MIRKA VAONOVAS. KRANJ STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE. rok do tO S 07.VGP.D D. .UL MIRKAVAONOUAS.KRANJ POLAGALEC PODOV tN TLAKOV, rek dO 7 8 07. OILCA. O O. O . SML£DWSKA C « 8 . KRANJ DIMNIKAR, rok do: 14 8 07. PRIMOŽ RMJTER S P.. UL POO GOZDOM 29. BOH B l S m C A VOZNIK AVrOMEHANIK. rok do 10 8 07, 0 0 VRAT 0 0 VRAT. D O O . S P SKOFUE 259. ŠKOFUE VOZNIK, rok do 10 8 07 VOP D O UL MIRKA VA0N0VA8.KRANJ SKLADIŠČNIK, rok dO 29 8 07. KOVINO. O. O O , LHMOVČE 87. CEWU£ PRODAJALEC tiAdo 9 8 07 ILJRUAM TRADE D O O CHAMPV ON TRGOUVM KRkNJ MC SAVSKI OTOK. STARA C

KRANJ rtfcdo;« 8 07.MiHAEUAKAV&C.S P.GRCGORCv ČevAUL 27. ž n rokdo 18 8 07 PUNSTALO O . iNOUSTRuSKAUL t A. JESENICE KUHAR rak da; 7 8 07. AIREST. D. O O . Z C BRNSK 130 A Bf lW<. AERODROM rok dO tO 8 07. KREK O O O.. SAVSKA C. 35. BL£0 r0kd0:7.8 07 .SOO£XHO,D.0 .0 . .2£LEZNAC <0. LJUBLJANA fOk dO tO. 8 07. $OOEXHO. 0 0 0 . 2£L£ZNA C I6 .UU8UANA f0kd0-2t 8 07,PEN2K>NUlKUČ»MI«aJČ.D N 0-. VORANŠKAUL 13. KR GORA NATAKAR n k d o 7 8 07. AIREST 0 0 0 ZO BRNIK 130A. BRNIK-AEROOROM rok dO 14 8 07 KUNAR ŠTEFAN S P IMISTROV TRG 4, KRANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA rokdo 7 8 07 AGENCUAMSERV1S, D O. O SLO-VENSKI TRG 8. KRA^U rok do 7 8. 07. ITH S k LOKA D O MOftČEVA C 68. SK loka rokdo 2 t . a 07; TRANSPORT LACRO. D O O . U K O -ZAAJEVAUL 27. KRANJ STROJNI TEHNIK, rek dO 8 07, FRANC LUZMAR. S. P . ftNtAftjgVA UL tJ. KftANJ ELEKTROreMNIK. rok dtt 29 8 07, KREATA D O 0 , G 0 R £ N J S K A C 39. NARLO ELEKTROTCKNIKTELEKOMUNIKAaj.fOkdO tO 8 0 7 ; T ^ . O O a . S T R E U S K A C 150, MAPOOR GRADBENI DELOVODJA, rok dO I 9 07 .SGPTEH-NIK.O O..STARAC. 2. S K U3KA

GRADBENI TEKMK. rok dO t 9.07 SGP TEHNIK. D O SURAC 2.SKL0KA KOMERCIMNITE^MK.(Okdo 8 8 07 PROMO-VIZiiA O O O. NRANJSKAC 4, RAOAOCA OOSTINSM n * dO 14 8 07. AROlSMEDCA 0 0 0 IZOLA. PROŠNJE NA NASU3V-HOTEL eOR. HRe4A PREOCMSn EKONOMSKI TEHMK nAdO 9 8 07;BOHKI.D O O TRGLkVSMC 17 BOH OBTfICA rokdo 17 8.07.hCSTKA0eČ»MX}UNj, SLIM>«»0 TRGI.KRANJ rekdo 11 8 07.MWAaAKAVClC,8 P. Ofl£<30RC»C£-VAUL 27,23» n*. do: 10 8. 07 SK8 BA «0 . O. D.. AJOOVSCINA 4. LAJBLIANA UPRAVMTEHNRCnAdo 10 8 07; OKROŽNO SOCiS-Č£ V KRMUJ. ZCtSOMA O. 2. KRA^U SREDNJA STROKOVNA AU SPLOSNA IZOBRAZBA /DkdO 7 8 07; AREST. D O O. ZG ORMK 130A. fiR-NK-AEROOROM «c*do 10 8 07,G£ORtNTOOO.POOORAOOM4 SLO^CKJCfiAOEC Kkoo 14 8 07.OEORCNT.O OO.POOGRADOM4 SLO^KJCRAOCC n * do 21.8 07:JAV»«ZMCORAITTOVEC OT00 9A.

rokdo 3 9 07.KEMPEA£0OO,OTOW3.2ELEZ. NKI rok do 14 8 07. LANGO, O O O. ROJCEVA UL 18. UUBLJANA KM dO 27 8 07, SIOVEMCAZIAJENJE. O O COCV^ ŠKAC.TB.UIUBLMNA INŽ. LESARSTVA, rok dO 18 8 07; OIMPEIKLfSNOOB-OaOUH^STROUI O O O.ZG emiJE284.ŽABHCA EKONOMtST ZA ANALJZE IN PLANIRANJE, rek <io. 9. 8 07. ASSA ASLOV SLOVENUA. O. O O.. KEBETOVA UL8,KRAAU FIZlOTERAPEVTSPeCULIST.rekdo.r e 07.O2G.Oe ZO KRANJ. G0€KlSVET9CAUL 10, KRANJ DIPL. INŽ. RAČUNALNIKA IN iNfORMATIKE (VS). rr t ida I I 8 07;ff lUS.O O. O. KJDftCCVA C 78. ŠK LOKA D«>U MT GRADBCnSTVA (VSX N* dO l . 9 . 0 ? .SQP TEHMKD O.STARAC 2.dK LOKA PAOf. RAZREDNEGA POUKA: ITA do 7. 6 07. OS ZE-L£2MKI OTOM 13.ŽEUEZNK PROF. ANGLEŠČINE. do 7. 8 07. OS ŽEL£SOW OTOM 13. ŽOJ3NN PROF. MATEMATIKE tok dO 7. 6 07. OŠ GOR£. ZG GORJC 44 A, ZG GOAIE n*dO 7 a 07 OSŽaCZNM OTOK113. ŽELEZNta PROF. GLASBENE VZGOJE, do lO 8 07.0ŠPRE-ŽHOVEOA VCnAM::A JESEMCE. C TONETA TOMŠIČA 5.JESEMCE PROf.OEFEKTOLOGlJE.iokdo 16.8 07 .OZG.0eZD KRAKI. G0SP0SSCT5KAUL 10, KRANi DR. OENTALNE MEINCtNE rokdo:8 8 07:OZG.OEZOTR2IC BLEJSKAC, 10. TR2>C rckdo. 11 8 07;C»3.0EZOBNAPOL*aiMKAKRA.HJ. GOSPOSti TSKAUL 8. KRANJ DR DCNTALHE MEOKSNE SPECMLJST STOMATOLO-ŠKE PAOTFTK& tt* do 7 8 07; OZG. OC ZOBNA PO-LMJNKAKniKlOOSPOSVETSKAUL 8 KRMU UNIVERZITETNA IZOBRAZBA, tok do >7 «i 07. COČViA ŠK LOKA.POUANSKAC 2.SK LOKA Pitate ddom r n M obputarto po podttt/) Zvedo RS za BfKKkMnfi Zamt pofnartfwD croaioQ oOiA^ra v n I^MkB2a«lpnaglodiaact)ia/enu66arnop4gci». lii>h{)008aiiWode<odaialci(dctOžadt«o<OTe» doioirfie ntgjitif«. pcMbno tnonbfrM a ^ nt V»fn»**nfitT»*j«od.pod*i«dowert - ru o»er* doW etrnoinh dulb n tfadDv 10 deb OiOiti • na domofi samt Zmoda RS u tapMtougnn tf|(>//«Mvw<8ogoira. • prt dolodiialeti Brake opOfanaww. da ao tnoratotlna nocnKa on ebjM mogoCo

MqjeDelo.com — ^ OBCn PRIHODNOST

MOjE DELO, spletni marketing, d.o.o. Proletarska 4 ,1000 Ljubljana, Slovenija, 7:01 520 58 19 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.moledelo.com.info@mojedelo.com

Arhitekti m/ž (Škofja Loka) Delo bo obsegalo: delo v projektM. posnetke obstoječih stanj objektov ter druga dela na področju gradbenih pro-jektov. Pričakujemo: VII. stopnjo izobrazbe ustrezne sme-ri, poznavanje računalniških programov MS Office, po-znavanje dela v AutoCAD programu, samostojnost, zanes-ljivost. samoiniciativnost, komunikativnost, sposobnost presoje In odgovornosti do strank, izkušnje na področju projektov. GEA CONSULT. d. o. o.. Mestni trg 5. 4220 Škofja Loka. prijave zbiramo do 15. 8. 2007. Več ma vww.moiedeto.com.

Oblikovalec m/ž (Avstrija, Ebemdorf / Dobrta vas) IščemoOBUKOVALCAzadetovAvstriji. Ebemdori/Dobr-(a vas. Pričakujemo kreativnost, ustrezno izobrazbo, zna-nje programov X-Press. Photoshop. Iltustrator. InDesign, Acrobat Reader, FreeKand ter predznanje za pripravo za tisk. Odgovorni boste za oblikovanje prospektov, plakatov, oglasov itd. Znanje nemškega jezika je zaželeno. Ponuja-mo redno zaposlitev za poln delovni čas. Rutar Group. Ei-senkappler Strasse 10. 9141 Ebemdorf. prijave zbiramo do 26. 8. 2007. Več mawww,mojedelo.com.

Avtomehanik m/ž (Ljubljana) Iščemo Avlomehanika osebnih in lahkih dostavnih vozil. Delo obsega popravita na voziBh. ugotavljanje vzrokov na-pak in njihovo odpravljanje, delo na testeijih itd. Pričakuje-mo IV. stopnjo Izobrazbe, delovne izkušnje niso potrebne (začetnik), vestnost in prizadevnost. Delo bo v urejenem okolju in možnost nadaljnjega usposatrfjar^. Zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečn<m poskusnim delom. Avtomer-kur. d. d.. Samova ulica 14. 1000 Ljubljana, prijave zbira* mo do 29.8.2007. Več ma vvww.mciedeto.com.

Operater (urejevalec strojev) m/ž (Ško^a Loka) Od prijavljenih kandidatov pričakujemo: izobra^: grafični tehnik aii ti <ar. ze]o dobro poznavanje tehnike ofset tiska in ofset tiskarskih strojev, poznavanje lastnosti in obnaša-nje materiotov. s katerimi dela pri stroju (kartoni, barve, laki Idr.), obvladovanje postopka izdelave ofset plošč, primeren (prijazen, strpen) odnos do sodelavcev, primemo obnaša-nje do kupcev (potrjevanje tiska), spoštovanje dogovora s kupcem, tnizmensko deto. EGP Embalažno grafično pod-jetje. d. d.. Kidričeva cesta 82. 4220 Ško^ Loka, prijave zbiramo do 29.8. 2007. Več ma wvw.mojedeto.com.

Tiskar m/ž (Ško^a Loka) Naša pričakovanja: znanje na tdmi srednjega pokTicnega ali tehniškega oz. strokovnega izobraževanja grafične, strojne ali elektro smeri, kakovostno deto. odgovoren od-nos do lastnega dela. konstruktivno sodetovanje. spreje-manje sprememb, inovativnost, proaktivnost. Izkušnje pri podobnih deiih v panogi in znanje s področja kartonaže predstavljajo prednost. EGP Embalažno grafično podjetje, d. d.. Kidričeva cesta 82.4220 Škofe Loha. prijave zbira-mo do 29.8. 2007. Več ma www.mojedeto.com.

Komercialist m/ž (Gorenja vas) Opis dela: izdelava ponudb, izdelovanje kalkulacij za za-htevne kamnoseške izdelke in objekte, kontaktiranje s

strankami, spremljanje cen na področju kamnoseštva in gradbeništva, pomoč po predstavitvah na sejmih. Pričaku-jemo: izobrazba: srednja ali višja strokovna izobrazba, prednost imajo kandidati gradbene ali druge ustrezne teh-nične smeri oz. ekonomske smeri; izpit B kategorije. Mar-mor Hotavlje. d. d.. Hotavl)e 40, 4224 Gorenja vas, prija-ve zbiramo do 30. 8. 2007. Več ma www.nrK>jedeto.com.

Monter m/ž (Gorenja vas) Opis delovnega mesta: oblaganje in polaganje vseh vrst kamnoseških Izdelkov, vodenje gradbenega dnevnika. Pričakujemo: izobrazba: pokitona šola gradbene in dnjge tehnične smeri. lahko tudi pripravnik. Ponujamo vam dina-mično in zanimivo delo. stimulativno nagrajevanje ter mož-nost dodatnega usposabljanja in strokovnega napredova-nja. Marmor Hotavlje. d. d.. Hotavlje 40. 4224 Gorenja vas. prijave zbiramo do 30. 8. 2007. Več ma www.moje-delo.com.

Prodajalec m/ž (Kranj in Murska Sobota) Kot prodajalka/ec boste usmerjeni na prodajo aktualne mode našim kupcem in v zadovoljevanje njihovih želja. Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe zakonsko ustrezne smeri. Znanje nemščine je prednost, vendar ni pogoj. Charles Vogele, Linhartova cesta 11 A. 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 30. 8. 2007. Več na V)iww. mojedelo .com.

Sodelavce za vodenje gradbišč m/ž (Škofja Loka) Od vas pričakujerr>o. da ste zakTjuči fakulteto za gracft>eniš-tvo ali visoko strokovno, višjo aii srednjo šoto gradbene Sfrmri. Ponujamo vam zaposlitev za nedotočen čas s stimu-lativno plačo in nagraievanjem za uspešno in učinkovito opravfjeno deto. Vaše odgovorTK>sti bodo učinkovito vode-nje tima, vodenje in koordiniranje gradbenih det. kvalitetna izvedba projektov, ciljno spremljanje stroškov. SGP Tehnik, d. d.. Stara cesta 2,4220 ŠkoQa Loka, prijave zbiramo do 31.8. 2007. Več mawww.mojedeto.com.

DM OTECH Inženir m/ž - kakovost in tehnologija (Kranj) Pričakujemo: dokončana univerzitetna aTi visoka izobrazba kemijske smeri, zaželene delovne izkušrye s področja gu-marstva. znanje angleškega jezika, poznavanje program-skih orodij (Office. Windows). samoiniciativnost, odgovor-nost. stremljenje k dosežkom, natančnost, (leksiblinost. timsko deto. sposobnost sprejemanja odtočitev in vodstve-ne sposobnosti. Sava Tires, d. o. o., Ško^etoška 6,40(X) Kranj, prijavo zl^ramo do 15. 8. 2007. Več ma wwyv.moje-delo.com.

Razvojni inženir 1 m/ž (Bled) Potrebno znanje: visokošolska ali univerzitetna izobrazba strojne, elektrotehniške, lesarske smeri. Vssd 5 let izkušenj dela v razvoju izdelkov, opravljeno fomialno Izobraževanje iz katerihkoli orodij CAD oblikovanja. Potrebne izkušnje: iz dimenzioniranja materialov, difrfenzioniranja mehar>skih in/ati hidravličnih in/aTi električnih ststerrH>v; Seaway Gro-up. d. o. o.. Pot na lisice 2.4260 Bled. prijave zt>ifarTK> do 16. 8. 2007. Več na www.mojedeto.com.

L ^ l l l i Od ponedeljka, 6. 8. 2007

'fiiMki SO dobavljivi samo v omejenSi koSfinoL V primerv, do bodo k ^ skrbomu nočrlovoiju zolog pri neprkokovano velikemu povproievonfo že prvi dan razprodoni, (eojene kvpce prosimo 20 roiumevonfe. Prodojo somo v koBdnoh, obitojnih zo gojpodcnjstvo. VSk« $0 rimboBa»ff. Vse nne veljoj« 10 tidelke bfei dekocotlvnih elementov do faiprodoje zdog. Vm (M« H V EUR s pfipedgfotim DDV. Za iHkorsk« nopoke nc odgovorjorno.

Lidl d.0.0. k.d. www.lidl.si ViSA Maeslro

i 6 REPORTAŽA ~

Pogled iz luke na naselje Veli Iž in hrib Korinjak v ozadju

Jejo travo in se priklanjajo soncu

T a k o m e n i j o prebivalc i V e l e g a Iža o g o s t i h e d i n e g a hotela z a v e g e t a r i j a n c e na J a d r a n u . V n j e m je vrsta m o ž n o s t i z a akt iven o d d i h , p o s e b n o s t pa s o jutranj i v z p o n i na Kor injak.

STOJAN S A J E

Pohodniki so pričakali sončni vzhod 168 metrov nad morjem.

Marjetka Novak s tečajniki na vajah za pravilno držo in dihanje

Veli Iž - Vsakič se sprašuje-mo, kam oditi za čim bolj prijeten dopust ob morju. Večino privlačijo znani leto-viški kraji s sodobnimi hoteli in bogato gostinsko ponud-bo. Komur ni do tega, raz-mišlja o drugačnem oddihu. Zato smo odšli na majhen ja-dranski otok Iž, ki je pravi bi-ser v severni Dalmaciji.

Iž je eden od 18 otokov v okolici Zadia, ki se skriva med Ugljanom in Dugim otokom na pragu Komatov. Ima le dve večji naselji: Mali Iž in Veli Iž. V obeh je komaj 450 prebivalcev. Kot se spo-minja Anka Cvitanovič, jih je bilo pred drugo svetovno voj-no prek 1800. Njen mož Da-nijel, ki bo 29. avgusta dopol-nil 95 let, je najstarejši v Ve-lem Ižu. Upokojeni pek ugo-tavlja, da jim vzgoja oljk, ri-bištvo in pomorstvo že dolgo ne dajejo več dovolj kruha. Zato je turizem zanje po-memben vir preživetja. Na robu mesta stoji hotel Kori-

njak, ki so ga leta 1996 obno-vili, a je še preprost. Njegov lastnik Ratko Vlahov prizna-va, da je vedno premalo de-narja za večje posodobitve. Z letošnjo poletno sezono so zadovoljni, saj imajo v hotelu in kampu sredi borovega gozda več gostov kot lani.

Aictiven oddih po izbiri gostov

"Korinjak je že šesto leto edini vegetarijanski hotel na Jadranu. Vanj prihajajo ljud je, ki jih zanimajo programi duhovnosti in aktiven oddih Od druge polovice maja do konca septembra pripravlja mo vrsto delavnic, ki jih vodi jo priznani strokovnjaki iz več držav, tudi iz Slovenije Ob redni vadbi, meditacijah in masažah, s katerimi okre pijo psihofizične sposobno sti, ponujamo gostom od pravljanje težav z alternativ nim zdravljenjem. Kopanje je možno na urejeni hotelski plaži ali bližnjem otočku Rut njak, kamor vozi ladjica. Do

mačini so se navadili drugač-nosti hotela, a smo zanje čud-ni ljudje. Pravijo nam turisti, ki jejo travo in se priklanjajo soncu," je povedala koordina-torka programov Sonja Jakšič iz Zadra, ki vodi tečaje joge v vsakdanjem ži\djenju.

V trditvah domačinov je nekaj resnice. V dnevnih obrokih ni bilo na krožniku niti koščka mesa. Vseeno ni ostal nihče lačen. Hvalili smo dobrote iz zelenjave, priloge in peciva, ki jih je pri-pravljala kuharica Anka. So-latam je dodal užitna zelišča z otoka upokojeni profesor Ivan MatoSič iz Zagreba, ki nabira tudi zdravilne rastline za čaj. Jedi in pijačo nam je stregla Irena iz Trbovelj, s katero so se nekateri gostje v ranih urah podali na 168 me-trov visoki Korinjak. Tam so pričakali sončni vzhod in se morda celo priklonili soncu med meditacijo.

Mene je navdušil prav vsakdanji vzpon na Korinjak, kamor se lahko pride od ho-tela v dobre pol ure. Z vrha

se razprostira širen razgled na okoliške otoke. Na Ižu je tudi veliko možnosti za hojo in kolesarjenje. Večina do-pustnikov iz raznih krajev Slovenije je preživela dan ob organiziranih aktivnostih. Jutranji jogi in vajam za gib-čnost so sledile delavnice, po kosilu je Danko Sorič z Iža izvajal skupinsko zdravlje-nje, pred večerjo pa je Dado Golac vodil molitev miru. Kdor je želel, se je zvečer pri-družil Darji Bažec pri plesih v krogu ali Jasni Vombek pri meditativnih plesih. Ko-sila in večerje je popestrila kanadska pevka Jennifer Garrett. Ona vodi likovne in glasbene delavnice, pripravi-la pa je tudi zabaven poslovil-ni večer. Med njim so se ude-leženci delavnic predstavili z igro, glasbo, pesmijo in ple-som. To je bil res dopust za dušo in telo, je potrdila sed-merica Gorenjk in Gorenj-cev v naši skupini. Nekaj smo jih opazili tudi med Slo-venci, ki so pripotovali na Iž teden dni za nami.

Ob glasbi hrana še bolj tekne, meni kanadska pevka Jennifer. Pred hotelom je urejena plaža, za njim pa kamp v senci borovcev.

NAJ BAZEN GORENJSKA 2007 F I N A L E

Bazen Kranj

Urejenost lazena in okofKe • i n 2 n 3 D 4 i I l 5

Dostopnost in pariorKe. 0 1 0 2 0 3 • 4 0 5

Gostinska ponudba • l D 2 a 3 n 4 n 5

Dodatna ponudba • 1 0 2 0 3 0 4 0 5

(non&M (o^ ronšnino^ottKt, oofftpokn, onutioojpiipnonjnK, dfv^)

Urejenostsprentfjajoahobjektov • 1 0 2 0 3 0 4 O S

Ime in priimek:

Bazen TRK!

Urejenost bazena in okolice

Dostopnost In parkiri^

Gostinska ponudba

Dodatna ponudba (iKmlinttnii namizni nojantt, Dan

Gorenjski Glas 50 let Gorenjske turistične zveze

I Bazen Radovljica

• i 0 2 0 3 0 4 n s

• i n 2 a 3 D 4 n 5

• i D 2 n 3 d 4 n s

• 1 • 2 D 3 D 4 n 5

Urejenost bazena in okofice

Dostopnost In paikirSte

Gottinska ponudba

• i 0 2 0 3 0 4 0 5

• i n 2 n 3 n 4 n 5

• i n 2 n 3 D 4 D 5

Dodatna ponudba D l 0 2 0 3 • 4 0 5 (narbntaii. noiraiinogoin^ ttfBrpdfn aiimo^siopfograni dngo)

UrejenostspremljajoOhobjektov D l 0 2 0 3 0 4 D S UrejenostspremrjajoSiobjektov D l • 2 0 3 0 4 D S

Naslov:

kmobitela: Davčna številka:

Aktija iraja od I I . julija do 14. avguiU. GlasujeK lahko vuk (eden. Glasovnice poiljele na naslov Goienjska Iurls1l6u zveu, Koioika cesla 27,4000 Kianj, aH oddate v nabiralniku Goienjske lutistiine jveze na htem naslovu. Med vsemi poslanimi glasovnicami bomo izžrebali tri nagrajence. Priznanje za "naj" bazen Gorenjske 2007 bomo podelili na sreianj« goiefljskih lurhliinlh delavcev.

CmnjsH^ SkrivHostHa im Icpu.

Gorenjska turistična zveza letos tretjič organizira akcijo Naj bazen Gorenjske. Z akdjo želimo predstaviti urejenost bazenov in okolice, dostopnost kopalika in velikost ter bližino parkiri§č, gostinsko in dodatno ponudbo ter urejenost spremljajočih objektov. V mesecu juliju smo vam v Gorenjskem glasu in na Radio Beivi predstavili k s t gorenjskih letnih kopališč (Kranj, Radovljica, Jesenice, Tržič, Kropa,; Kamnik). Izmed šestih so se v finale uvrstila letna kopališča < Kranj, Tržič in Radovljica. Vabinno vas, da sodelujete v finalnem \ izboru in nam pošiljate glasovnice, kajti vi, bralci in bralke \ Gorenjskega glasa, boste z glasovnicami, kij ih pošiljajte na naslov | Gorenjska turistična zveza. Koroška cesta 27,4000 Kranj, izbrali i Naj bazen Gorenjske za leto 2007. Glasovnice zbiramo do sobote, ] 11. avgusta 2007. Izmed vseh prispelih glasovnic bomo izžrebali j tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade. t

EKONOMIJA, FINANCE stefan.zargi@g-glas.si 1 7

Ne gremo po poteh Portugalske T u d i z a v i s o k o s e d e m m e s e č n o r a s t c e n v l a d n i e k o n o m i s t i m e n i j o , d a je p r e h o d e n p o j a v . O p o z o r i l a

n a p r e g r e v a n j e g o s p o d a r s t v a .

ŠTEFAN ŽARGI

Ljubljana - Objava julijske in-flacije in zlasti dosežena let-na rast, ki je v Sloveniji naj-višja in kar dvakrat višja od povprečja inflacije v državah evrskega območja, je zagoto-vo bila najbolj vroča gospo-darska tema preteklega ted-na. Kot smo že poročali v pet-.ek, naj se sicer po podatkih statistikov cene v juliju v pov-prečju sicer ne bi spremeni-le, kar pa ob znanih poletnih razprodajah blaga • v prete-klih letih smo imeli zaradi tega znižanje povprečja - de-flacijo, pomeni, da siceršnje cene še vedno rastejo. V sed-' mih mesecih smo tako 'pridelali' 2,9-odstotno rast cen, na letni ravni pa celo 3,8 odstotkov. V javnosti se je tako razvnela razprava o tem, ali ti podatki ne predstavljajo morda že vzroka za alarm, vse glasnejša so opozorila, da ob visoko gospodarski rasti, skupaj z izredno povečanim zadolževanjem Slovenije, vse kaže na nevarno pregrevanje gospodarstva.

UMAR: inflacija je le začasna

Osrednja ugotovitev in tr-ditev, slišana na petkovi ti-skovni konferenci Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR) je bila, da

Boštjan Vasle

so se v drugem četrtletju na-daljevala ugodna gospodar-ska gibanja z začetka leta, ki so spodbujena s hitrejšo rast-jo od pričakovane pri naših trgovinskih partnericah in konjunkturnimi dejavniki doma. Ob tem je Sloveniji uspelo ohraniti ključna ma-kroekonomska ravnotežja. Za nekoliko višjo inflacijo od načrtovane je vzrok podraži-tev hrane in nafte, kar je vse-evropski pojav, le pri nas ima zaradi načina izračuna in-deksa rasti cen nekoliko več-ji vpliv. Boštjan Vasle, ki naj bi jeseni zamenjal doseda-njega direktorja UMAR-ja, je razložil, da se Slovend vo-zimo z avtomobili približno toliko kot državljani drugih razvitih držav, zato je tudi poraba goriv približno ena-

ka. Ker jih plačujemo po sve-tovnih cenah, je delež teh stroškov v naših za približno polovico manjših plačah dva-krat večji. Pri načrtovanju le-tošnjih gospodarskih gibanj so ocenjevali, da se bo cena nafte gibala v povprečju oko-li 60 dolarjev za sod, danes pa vidimo, da je to povprečje že preseglo 80 dolarjev. Pri-čakujejo, da se bodo tudi cene nafte umirile in da je naša povečana inflacija le prehoden pojav.

Zadolžujemo se tudi le statistično

Drugo skrb zbujajoče giba-nje je rast zadolženosti Slo-venije. ki znaša po podatkih ob koncu aprila 29,5 milijar-de evrov in je za 5,6 milijarde višje kot decembra lani. Na UMAR-ju pravijo, da je kar 62 odstotkov povečanja dol-ga posledica vključitve Slove-nije v plačilni sistem evrske-ga območja, torej gre za stati-stično prilagoditev, 29 od-stotkov pa je zadolževanja domačih poslovnih bank. Večje zadolževanje bančnega oziroma podjetniškega sek-torja je pričakovan rezultat procesa dohitevanja razvitej-ših članic, raven zadolženo-sti podjetij v Sloveniji je še vedno precej pod povpre-čjem držav evrskega območ-ja. Vse vrste ekonomskih po-

BRUTO ZUNANJI DOLG

• Otiivni selctor • Poslovna banke a o s u l i sel(torji I Povezane osebe • Banka Slovenije

Vir podukov: Banka Slovenije, pfora^un UMAR.

litik se po oceni UMAR-ja kažejo kot ustrezne. Konsoli-diral • prepolovil se je pri-manjkljaj državnega prora-čuna, stabilno je stanje na te-kočem računu plačilne bi-lance države. Zadolženost prebivalstva se sicer jx>veču-je, vendar za trajne dobrine (stanovanja) in je daleč od povprečja (približno na eni tretjini) držav EU.

Zaostajanje plač ni več potrebno

Zanimiva je tudi ocena vladnih makroekonomistov o gibanju plač. Ocenjujejo, da je dosedanja plačna politi-ka omogočila občutno za-ostajanje rasti plač za pro-duktivnostjo, kar se kaže v podatku, da so se stroški dela v zadnjih desetih letih zmanjševali povprečno za dober odstotek letno. To je prispevalo k stabilizaciji go-spodarstva, izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra, povečanju konkurenčnosti Slovenije, saj je pri tem do-segla približno dvakrat več kot države EU. Vasle ocenju-je, da za takšno zaostajanje ni več potrebe.

Ne grozi nam portugalski sindrom

Tudi na tokratni tiskovni konferenci je bil omenjen tako imenovani portugalski scenarij, ko je ta država po prevzemu evra zašla v visoko inflacijo in neučinkovite in-vesticije, ki so hudo zavrle go-spodarsko rast in izvoz. Ključni kriterij za oceno, ali je naša inflacija že škodljiva, je po oceni UMAR-ja odgovor, ali ta inflacija p>ovzroča ma-kroekonomska neravnovesja ali pa je posledica tega, da se Slovenija pospiešeno približu-je najbolj razvitim državam. Če bodo ocenili, da škoduje, bodo predlagali zaostritev ne-katerih politik, zlasti fiskabie. O tem bodo odločali na pod-lagi podatkov jeseni.

LjUBgANA

Brezplačno nazaj iz ISDN

Iz Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) so sporočili, da mora Telekom Slovenije na podlagi odločb, ki so jih izdali, naročnikom (digitalnih) telefonskih priključkov ISDN brezplačno omogočiti prehod nazaj na navadne (ana-logne) PSTN priključke. Telekom je namreč v preteklosti, poleg prednosti in dodatnih storitev, ki jih omogoča ISDN, večino tovrstnih priključkov prodal kot pogoj za povezavo do Interneta s tehnologijo ADSL, vendar se je že pred dve-ma letoma izkazalo, da tehničnih razlogov za takšno veza-vo (pogojevanje) ni. Telekom se je na odločbi APEK sicer pritožil in zahteval zadržanje njunega izvajanja, vendar je sodišče to zavrnilo. Končni uporabniki, ki so priključek ISDN naročili kot pogoj za priključitev ADSL, lahko torej za-htevajo brezplačen prehod nazaj na PSTN priključek, za ka-terega se plačuje nižja naročnina. Š. 2.

Č R N U Č E

Hofer gradi logistično distribucijski center

Potem ko je diskontna veriga Hofer konec leta 2005 v Slove-niji odprla prvih 11 poslovalnic, čez nekaj dni bodo v Mozir-ju odprli že 30., do konca leta pa jih načrtujejo še vsaj pet, so se lotili tudi gradnje logistično-distribucijskega centra na Prevojah v občini Lukovica, ki bo, kot sporočajo, dokončan do konca letošnjega leta. Investicija za gradnjo, opremo in ureditev okolice bo znašala okrog 56 milijonov evrov. Mo-derna zgradba se razprostira na površini i6 hektarjev in ob-sega ob upravni zgradbi tudi logistični center, opremljen po najvišjih tehnoloških merilih, od koder bodo od odprtja da-lje dnevno oskrbovane vse poslovalnice na območju Slove-nije. Iskanje novih sodelavcev za logistično-distribucijski center je trenutno v polnem teku. Največ je razpisanih de-lovnih mest na področju logistike, ki so primerna za ženske in moške z zaključeno osnovno šolo. Š. Ž.

Na Ljubljanski borzi julija 250 milijonov evrov prometa SIMON SUBIC

Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je vrednostni obseg prometa prek borznega trgo-valnega sistema julija znašal 250.2 milijona evrov, kar je 201.3 odstotka več od lanske-ga povprečja in za 264,6 od-stotka več kot julija lani. Sklenjenih je bilo tudi 1 12 poslov s svežnji v skupni vrednosti 251 milijonov ev-rov, piše v mesečnem stati-stičnem poročilu Ljubljan-ske borze. V 22 trgovalnih dneh je bilo sklenjenih 27.357 poslov. Z delnicami družb so julija opravili 91,7 odstotka celotnega vrednost-

nega obsega prometa na bor-zi, sledijo pa delnice investi-cijskih skladov (5,3 odstotka) in obveznice (tri odstotke). Največ prometa je bilo z del-nicami Petrola (534 milijona evrov), Krke (35,7 milijona evrov) in Telekoma Slovenije (24 milijonov evrov). Med obveznicami so bile po pro-metu v ospredju obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje (4,3 milijona evrov), med dehiicami inve-sticijskih skladov pa so naj-višji promet zabeležile delni-ce ida NFDi (3,8 milijona ev-rov). Delniški indeks SBI 20 je julija zabeležil 8,3-odstot-no rast.

Dobiček Krke v prvem polletju višji za 31 odstotkov SIMON ŠUBIC

Kranj - Novomeška Krka je v prvem polletju ustvarila za 392,5 milijona evrov prihod-kov od prodaje, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V tem ob-dobju je družba ustvarila 68,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot lani. Po besedah predsednika uprave Jožeta Colariča bi bil polletni dobi-ček še višji, če Krka zaradi različnih patentnih tožb ne bi povečala rezervacij za de-set milijonov evrov. Največji delež v prodaji imata regiji Vzhodna Evropa, kjer je Krka prodala za 102,4 jona evrov blaga in storitev, in srednja Evropa, kjer so ustvarili 101 milijon evrov prometa. Prodaja v Rusiji, ki je najpomembnejši trg Krke, je padla za pet odstot-kov, na 70 milijonov evrov.

kar je posledica varčevanja v ruski zdravstveni blagajni. Po drugi strani so na trgih vzhodne Evrope povečali prodajo v Kazahstanu, Ukra-jini, Uzbekistanu in Molda-viji. Okrepila se je tudi pro-daja v srednji Evropi, najbolj na Madžarskem, rast pa so beležili tudi v zahodni Evro-pi, kjer sta najpomembnejša trga Nemdja in Velika Brita-nija. Prodaja v jugovzhodni Evropi se je zvišala za 19 od-stotkov, na 66,2 milijona ev-rov. največji trg v regiji pa je Hrvaška. Prodaja je najhi-treje naraščala v Romuniji, Srbiji in BiH, v Sloveniji pa je dosegla 50,3 milijona ev-rov, kar je za pet odstotkov manj kot v prvem polletju lani. Delež prodaje na trgih izven Slovenije tako znaša 87 odstotkov. V prvih šestih mesecih so za vlaganje in naložbe namenili 58.4 mili-jona evrov.

LjuegANA

Popis nepremičnin bodo zaključili ta mesec

Geodetska uprava Republike Slovenije je konec julija zaklju-čila terenski del popisa nepremičnin še v 12 popisnih cen-trih. Skupno se je terenski del popisa nepremičnin v veliki meri zaključil v 38 popisnih centrih, v osmih popisnih cen-trih pa zaradi neurejene lastniške strukture, kompleksne ti-pologije gradnje, nepravočasne pripravljenosti udeležencev popisa nepremičnin in pomanjkanja aktivnih popisovalcev popis nepremičnin zaključujejo konec avgusta. Od začetka popisa nepremičnin do 31. julija je bilo popisanih 1.585.298 enot, kar predstavlja 86,41 odstotkov vseh stavb in delov stavb, so sporočili z geodetske uprave. Udeležence, do kate-rih popisovalci še niso prišli, geodetska uprava prosi, da po-kličejo najbližjo pisarno geodetske uprave In se dogovorijo za popis nepremičnine na geodetski upravi ali pa počakajo s pripravljenimi podatki na prihod popisovalca. Lahko se odločite tudi za samopopis; obrazce lahko dobite pri popi-sovalcu ali na geodetski upravi. Izpolnjene obrazce za sa-mopopis je treba v roku 15 dni od prevzema vrniti popiso-valcu ali na geodetsko upravo. Terenski del popisa nepre-mičnin se bo še v zadnjih popisnih centrih zaključil konec avgusta. Obdelava podatkov popisa bo zaključena do konca leta 2007. V začetku leta 2008 bo vzpostavljen Register ne-premičnin, ki bo enotna baza podatkov o nepremičninah na celotnem ozemlju Republike Slovenije. S . S .

i 8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Vračilo preveč plačanih subvencij skoraj osem tisoč prejemnikov sredstev za kmetijsko dejavnost in za omejene možnosti za kmetijsko dejavnost bo moralo vrniti skoraj 2,1 milijona evrov.

SIMON S U B I C

Ljubljana - Agencija RS za kmetijske trge in razvoj po-deželja je v teh dneh začela izdajati odločbe za vračila sredstev, ki jih bodo prejeli tisti prejemniki sredstev za omejene možnosti za kme-tijsko dejavnost (OMD) in za ukrepe Slovenskega kmetij-sko okoljskega programa (SKOP), za katere je agencija ugotovila, da obveznosti niso izvajali v mejah dovoljenega obsega ali pa so v celoti pre-nehali izvajati ukrepe.

Agencija je 13 tisoč vlaga-teljev, pri katerih so s po-močjo primerjave površin med letoma 2 0 0 4 in 2005 ugotovili razlike nad pet od-stotkov, pozvala, naj pojas-nijo odstopanja oziroma zmanjšanja površin. Vse pravočasno prispele odgo-vore na pozive je agencija upoštevala, upravičencem, pri katerih je bilo odstopa-nje pri površinah med leto-ma 2 0 0 4 in 2005 še vedno večje od pet odstotkov, pa bo izdala odločbe za vračila sredstev.

"Takšno odločbo bo preje-lo 7.811 prejemnikov sred-stev, skupna višina sredstev za vračilo pa znaša nekaj manj kot 2,1 milijona evrov, Prejemniki imajo po preje m u odločbe za vračilo sred stev 30 dni časa, da neupra vičeno prejeta sredstva vrne-jo brez obresti. Po preteku 30-dnevnega roka bodo zače-le teči zakonite zamudne ob-resti, prav tako pa bo takrat agencija odločbe za vračilo sredstev predala v izterjavo na Davčno upravo Republike Slovenije," so napovedali na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je dolžtia preverjati izpolnjeva-nje obveznosti prejemnikov sredstev za O M D in za ukre-pe S K O P skladno z nacional-n imi in evropskimi pravni-mi podlagami. Prejemniki sredstev za ukrepe O M D so se zavezali, da lx>do kmetij-sko dejavnost •opravljali še pet let po prejemu prvega iz-ravnalnega plačila. Prejem-niki sredstev, ki izvajajo ukrepe SKOP, pa so se obve-zali, da bodo ukrepe izvajali najmanj 5 let.

GORENJA VAS

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora vas v soboto, n . avgusta, vabi na Tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bo potekala v Gorenji vasi na parkirišču ob glavni cesti (pri poslovnem centru) od 8. do 12. ure. Na stojnicah se vam bodo predsta-vili ponudniki izdelkov blagovnih znamk Dedek Jaka in Ba-bica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. To soboto bo na tržnici v Gorenji vasi možno dobiti kruh in pecivo iz krušne peči, med in Izdelke iz medu, mlečne izdelke, doma-če jušne rezance, ročno klekljano čipko in aplikacije s čipko ter druge izdelke domače in umetnostne obrti. S. S.

Obiščite našo novo spletno stran

www.gorenjskigias.si

D N E V N O S V E Ž E NOVICE [

KAŽIPOTI ^

P I S M A BRALCEV

P R I L O G E

R A Z V E D R I L O

več kot 1800 različnih obiskovalcev dnevno

-» novost Gorenjskega glasa od marca letos

> zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, še brezplačne

Gorenjski Glas Za voi bcleiimo Uti

Tekmovali so v oranju v Smledniku je potekalo regijsko tekmovanje oračev. Udeležilo se ga je 2^ tekmovalcev.

M A J A BERTONCELJ

Smlednik, Valburga - Regij-sko tekmovanje Ljubljan-ske regije v oranju je bilo letos v Smledniku, natanč-neje na površinah Damjana Jeraja v Valburgi. Potekalo je v treh startih z obračalni-m i plugi in plugi krajniki ter v kategoriji žensk, mla-dih do osemnajst let in čla-nov.

Najuspešnejši so bili tek-movalci iz Ivančne Gorice, ki so bili tudi najštevilnejši. Izmed 21 tekmovalcev jih je bilo iz tega kraja kar 19. Od tam je tudi Franci Kavšek, ki je bil razglašen za naj-boljšega orača, potem ko zadnja štiri leta ni tekmo-val. Je pa pred tem že šest-krat nastopil na državnem tekmovanju in enkrat na svetovnem. Kavšek je bil to-krat najboljši med člani v kategoriji plugov krajnikov. Med ženskami je bila v tej kategoriji prva Katarina Kralj (Ivančna Gorica), pri mladincih pa sta si prvi dve mesti razdelila Janez Zavri

Pri oranju se ocenjuje več elementov. Precej bolj kot čas oranja, kjer se ne smeta preseči dve uri, je pomembna kvaliteta./foio:-nr« oon

i z Mednega in Ž iga Jeraj iz Smlednika. Pri obračalnih plugih je med člani zmagal Anton Markovič, pri žen-skah Andreja Rus, pri mla-dincih pa Ž a n G r u m (vsi Ivančna Gorica). Najboljši so se uvrstili na državno tekmovanje oračev, ki bo le-

tos od 21. do 23. septembra v Ivančni Gorici.

"Ocenjuje se več elemen-tov. Ni pomemben čas ora-nja, temveč kvaliteta. Naš cilj je. da bi se ta iz leta v leto iz-boljševala. Prepričan sem, da tudi se. Želimo si, da bi se tudi doma oralo tako. )e pa

Na smučišču pasejo govedo Na Krvavcu se letos pase 365 glav govedi. Pašniki so v lasti kmetov dveh pašnih skupnosti - jezerca in Kriška planina.

S I M O N Š U B I C

Krvavec - Na Krvavcu, kjer imajo svoje pašnike kmetje iz pašnih skupnosti Jezerca in Kriška planina, se je letoš-nja pašna sezona začela ne-koliko prej, kot je v navadi -že 26. maja, trajala pa bo vsaj do 10. septembra. Letos se na njegovem pobočju pase 365 glav govedi - na južnem pobočju je 145 krav kmetov iz Pašne skupnosti Jezerca, na severnem poboč-ju Krvavca pa 220 krav kme-tov iz Pašne skupnosti Kri-ška planina. Pašništvo ima sicer na Krvavcu že več kot stoletno tradicijo.

"Pašni skupnosti Jezerca in Kriška planina sodita med redke na Gorenjskem, pri katerih se obseg planin-ske paše ni nikoli zmanj-šal," je pojasnil Marko Ku-har, predsednik Pašne skup-nosti Jezerca, ki je skupaj z ženo Polono od leta 1999 tudi pastir na Krvavcu. Pred nj ima je bila pastirica Pri-goznikova Francka z Am-broža. Pašna skupnost Je-zerca ima sicer na Krvavcu 161 hektarjev površin, od tega 130 hektarjev pašnih. "Do večjih težav med pašo

Polona in Marko Kuhar

ne prihaja, se pa vsako pole-tje zgodi, da izgubimo tri ali štiri govedi. Ponavadi med pašo padejo v brezno," pa je razložil Franc Močnik, predsednik pašne skupnosti Kriška planina, ki ima na Krvavai 240 hektarjev povr-šin, od tega 130 hektarjev pašnih. Njihov pastir je Silvo Grilc.

Vse mleko, kd ga na Krvav-c u namolzejo, predelajo v brunarici Sonček na Go-spinci ter planšariji Vižen-čar in turistični kmetiji pr' Florijan na Kriški planini in ga tudi sproti prodajo številnim pohodnikom, k i

Franc Močnik

se pod vrh visokogorske planine lahko pripeljejo z gondolo ali z avtom.

res, da se doma nekatere stvari ne napravijo tako kot tukaj, predvsem pri oranju s plugi krajniki se tukaj naj-prej odpre brazda, poleg tega se doma malce bolj hiti in se ne posveča toliko pozomosti kvaliteti," je povedal Jože Be-nec, vodja tekmovanja.

LJUBLJANA

Priporočena cena ni previsoka

Sindikat kmetov Slovenije v odprtem pismu poziva vse odkupovalce pšenice, da kmetom v skladu z dogovo-rom plačajo pšenico po pri-poročenih cenah, če so kmetom že plačali prevzeto žito, pa naj naredijo pora-čun. Če bodo odkupovalci pšenice tudi v prihodnje ig-norirali dogovor in ne bodo upoštevali poziva Sindikata kmetov Slovenije ter ne bodo naredili poračuna za oddano pšenico do 15. avgu-sta, bodo posegli po pre-ostalih oblikah sindikalnega boja. Sindikat ugotavlja, da se odkupovalci svojih obljub do pogajalske skupine ne držijo ter niso pripravljeni plačati pšenico po priporo-čeni ceni, ki znaša 180 evrov za tono krušne pšenice (raz-red B), za tono razreda A 190 evrov in za tono krmne pšenice (razred C) 170 ev-rov. "V izgovor, da se ne dr-žijo dogovora, imajo pove-dati, da je priporočena cena za pšenico previsoka, in to čeprav je bilo treba na mad-žarski borzi žita, ki je eno iz-med najmočnejših meril za določanje cene v Sloveniji, na dan določitve priporoče-ne cene za tono krušne pše-nice odšteti 195 evrov," so zapisali. Sindikat je že zahte-val ponoven sklic pogajalske skupine za pšenico. S. Š.

a > co C4

(D

M m

* > B HJi

s M " E

fVI U d a > > h -

8 CM

" E (f> 3

I <0

C « M

P

0

C

0 J X

0 t

G O R E N J S K I G L A S torek, 7. avgusta 2 0 0 7 1 9

Zelena mušnica (Amanita phalloides)

m X .A

Usodne zamenjave Na Seznamu gliv Slovenije,

ki ga je leta 1998 izdala Zveza gobarskih društev Slovenije, je z latinskim in slovenskim imenom poimenovanih 2750 vrst gliv oziroma gob, ki naj bi rasle v Sloveniji in njeni bliž-nji okolid. Med n j imi je 2 9 smrtno strupenih, 182 strupe-nih, 120 pogojno užitnih, 56 užitnih (dokler so mlade) in 748 užitnih gob. Druge so ne-užitne ali pa ni podatkov o nji-hovi užitnosti. Največ usod-n i h zastrupitev pripisujejo zdravniki zeleni mušnid (Ama-

nita phalloides). Neprevidni nabirald jo najpogosteje po-mešajo z različnimi mladimi kukmaki ali mladimi golobi-cami in pšeničn imi poprh-njenkami. Slednjo s m o že predstavili v eni prejšnjih šte-vilk Gorenjskega glasa. Zato je treba vedno znova poudar-jati, da smemo nabirati le do-zorele primerke gob, pri kate-rih so vidne vse pomembne značilnosti (npr.: posebnosti klobuka, barva trosovnice in trosov, zastiralce na betu, zuna-nja ovojnka v dnišču beta itd).

Hostni kukmak (Agaricus silvicola) Zelenkasta golobica (Russula virescens)

1. Zelena mušnica (Amanita phalloides)

Klobuk zraste do premera 15 cm. Krpice na njegovi po-vršini vidimo zelo redko ali pa j ih sploh ni. Barva klobu-ka se spreminja , glede na starost gobe in rastišče, vse od bele prek rumenkaste do oljčno zelene ali celo travna-to zelene. Zastiralce na betu je gladko, v zemlj i pa lahko opazimo raztrgano zunanjo ovojnico. List iči na spodnji strani klobuka so beli, enake barve so trosi. Meso n i m a iz-razitega vonja in okusa. Po-javlja se od junija do oktobra. G o b a je s m r t n o strupena. Odsvetujemo k a k r š n o koli pokušanje gobe, saj en sam klobuk (50 g) vsebuje smrt-no količino strupa za odra-slega človeka. Najhuje pa je to, da se z n a k i zastrupitve pokažejo šele po 10 do 4 0 urah, ko je organizem že ne-popravljivo prizadet T u d i če zastrupljenec preživi, i m a običajno trajne posledice za-radi poškodovanih jeter i n ledvic.

2. Hostni kumak (Agaricus silvicola)

O d julija do oktobra se ve-č inoma v iglastih gozdovih poja>dja hostni kukmak (Aga-ricus silvicola), Id je po obliki precej podoben zeleni muš-

nid. Klobuk je bel in brez kr-pic. lističi pa z dozorevanjem postajajo čokoladno rjavi in končno rjavo čmi . Na betu je m o č n o zastiralce v obliki (dvojnega) obročka, ki kasne-je zaradi trosov porjavi. V d n i š č u beta pa ni ostankov zunanje ovojnice. Meso rahlo diši po janežu in je prijetnega okusa. Už i ten je tudi surov, vendar g a n i priporočljivo uživati v večjih kolidnah.

3. Zelenkasta golobica (Russula virescens)

Dozorela zelenkasta golo-bica se na z u n a j kar precej razlikuje od zelene mušnice. D o usodne zamenjave pa lahko pride pri nabi ranju premladih gob. ki so komaj pokukale i z zemlje. Pri obeh mladih gobah namreč sprva vidimo le kroglast ali jajčast klobuk zelene barve. Šele ko se k lobuk zelene m u š n i c e razpre, na betu opazimo za-stiralce in raztrgano zunanjo ovojnico v dnišču. T e h dveh značilnosti pa zelenkasta go-lobica nima. Kožica na klo-b u k u zelenkaste golobice k m a l u razpoka na neenako-merno velika polja. Meso je čvrsto, pr i jetnega vonja i n okusa. Raste od julija do ok-tobra v iglastih in l istnatih gozdovih. Je odlična užitna goba, tudi surova.

stran 2 URADNI VESTNIK G O R E N J S K E

Kolikor je za določen ukrep manjše število vlog, kot je razpoložljivih sredstev, se razpoložljiva sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.

Za izvedbo postopka javnega razpisa se uporabljajo področni predpisi.

1 0 . člen (Pogodba)

Na podlagi sklepov o dodeljenih sredstvih občina z upravičencem sklene pogodbo, s katero se podrobneje uredijo riačin in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.

1 1 . člen (Vračilo sredstev)

Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ail jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu z investicijskim programom, mora vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Natančni pogoji vrnitve sredstev se določijo v pogodbi.

Upravičenec, pri katerem se ugotovijo kršitve iz prvega odstavka tega člena, ne more pridobiti novih sredstev iz tega pravilnika še 2 leti po vračilu vseh pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

II. UKREPI NA PODROČJU GOSPODARSTVA

1 2 . člen Spodbujanje naložb v gospodarstvo

Namen ukrepa je spodbuditi naložbe v gospodarstvu, s tem zagotoviti večje možnosti za gospodarski razvoj občine in odpiranje novih delovnih mest.

Predmet;

- subvencija obrestne mere.

Upravičenci: - samostojni podjetniki in gospodarske družbe, opredeljene v prvem odstavku 3. člena tega pravilnika. Pogoji; - naložba se mora ohraniti na območju občne vsaj 5 let po njenem zaključku. • upravičenec ima sedež družbe ali lokacijo naložbe na območju občine

Šenčur, - gospodarska družba ni družba v težavah, -pomoč se dodeli le v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo

projekta oz. je ta spodbuda za Izvedbo projekta nujno potrebna. - pri izračunu se upošteva referenčna obrestna mera. objavljena v uradnem

listu EU.

Upravičeni stroški: - stroški nakupa zemljišč, - stroški komunalnega in infrastnjkturnega opremljanja zemljišč. - stroški gradnje in nakupa objektov, - stn3ški nakupa strojev in opreme.

Višina: - subvencija obrestne mere ne sme presegati 5 % vrednosti naložl>e.

1 3 . člen Spodbujanje naložb v okviru urejenih poslovnih lokacij (poslovnih,

obrtnih in industrijskih conah)

Namen: Namen ukrepa je spodbuditi naložbe v okviru poslovnih lokacij, s tem zago-toviti večje možnosti za gospodarski razvoj in odpiranje novih delovnih mest.

Predmet pomoči: Pomoč obsega tri instrumente: - sofinanciranje začetnih investicij, - olajšave pri odmeri nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, - olajšave pri obračunu komunalnega prispevka.

Upravičenci: • samostojni podjetniki In gospodarske družbe, opredeljeni v 1. odstavku 3. člena tega pravilnika.

Št. 2 3 - 7 . VIII. 2 0 0 7 ^

O Pogoji: -gospodarski subjekt Izvaja svojo dejavnost v okviru opredeljene poslovne

lokacije ^ - naložba mora biti ohranjena vsaj pet let po njenem zaključku - gospodarski subjekt za dodelitev pomoči zaprosi z vlogo - gospodarski subjekt ni obravnavan kot družba v težavah •gospodarski subjekt opravlja glavno dejavnost v eni Izmed naslednjih

kategorij Standardne klasifikacije dejavnosti:

M

I I

O ^ O -g

o

1. DB17 Proizvodnja tekstilij 2. DB18 Proizvodnja oblačil, strojenje in dodelava krzna.

proizvodnja krznenih izdelkov 3. DC19 Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen

oblačil 4. DD20 Obdelava In predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa.

plute, slame in protja, razen pohištva 5. DE21 Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov

iz papirja In kartona 6. DE22 Založništvo, tiskarstvo, razmnoževanje posnetih nosilcev

zapisa 7. DG24 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 8. DH25 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 9. DI26 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 10 . DJ27 Proizvodnja kovin 1 1 . DJ28 Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav 12 . DK29 Proizvodnja strojev in naprav 1 3 . DI30 Proizvodnja pisarniških strojev In računalnikov 14. DL31 Proizvodnja električnih strojev in naprav 15 . DL32 Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih

naprav in opreme 16. DL33 Proizvodnja medicinskih, finomehaničnih in optičnih

Instnjmentov ter ur 1 7 DM35 Proizvodnja drugih vozil in plovil 18. DN36 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti 19. DN37 Reciklaža 20. K72 Obdelava podatkov, podatkovne baze In s tem povezane

dejavno^! 2 1 , K73.1 Raziskovanje In eksperimentalni razvoj na področju

naravoslovja in tehnologije

Upravičeni stroški: -nakup zemljišča v okviru poslovne lokacije, č e je prodajalec lokalna

skupnost, - strošek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. -strošek komunalnega prispevka, odmerjenega z odločbo na podlagi

veljavnega občinskega odloka.

Višina: - do 40 % upravičenih stroškov nakupa zemljišča v okviru poslovne lokacije,

katerega lastnik in prodajalec je občina • odmera za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zniža v prvih treh

letih, in sicer za: 1 . 5 0 % v prvem letu, 2. 3 0 % v drugem letu, 3 . 1 0 % v tretjem letu,

- do 7 5 % znižanje komunalnega prispevka.

Vse tri pomoči se seštevajo, skupna višina vseh treh dodeljenih pomoči ne sme preseči 1 5 % vrednosti celotne naložbe.

14. člen Spodbujanje novih investicij v gradnjo družinskih hotelov, penzionov In

drugih nastanitvenih objektov

Namen: Namen ukrepa je povečanje naložb v gradnjo družinskih hotelov, penzionov In drugih nastanitvenih objektov z namenom spodbujanja razvoja turizma na območjih, kjer je s prostorskimi akti opredeljena možnost tovrstne gradnje.

Predmet pomoči: Pomoč obsega dva instrumenta: - olajšave pri odmeri nadomestil za uporatio stavbnih zemljišč, - olajšave pri obračunu komunalnega prispevka.

Št. 2 3 - 7 . Vlil. 2007 URADNI VESTNIK GORENJSKE Stran 3

Upravičenci: - samostojni podjetnik ali mak> podjetje v družinski lasti, -fizične osebe, ki se bodo z dejavnostjo oddaje nastanitvenih zmogljivosti

za potret}e turizma ukvarjale in bodo svojo dejavnost ustrezno priglasile oz. registrirale.

Pogoji: - naložba mora biti ohranjena vsaj pet let po njenem zaključku - upravičenec za dodelitev pomoči zaprosi z vtogo - gospodarski subjekt opravlja ali bo opravljal glavno dejavnost v eni Izmed

naslednjih kategorij Standardne klasifikacije dejavnosti:

1 55. 1 Dejavnost hotelov In podobnih obratov 2. 5 5 . 2 Dejavnost domov, kampov in drugih nastanitvenih obratov 3. 5 5 . 2 3 Dejavnost drugih nastanitvenih obratov

Upravičeni stroški: - strošek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, -strošek komunalnega prispevka, odmerjenega z odločbo na podlagi

veljavnega občinskega odloka.

Višina: - odmera za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zniža v prvih treh

letih, in sicer za: 1. 5 0 % v prvem letu, 2. 3 0 % v drugem letu, 3 . 1 0 % v tretjem letu. - do 75% znižanje komunalnega prispevka.

Obe pomoči se seštevata, skupna višina obeh dodeljenih pomoči ne sme preseči 2 5 % vrednosti celotne naložbe.

1 5 . člen Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest In samozaposlovanja

Namen ukrepa je spodbuditi investitorje k odpiranju novih delovnih mest In s tem k zaposlovanju novih delavcev ter podpora pri pripravi dodatnih programov usposabljanja na podlagi konkretnih potreb delodajalcev ter načrtno preusposabljanje razpoložljivega kadra za nove dejavnosti.

Predmet: - stimuliranje zapostovanja in odpiranje novih delovnih mest. - preusposabljanje kadra za novo proizvodnjo.

Vrsta pomoči: - dotacija; sofinanciranje novih delovnih mest. - dotacija; sofinanciranje priprave programov In izvedbe usposabljanja.

Upravičenci: -samostojni podjetniki In gospodarske družbe Iz 1. odstavka 3 . člena tega

pravilnika, - brezposelne osebe, prijavljene na 2!avodu RS za zaposlovanje.

Upravičeni stroški: - stroški novega delovnega mesta, - stroški predavatelja oz. inštruktorja/mentorja za čas trajanja usposabljanja. - stroški svetovanja, povezanega z usposabljanjem, - materialni stroški, povezani z usposabljanjem (najemnine in drugi materialni

stroški),

- stroški priprave programa usposabljanja.

Višina; - do 2 .000 EUR za novo delovno mesto, - do 5 0 % drugih upravičenih stroškov.

Pogoji: - delovno mesto, za katero je pridobljena pomoč, se mora ohraniti 5 let po

prejemu pomoči. - v primeru, daje prejemnik brezposelna osefc)a. je pogoj za pridobitev izražena

namera po samozaposlitvi, kar dokaže s predložitvijo poslovnega načrta za samozaposlitev, dokazilom o registraciji podjetja in potrjenim obrazcem M1/M2.

16. člen Spodbujanje podjetništva

Namen ukrepa je spodbuditi podjetništvo In s tem zagotoviti večjo možnost za gospodarski razvoj občine in odpiranje novih delovnih mest.

Predmet: - sofinanciranje stroškov izobraževanja. - sofinanciranje stroškov usposabljanja, -sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih.

Vrsta pomoči: - dotacija; sofinanciranje stroškov izobraževanja, usposabljanja, udeležbe na

sejmih.

Upravičenci: -samostojni podjetriki in gospodarske družbe iz 1 . odstavka 3 . člena tega

pravilnika.

Upravičeni stroški; - stroški izobraževanja, - stroški usposabljanja, - stroški razstavljavcev.

Neupravičeni stroški - stroški dnevnic, - potni stroški, stroški kilometrin, - stroški nočitev in prehrane.

Višina; - sofinanciranje stroškov izobraževanja do 1 0 0 % vrednosti, vendar največ do

200 EUR. -sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmu do 100 % vrednosti, vendar

največ do 200 EUR.

17. člen Delovanje društev

Namen ukrepa je spodbuditi delovanje društev in neprofitnih organizacij, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja podjetništva.

Vrsta pomoči: - dotacija.

Upravičenci: - nevladne organizacije, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja podjet-

ništva, - društva, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja podjetništva.

Upravičeni stroški: - materialni stroški, - promocija podjetništva v občini.

Višina: - se dotoči z razpisom,

Pogoji; - društvo oz. nevladna organizacija deluje na območju občine.

III. KONČNE DOLOČBE

1 8 . člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in se uporablja za programsko obdobje 2007-20 13 . Uporabljati se prične po pridobitvi pozitivnega mnenja od pristojnega ministrstva.

Številka: 3 14-001/07 Datum: 30. maja 2C07

ŽUPAN Miro Koželj. I. r.

ZANIMIVOSTI, PISMA mfo@g-glas.si 21

Najhitreje pomaga sosed v T u n j i c a h k l jub č a s o m , ko p r o s t o v o l j n o d e l o ni več nekaj s a m o u m e v n e g a , še v e d n o z e l o d o b r o v e d o , kaj p o m e n i n e s e b i č n a p o m o č in delo b r e z plači la. Ž e n o let v kraju n a m r e č de lu je d r u š t v o s k u p n e p o m o č i , ki je e d i n o t o v r s t n o v S loveni j i , z d r u ž u j e pa p r a k t i č n o v s e h iše fare T u n j i c "

JASNA PAIADIN

Tunjice - Nobena zavaroval-nica ni tako učinkovita kot hitra in pravšnja pomoč so-sedov in sokrajanov. To so v Tunjicah spoznali že pred več kot sto leti in še danes večina krajanov meni tako. Le dve hiši od približno se-demdesetih letos nista vpla-čali simboličnega zneska v skupni sklad tega najstarej-šega društva v Tunjicah in enega najstarejših v kamni-ški občini, ki člane zavezuje, da v nesreči po svojih naj-boljših močeh pomagajo po-moči potrebnim, hkrati pa jim zagotavlja, da bodo po-moči deležni tudi sami.

Kot pobudnika društva krajani omenjajo Janeza Vr-hovnika, Zoklarjevega oče-ta, ki je bil znan tesar in kro-vec. "Poleg tega, da je svoje delo uspešno opravljal v do-mačih krajih, se je nekajkrat odpravil tudi na delo na tuje. Tako je na Tirolskem, kjer se je večkrat mudil, iz-vedel in v domači vasi pripo-vedoval, kako imajo tam urejeno vaščani, če koga pri-zadene naravna nesreča. Starejši vaščani so se v Tu-njicah takrat dogovorili, da bodo nekaj podobnega ure-dili tudi v domačem kraju in ustanovili so društvo. Spre-jeli so Pravila društva skup-ne pomoči o nesrečah pri poslopjih in goveji živini Tuniških faranov," je začet-ke opisal Valentin Zabav-nik, predsednik Krajevne

skupnosti Tunjice, ki je pre-pričan, da je ta povezanost krajanov nalezljiva in naj-večje bogastvo Tunjic ter razlog, da tudi danes v kraju ni večjih nesoglasij. Krajani so na svoje društvo zelo po-nosni, zato so datum, ko so ustanovni člani sprejeli društvena pravila, to je bilo 19. julija 1897, določili za svoj krajevni praznik.

V knjižici z ustanovnimi pravili, ki so jo krajani ob stoletnici društva ponatisni-li, lahko preberemo, da je bilo društvo ustanovljeno z namenom, "da si udje v ne-srečah, ki nastanejo pri po-slopjih katerega društvenika vsled požara, viharja, povod-nji ter - kar se večkrat zgodi - vsled plaza, eden druge-mu, to je, da po nesreči za-detemu vsi udje pomagajo, da si svoja poškodovana po-slopja zopet popravi in za-volj nesreče ne zabrede v dolgove, in sicer, dokler društvena blagajna nima de-narja, z dovažanjem stavbe-ne tvarine, ročnim delom itd., kadar je pa v blagajni denar, pa z denarno pomoč-jo. Pri goveji živini pa ima ud pravico odškodnino za-htevati le v slučaju, če je od strele ubita." Večine teh pra-vil se držijo še danes. Člani društva so od nekdaj lahko le farani fere Tunjice, a tisti, "kateri se udeleži kakega ne-častnega in obstoječim po-stavam nasprotnega ravna-nja, nasploh prelomi posta-ve, sme, oziroma mora se iz

društva izključiti; tudi pijan-ci, kateri so bili od odbora radi tega opominjani in vkljub opominom pijanče-vanje ne opustijo, smejo se iz društva izključiti." Tako zelo strogi danes niso več, med smehom razloži pred sednik društva Justin Klan šek in doda: "Čeprav član stvo ni obvezno in nikogar ne silimo, se se nam doslej pridružili praktično vsi, ki so se v Tunjice priselili. Vča sih so za članarino pobiral večje zneske in je bilo društvo prava zavarovalnica, danes pa namen ni v finanč-ni pomoči in vsak pomaga, kakor more - z denarjem, gradbenim materialom ali delom," pravi Klanšek, ki se je kot tesar društvu pridru-žil že v mladih letih, vodi pa ga zadnjih šestnajst let, sku-paj z osmimi odborniki, ki ob nesrečah skrbijo za do-bro organiziranost na vseh koncih krajevne skupnosti.

Društvo je prvo večjo JK)-moč v vasi organiziralo leta 1904, ko je zagorelo na do-mačiji pri Davčarju, od ta-krat pa je Tunjice na različ-nih domačijah zajelo še se-demnajst večjih nesreč. Večinoma so požari uničili gospodarska poslopja, a tudi hiše. Leta 1929 je zagorelo ostrešje tunjiške cerkve, leta 1948 kovačnica pri zgor-njem Žganu, leta 1959 so ognjeni zublji uničili kar dve gospodarski poslopji, si-cer pa so, kot je razbrati iz društvene kronike, hujši po-

ijice.

žari doslej uničevali v pov-prečju na več kot deset let. Ena hujših nesreč je bil po-žar na gospodarskem po-slopju pri Jeršinu pred šesti-mi leti, a prav to nesrečo krajani izpostavijo za zgled odličnega sodelovanja in učinkovitosti, saj je nova streha na poslopju stala že dan po nesreči.

Člani tega društva pa niso aktivni le ob nesrečah, tem-več tudi ob nekoliko prijet-nejših dogodkih. Pred leti so družno prekrili župnišče, teden dni pred krajevnim praznikom pa so v sodelova-nju z drugimi društvi v Tu-njicah izdelali lesen krajev-ni oder, ki bo zdaj služil za različne veselice in druge dogodke. "V Tunjicah je taka složnost še mogoča in vsa ta leta smo krajani trdno povezani med seboj. Osnov-no načelo društvenih pravil je pomagati prizadetemu v nesreči. Ta medsebojna po-moč se je ukoreninila in po-vezuje ljudi tudi na drugih področjih življenja in dela na vasi. Nikomur se ne zdi težko žrtvovati toliko svojih ur za prostovoljno delo in nihče se ne vpraša, kaj bo za to dobil. To vzdušje se je preneslo tudi na mlade, zato se za društvo in medseboj-no pomoč ne bojimo," zatr-jujejo Tunjičani, ki so po-nosni tudi na letošnje ob-činsko priznanje, ki jim ga je Občina Kamnik spomladi podelila za n o let uspešne-ga humanitamega dela.

Jedro Društva skupne pomoči Tunjice sestavlja osem odbornikov. Na sliki z leve: Valentin Zabavnik (predsednik KS), Ivan Butalič, Jože ČImžar, Justin in Milena Klanšek (predsednik in blagajničarka društva), Milan Vrhovnik, Matej Kosirnik, Janez Šuštar in Ciril Vombergar. 1 foio: )«n. p.i.d.r

Salmonela v Volčjem hribu

Dne julija zoo-j je bil v torkovi izdaji Gorenjskega glasa objavljen Članek Salmo-nela v Volčjem hribu avtoijev Matjaža Gregoriča in Cveta Zaplotnika. Ker je članek povzročil precejšnjo škodo lastniku Okrepčevalnice Volč-

ji hrib in je bil članek napisan brez zadostnega preverjanja podatkov in dejstev novinar-

jev (kar nazadnje veleva tudi novinarski kodeks in praksa), ki so članek pripravili, želi-mo, da se v prvi naslednji iz-daji Gorenjskega glasa javno opravičite za nastalo škodo in v enakem obsegu in na ena-kih straneh v Gorenjskem glasu objavite članek o nasta-lem dogodku.

Ker je bil zaradi iskanja pomoči pri zdravstvenih organizacijah določenega šte-vila ljudi, zaradi slabosti po zaužitju hrane, postavljen SUM SALMONELE, so pri-stojni organi odredili začasno zaprtje in ustrezno obravna-vanje omenjenega primera po določilih, ki jih navaja za-kon. Dne 10. julija 2007 so bili po odredbi državne sani-tarne inšpektorke izvedeni ustrezni postopki s strani pri-stojnih institucij. Dne 11. juli-

ja 2007 pa je bil po odloku pristojnih služb lokal že v obratovanju.

Ker je vaš članek nastal dne 17. julija 2007, torej 6 dni po pričetku obratovanja, je bilo v lokalu povzročenih nemalo nevšečnosti, prav tako pa se je članek (glede na to daje na-klada 22.000 izvodov - pretež-no pa se prebira na gorenj-skem koncu, na lokaciji', kjer je tudi največ gostov, ki zahajajo v omenjeni lokal) po objavi odražal na izpadu prometa, od vas zahtevamo, da se novi-naija, ki sta se podpisala pod članek Salmonela v Volčjem hribu, zglasita v našem lokalu ter preverita nastalo situacijo in svoje subjektivno poročanje ustrezno popravita in se s tem za nastalo neljubo situacijo tudi opravičita.

Obžalujemo, da je prišlo do omenjenega neljubega dogod-ka, kar smo po našem mne-nju s takojšnjim ustreznim in primernim odzivom tudi do-kazali.

Z lepimi pozdravi JANEZ JELENC

O starem radovljiškem grbu

v aprilski in junijski števil-ki časopisne priloge Moja Go-renjska sta bila objavljena prispevka Tineta Rezarja o radovljiškem grbu. Sprva se sicer nismo imeli namena od-zvati na njegovo pisanje, po objavi drugega članka pa je bilo žal treba napisati nekaj vrstic.

Najstarejši radovljiški grb je lahko iz 12. stoletja, najver-jetneje pa je iz ij. stoletja, ko so iz bližnjih Rodin i) Radov-ljico prenesli sedež župnije. Najstarejši ohranjen pečat mesta Radovljice, na katerem

je videti omenjeni grb, je iz leta 1J14. Lik na pečatni le-gendi je lahko vse kaj drugega kot sodnik dežele ali celo "ob-činski človek". Na mnogih ohranjenih grbih evropskih mest in trgov je upodobljen zaščitnik kraja, ki drži v ro-kah podobo oziroma maketo kraja.

Da bi okoli leta 1000 "sod-nik dežele, izbran v Radovlji-ci" (tedaj ni bilo ne Radovlji-ce in posledično tudi ne sodni-ka dežele iz Radovljice) hodil v drugo deželo (iz kranjske marke v vojvodino Koroško) ustoličevat vojvodo, je pa na moč vprašljivo.

Za razjasnitev zgoraj nave-denih dilem bi bilo dobro, če bi Tine Rezar bralcem Moje Gorenjske pojasnil, na osnovi katerega ali katerih grbov ro-kodelskih cehov je bil izdelan radovljiški grb. Prosimo, na-vedite vire ali objavite slike. Zanimivo bi bilo tudi izvede-ti, kateri "sodniki dežele iz Radovljice" (prosimo, po-imensko) so hodili na Koro-ško ustoličevat vojvode. Vljud-no prosimo za navedbo virov ali objavo slikovnega gradiva.

Z A PODOBO IN

ZGODOVINO SVOJEGA GRBA

ZASKRBLJENI MEŠČANI

RADOVLJICE

Spoštovani! Opozoril bi še na eno po-

manjkljivost našega zdravst-va, namreč nikjer v Kranju ni čez vikend možno potrditi zdravstvene kartice.

Res je, to opravijo ljudje spotoma med tednom, vendar ni nihče pomislil na kar pre-cejšnje število zaposlenih v tu-

jini, ko samo vikende preživi-jo doma. Ali sploh samo ne-delje. In seveda moraš imeti zdravstveno kartico vedno s seboj, tako da ti je nihče drug ne more potrditi med tednom.

Prosim, če to vprašanje javno izpostavite v rubriki Pisma bralcev ali v Kranjčan-ki.

Hvala za odgovor in lep pozdrav

IGOR PINTAR

iz Kranja

GG naročnine

04/201 42 41 e-pošta: narocnine@g-glas.si

www.gorenjskiglas.si

22 MALI OGLASI info@g-^as.si

Stoletnico praznovali še na Ratitovcu Planinsko društvo za Selško dolino Železniki je svojo stoletnico minulo nedeljo proslavilo tudi na Ratitovcu.

ANA HARTMAN

Ratitovec - Čeprav so v P D za Selško dolino stoletnico usta-novitve obeleži l i ž e n a slav-nostni akademij i pred mese-c e m dni v Že leznik ih , so mi-nulo nedeljo praznovanje pri-pravili še pri Krekovi k o d n a Ratitovcu, z a katero ž e vrsto let skrbijo. N a Jakobovo nedeljo se je tam po ocenah oi^aniza-torjev zbra lo o d šeststo do osemsto pohodnikov. " Z obis-k o m s m o bili zelo zadovoljni, še posebej pa s m o ponosni, da je prireditev s s v o j i m nasto-p o m obogatil pr iznani tenorist

Slovenije i n celo i z Hrvaške," je povedal Lotrič. Zmagovalec akdje je J u r e Gok)b s Praprot-na. Povprečna višina njegovih vzponov je znašala 3.034 me-trov, najvišji vrh, k i ga je osvo-jil, pa je bil šesttisočak v Peru-ju.

P r e d stot imi leti je bilo P D ustanovl jeno p o d i m e n o m P o d r u ž n i c a s lovenskega pla-ninskega društva s sedežem v Železnikih. Prv i predsednik je b i l A n t o n P f e j f e , ž u p n i k v Dražgošah. Predlog z a postavi-tev koče na Ratitovcu je dal že Janez E v a n g d l s t Krek, po kate-r e m se t u d i i m e n u j e koča.

Minulo nedeljo je na Ratitovcu ob stoletnici PD za Se lško dolino nastopil tudi tenorist Janez Lotrič.

Janez Lotrič. rojak i z Železni -kov, ki je velik ljubitelj Ratitov-ca," je dejal predsednik P D z a Selško dolino Lojze Lolrič.

N a prireditvi, k i j i je sledila tradicionalna planinska zabava Ratitovec raja z B e s n i š k i m kvintetom, so razglasil i rezul-tate akdje N a sto vrhov za sto-letnico društva. " A k d j a je nale-tela na dober odziv. Knj iž ice je vzelo 5 6 0 pohodnikov, n o r m o pa j ih je izpolnilo 228. O d tega je bila le tretjina pohodnikov i z Selške doline, v a k d j i so na-mreč sodelovali p l a n i n a i z vse

Zgradi l i so jo leta 1925, a je bila leta 1943 požgana. Leta 1950 je bilo po večletni prekinitvi usta-novljeno P D z a Selško dolino Železnik i , njegovi d a n i pa so se takoj lotili g radnje nove koče, k i so jo odprl i štiri leta kasneje. V diuštvu, ki i m a oko-l i 370 Članov, ž e vrsto let pri-pravljajo največjo rekreativno a k d j o v Se lšk i dol ini Prijatelj Ratitovca. V njej je lani soddo-valo 435 udeležencev, k i so skupaj opravili 19.071 vzponov na goro, i z leta v leto bolj pri-ljubljeno m e d pohodniki.

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Nato ilg li obi vo soreteinamo po (elcfonu 04/201-42-00. raJiui 04/201*42'>3 alt osebno lu Zoisovi ) v Kraniu oz. po poili - do po(ic<t(i|tu m eiitka Oo 11.00 ure! Cefl3 oUsov in ponudb v iubr>l«; l iedno u90<]nd.

JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RACX)VLJICA» TEL: 04/53 15 249. FAX: 04/53 ©4 230 MADŽARSKE TOPLICE 9.8-12.8.. 23.8. - 26.8.. 30.8 - 5.9.; PELjESAC-' MORJE 17.9. - 24,9.; 24.9 - 30.9; KOPALNI IZLET IZOLA -1.8.; 6.8.

OBVESTILA O DOGODKIH OBJAVLJAMO v RUBRIKI GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT.

PRIREDITVE V Mladinskem centru Jesenice Jesenice - M l a d i n s k i center Jesenice vabi na d o d a t n o z a b a v o na b a z e n u : jutri, v s redo, 8. avgusta , se na k o p a l i š č u U k o v a m e d 14. in i 6 . uro lahko p o m e r i t e v štafetni igri M e n s e rola, v petek, 10. a v g u s t a , pa bo o b isti uri potekala z a b a v n a ani-m a c i j s k a igra z n a s l o v o m Č i s t odbit . Po k r a j š e m o d d i h u s e boste z o p e t lahko podal i tudi na potep. Tokrat boste gosto-vali v C e n t r u II na J e s e n i c a h . Pr ipravl jajo š p o r t n o - z a b a v n i p o p o l d a n z a otroke in m l a d i n o . L a h k o se udelež ite ustvar-ja lnih delavnic , š p o r t n i h iger in turnir ja v košarkarsk ih tro-jkah, in s i cer l o . a v g u s t a o b 17. uri. Č e ste starejši o d 15 let, pridite na b r e z p l a č n o ustvar ja lno delavnico, kjer boste ust-varjali z g l ino. N a s p o r e d u bo v četrtek, 9. avgusta , o b i 8 . uri. U m e t n i n e i z g l i n e pa b o s t e lahko ustvar ja l i tudi v s e d r u g e četrtke v t e m m e s e c u ( razen 23. avgusta) .

Srečanje krajanov na Zakopu na Mežakli P o d m e ž a k l a • Krajevna s k u p n o s t P o d m e ž a k l a skupaj s K O Z 8 - N O V P o d m e ž a k l a o r g a n i z i r a v p o č a s t i t e v k r a j e v n e g a p r a z n i k a t r a d i c i o n a l n o s r e č a n j e k r a j a n o v n a Z a k o p u n a Mežakl i . S r e č a n j e bo v soboto, n . avgusta , z z a č e t k o m o b 1 0 . 3 0 . O r g a n i z i r a n bo a v t o b u s n i p r e v o z . A v t o b u s i b o d o odpeljal i ob 9. uri i zpred H e r m a n o v e g a m o s t u . P o h o d n i k i b o d o krenili o b 8. uri. Z b i r a l i š č e bo o b p o d v o z u p o d avto-c e s t o na Cest i heroja Verdnika.

IZLETI Izlet v italijanske Dolomite Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na turistični izlet v itali-janske Dolomite, v torek, 14. avgusta, ob 7. uri z avtobusom iz-pred Creine. Prijave z vplačili do petka, l o . avgusta o z i r o m a d o z a s e d b e mest v avtobusu.

V Avstrijo Preddvor - D r u š t v o u p o k o j e n c e v Preddvor vabi svo je č lane na izlet v Avstr i jo, na ledenik K a p r u n in v Z e l l a m See. Izlet bo v torek, 21. avgusta , o d h o d a v t o b u s a iz H o t e m a ž bo o b 5.50, iz P r e d d v o r a pa o b 6. uri. Pri jave s p r e j e m a j o pover-jeniki , v društveni p isarni pa 13. a v g u s t a o b i 6 . uri.

OBVESTILA Likovne urice Kranj - L i k o v n e urice z a otroke v ateljeju Puhart na D r a ž g o š -kl 8 v Kranju b o d o potekale ves avgust , vsak delavnik o d 9.

OSMRTNICA

V 80. letu je umrl

JOŽE Z I H E R L upokojeni mizarski mojster iz Podpulferce 4, Šk. Loka

Pogreb pokojnika bo danes, v torek. 7. avgusta 2007. ob 1 6 4 5 na mestnem pokopališču v Skofji Loki. Do pogreba bo ležal v domači hiši.

VSI NJEGOVI

SPOROČILO o SMRTI

Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi. Delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.

Po dolgi bolezni je v 83. letu odšel od nas dobri mož, skrbni ata, stari ata in praded

M I L A N KO KAL J ST. sedlarski mojster v pokoju iz Moravč

Svoja otroška in mladostna leta je preživel v Tupaličah pri Preddvoru. Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 8. avgusta 2007, ob 17. uri na pokopališču v Moravčah.

VSI NJEGOVI

d o 11. ure, l ikovne d e l a v n i c e z a o d r a s l e pa po d o g o v o r u . D o -d a t n e i n f o r m a c i j e d o b i t e p o tel.: 031/671 6 9 0 ; e - n a s l o v : info(g)puhart .com; i.: www.puhart .s i .

RAZSTAVE

Zelena sotočja B l e d - V dvorani Info s r e d i š č a T r i g l a v s k a roža na B ledu b o d o jutri, v s redo, 8. avgusta , o b 19. uri odprl i fotografsko razs-tavo Z e l e n a s o t o č j a H r v o j a O r š a n i č a . O d p r t j e razstave in projekci jo bo v k u l t u r n e m p r o g r a m u s p r e m l j a l kantavtor Pe-ter Dirnberk.

Z A P O P O L N P R E G L E D SI O G L E J T E WWW.GORENJSKIGLAS.SI/KAZIPOT

Rcidio Triolcir nAOOlMCMVdtatMCILtlatt. T »T0l—fii^« i iTIftrtf ^ ^ ^

G o r e n j s k a 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E

LOTO Rezultati 6 0 . kroga - 29. 7. 2 0 0 7

8, 13, 14. 19. 20, 24, 33 in 25

Lotko: 221599

Predviden sk lad 61. kroga z a s e d m i c o : 1 4 5 . 0 0 0 E U R

Predviden sk lad 6 i . kroga z a lotko: 7 0 . 0 0 0 E U R

novogrjdnj«. «d«ptacije. nepremičnin«

venum Britof 4000 Kranj td./fer 04/254-3050 gsm: 031/684777 e-potu: tid^a^vcfiurTLsi

PRODA|A KRANJ, Zlato polje, Kidričeva: 35-5137). z balkonom. 2/2,71,5 rm. I. 60, so^o. obnovljeao tn opremljeno, vseljivo po dogovoru. VREDNO OGLEDA: n5.ooo.oo EUR SRrrOF, Voge dvc ček. III. podaljšana gr. faza. podkleteno. na pare 222 in 279 m2. K + P + M. Vrtec. Sola v bližini. Lepa lokacija. Cena: 178.000,00 EUR/enoto KRANJ. Planina v. is-stan.. 41.4 mz, I. 74, VP/7 pokrit balkon, klet, delno ob-novljeno. Cena: 81.789.35 EUR VISOKO pri Kranju, stan. dvodružinska hiša. I. 87. parcela 630 m2, 200 m2 stan. pov./ nad., menjana streha in CK 03. K+P+M. Cena 283.758,97 EUR. IŠČEMO enodružinske hiSe v okolici Kranja. (Straži5Če, Brrtof, Visoko) ter ra-zJiino velika stanovanja za nakup in na-jem.

wv/w.venum.s

aipdomaaipdom si T»L: 04 537 4S 00 www.alpdom.si

nPDom Alpdom. in2enirinq d.d Radovljica Cankarjeva ulica 1 4540 Radovljica, SLO

• GRADNJA ZA TKG • POSREDOVANJE • VPIS V ZEMUlŠKO KNJIGO • INŽENIRING • UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVAHJE • ENEROl

PRODAMO BLED: garsonjero, 17.1 mi. 1.1981.4. nad., balkon, klet, oprema, cena: 70.940 CUR BLED: iss. 33,53 m2. podstreha 1,89 m2. klet mi, I. 1975, 3. nad., bal-kon, takoj, cena: 105.000 EUR RADOVLJICA: iss, 36,35 nr»2. I. 1971. 3. nad., vsi priključki, delna obnova in oprema, cena: 92.000 EUR RADOVLJICA: 3SS, 79.89 m2,2. nad., I. 1988, balkon, klet, cena: 133.534 EUR KRANJ: 4SS, 94,1 m2, obnova 05. streha-fžlebovi 06,1. nad., stanova-nje 82 m2, balkon 4,6 m2, klet 1,9 m2, drvarnica 5,6 m2, shramba, cena: 146.052 EUR RADOVLJICA: 3SS. 91.23 m2. visoko pritličje, naša novogr. 2007, dnevna soba -f kuhinja + j^ilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, terasa, klet, nad-strešek * park. mesto, ločeni Števci, vsi priključki, vseljivo 08/07. cena: 211.575 EUR RADOVLJICA: hišo. obnova 1987. pritličje 150 m2 {5SS s teraso), man-

sarda 160 m2 {6ss, lasten vhod. sav-na, 2 balkona), klet 47 m2. nadstre-šek, garaža, vrt, cena: 490.000 EUR ŽIROVNICA: hišo. klet 40.9 m2. 1. nad. 139.69 m2, mansarda 134.61 m2, starost 60 let. streha 2000. Po-rine. vrt. v pritličju je PTT Slovenije, cena: 337.581 EUR ZC. SORICA pri Železnikih: hišo. lah-ko za vikend, 86 m2. L 2005. pritličje. I. nad. in mansarda, savna, ck elektri-ka. z opremo, mirna in lepa lokacija, vredno ogleda, cena: 146.000 EUR LE5^E: poslovni prostor v Trgovsko poslovnem centru. 24 m2, I. 1999. medetaža, sanitarije, čajna kuhinja, police, takoj, za trgovino, pisano, cena: 41.800 EUR LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nem centru, pritličje, 78,22 m2, čajna kuhinja, sanitarije, razi. dejavnosti, naša novogr. 2005, takoj, prometna lokacija, cena: 117.330 EUR LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nem centru, medetaža, 83.96 m2, tr-govina. izobraževanje, zdravstvo, servis, naša novogr. 2005, takoj, cena: 115.864 EUR LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nem centru, medetaža. 83,4 m2. razi. dejavnosti, naša novogr. 2005. takoj, cena: 115.092 EUR MENGEŠ: Poslovni prostor. 17.2 m2. 1.1996, pritličje, tudi mini skladišče, vsi priključki, takoj, opremljeno, za pisarno, trgovino, storitve, cena: 20.900 EUR ODDAMO RADOVLJICA: 2ss. 59.4 m2. I. 1965, 4. nad., balkon, shramba, klet, drvar-nica, nadstrešek za avto. vsi priključ-ki, delna oprema, takoj, cena: 300 EUR/mesec * stroški

www.alpdom.si

m p P R O J E K T

Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111

KRANJ, PLANINA 1: garsonjera 32 m2 -f klet 8 m2. priti., nizek blok, kompl. obn. 06, odlična razpored-itev. vpisana v 2K. cena: 85.000 EUR PREDDVOR: iss. 46 m2. 1. nad.. I. 85, vzdrževano, takoj vseljivo. vpisano v ZK, cena: 83.500 EUR TRŽIC, CENTER; 2SS, 55 mi, 1. nad., novogradnja, balkon, svetlo, pros-torno. cena: 76.600 EUR KRANJ, OKOUCA: 2ss, 67,38 m2. 2. nad., odlična lokacija. 1.01. vpisano v ZK. cena: 115.000 EUR SENCUR: 3$S. 80,8 m2. atrij 45 m2. garažni boks, I. 83. vzdrževano, kli-matizirano. odlična razporeditev, cena: 147.000 EUR CELOTNA PONUDBA NA:

www.mp-projekt.st

MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-gUis.si 2 3

gekkoprojekt nepremičnine

8ritor79A, 4000 Kranj fthnep^kgekkoprojekt.si

www.9ekkopro)ekt$>

04 2341 999 031 67 40 33

PRODAMO STANOVANIA KRANJ. KOKRICA: iss, v izmeri 46,51 m2. novogradnja 1.2007, polkletno, T-a priključek, balkon, vseljivo po ck>g0V0' ru. cena 1.950 EUR/ma KOKRICA: jss. v iroieri 87.18 mz, novo-gradnja I. 2007. pritli^e, T-2 priključek, balkon in terasa, vseljivo po dogovoru, cena 1.650 EUR/m2 + DDV 8.5 % KOKRICA: 355. v izmeri 94,70 mz, no-vogradnja I. 2007, mansarda, T-2 pri-ključek. dva balkona, vseljivo po dogo-vor . cena 1.650 EUR/ma + ODV 8.5% KRAN), PLANIMA1:2+2SS. L 78.1OU9 nadsUopje 1/5. odlična lokacija. vsa infra-struktura, vsi prikljudu, cena tto.ooo EUR KRANj, STRAŽlSCE: 355, v izmeri 67.70 mz, prHli^, lastna CK. odlična lokacija, cena 105.000 EUR PRODAMO VTKEND: SLATNA: pfodlamo vikend v dveh eta-žah, L1930,61 m2, na parceli 1447 mz, odlična lokacija, cena 70.000 EUR, možna tudi prodaja po etažah DODATNA PONUDBA NA

w w v y . g e k k o p r o j e k t . s

nepremičnine Ul. juieta CabrovSka 34, 4000 Kranj

email: info(g>jda-nepremicnine.si PE Kranj, Planina 03, Kranj

tel.: 04/2351 0 0 0 , G S M 041/331 886. 051/391 l o o . fax: 04/2351 001

STANOVANJA PRODAMa KRAN), SORUJEVO NASELJE: 27.18 mz, garsonjera, adaptirana 1. 2006. VP/3 nad., CK, balkon, bližina šole. vpi sano v zemljiško knjigo, vseljivo takoj, cena: 76.150 EUR SKOFJA LOKA, FRANKOVO NASEgE: 58 nr«, z-sobno, zgrajeno 1.1986. prit, dvosob-no stanovanje, preurejeno v trisobno stano-vanje. s 15 mz a&ija, cena: 1Z3.000 EUR KRANJ, NAZORJEVA UUCA: 97 mz. 4-sobno, zgrajeno 1.1966.3. nad., stano-vanje je prostorno in svetlo, vseljivo 01.04.zoo8. cena: 130.000 EUR TRŽIČ, RAVNE 76 mz, z-sobno, zgraje-no 1.1956. veliko dvosobno stanovanje. <»na: 70.940 EUR KRANJ, VALJAVČEVA UUCA: 74 mz. 3-sobno, v stavi« zgrajeni 1.1961,3. nad, vseljivo 1. februarja 2008, v ceno vza-memo manjše stanovanje, prodamo brez provizije, ccna: no.ooo EUR KRANJ, gUBL|ANSKA CESTA: 56.1 ma, 3-sobno, ; ^ j e n o L 195Z, adaptirano I. 2002, pritličje v večstanovanjski hi$i. cena: 7Z.200 EUR HISE PRODAMa KRANJ, V l S O K a 180 mz, samostojna, adaptirana I. 2007, 230 mz zemljišča, lahko tudi dvostanovanjska. v račun lahko vzamemo tudi stanovanje, parce-k>. cena.185.000 EUR KOKRICA: 421 m2, delavnica, zgrajena I- >996< 700 m2 zemljiSča, poslovno stanovanjski objekt - vulkanizersb de-lavnica v obratovanju + prostomo man-sardno stanovanje (v 3. fazi - vse insta-lacije). ccna: 342.180 EUR PARCELE PRODAMa STISKA VAS, K. O. SENTURSKA GORA: 590 in 574 mz, stavbno zemljiš-če, cena: 65 EUR/mz KRIŽE PRI TRŽICU: 1.361 mz, zazidljiva, zazidljiva parcela z gradbenim dovolje-njem za enostanovanjsko hišo, cena: 149.710 E U R

POSLOVNI PROSTOR PRODAMa KRANJ, STOLPNICA- 83.94 mz. zgrajena L '964.5/«4 nad., pisarna, možnost uporabe tudi kot stanovanja, cena: 134.500 EUR GARAŽE: KRANJ, BLIŽINA ZDRAVSTVENEGA OO-MA: IZ mz, garaža, zgrajena 1.1963, vpisana v zemljišto knjigo, cena: 12.000 EUR O D D A M a KRANJ, PLANINA 3:35 mz. garsonjera, adaptirana I. zooo, oddamo, cena: 270 EUR-4-stroški NAJAMEMa Najamemo prostor v Kranju ali c^olid, primeren za avtopralnico. KUPIMa Za znanega kupca kufNmo dvosobno stanovanje na Planini I, cena do 90.000,00 EUR.

Za znanega kupca kupimo i,5-sobno stanovanje na Kovorefci cesti v Trtiču. Kranj oko^ka: kupimo kmetijsko zem-\ylčs. Gorenjska: kupimo stavbno zemljišče. Na obmo^u Gorenjske kupimo stano-vanja. hiše in parcele. Za več informacij nas pokii6te.

w w w . i d a - n e p r e m i č n i n e . s i

GG naročnine

04/2014241 e-pošta: narocnine@g-gIas.si

www.gorenjskigias.si

FESST, d. o. o., nepremičninska družba. Stritarjeva ulica 5, Kranj. Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70

E-poSta: info(g}fesst.si Intemet www.i^stsi

STANOVANJA PRODAMa KRANJ, Soriijevo naselje: garsonjera, VP/III, obnovljena 2006, 27.18 mz + klet 4.1 m2, ZK, cena 76.150.00 EUR KRANJ, Zlato polje: posl. prostor (možna tudi garsonjera) v izmeri 26,60 m2, 1. nadst., I. gradnje 1960. cena 64.000.00 EUR KRAN), Valjavčeva ulica: trisobno, VP. 7142 m2,1. gradnje 1962. cena 1 1 1 . 0 0 0 , 0 0 E U R

KRANJ, Planina H: trisobno, V. nad-stropje, 77.65 mz, I. gradnje 1981, ob-novljeno 2005. cena 125.000,00 EUR KRANJ, Planina: trisobno, lil. nad-stropje, 76.28 mz, I. gradnje 1972. obnovljeno 2003. cena 125.000,00 EUR KRANJ, Struževo: tnsobno (1/2 hiše). I. gradnje 1939, obnovljeno 2007, 110,00 mz, parkirišče, cena 125.188,00 E U R HISE PRODAMO GOLNIK: dvojček, I. gradnje 1960. stanovanjske površine 160.00 m2, funkcionalno zemljišče, cena 1 30 .000 ,00 E U R KRANJ, Primskovo: dvostanovanjs-ka. (2 X 3SS), parcela 355 mz. pod-kletena, obnovljena 2007. cena 265 .000 ,00 E U R KRANJ, Primskovo: dvostanovanjs-ka. bivalne površine 250,00 mz. 1. gradnje 1981. obnovljena 2006. cena 286.000,00 E U R

w w w . f c s s t . s l

Mali oglasi tel.: 201 42 47, 201 42 49 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi@g-glas.si

Mdli oglasi se sprejemajo: za objavo v petek -v sredo do 1330. in za objavo v torek, do pet-ka do 14.00! Delovni čas: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7.-15. ure.

Rubrika "Čisto zadnji hip". s to rubriko želimo pomagati nailm bral-cem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupi-ti, najet), oddati. Oglas za to rubriko lahko oddale za torek v por^deljek do osme ure in za petek v (etrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa Je 10 EUR, je enotna in ima največ 8 0 z n ^ v - kupon ne velja. Objav-ljen je na zadetku malih oglasov.

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

DVOSOBNO stanovanje na Golniku. « 04/256-14-92

700S«01

DVOSOBNO v bližini vodovodnega stolpa. 54 m2, cena: 100.000,00 EUR. « 040/382-180

700&86«

STANOVANJE center Kranja, 79 m2, popolnoma prenovljeno 1.2006, streha 1.2000. cena: 116.850.00 EUR. « 041/912-825

700WB4

ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAiSTROVTRC 7,

4000 KRANj TEL: 04/23-8M20,

04/23-66-670 041/755-296, 040/204-661,

041/900-009 c-poita: rtd.nepremičnine®siot.net

www.itd-plus.si

Ptii^ifc, u.u.vr .

lUJ

KsKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/20213 53.202 2S 66

CSM 051/320700, Email: info^k3-kem.si

NAJAMEM

DVOSOBNO opremljeno, od sep. 2007 do vključno jul. 2006 na ob-močju od Oorfarjev do Frankovega ali Hafnerjevega naselja oz. Trate. « 04/515-36-10, 031/203-925

POSLOVNI PROSTORI ODDAM

V ŠKOFJA LOKI v bližini obrtno-ind. cone oddamo 2 posl. prostora. 19.4 m2 in 21.1 m2. prostora sta med sabo povezana in primerna za pisarniško de-javnost, povpraševanje: SPO d.0.0.. Škofja Loka. « 04/511-27-80

700&BSr

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

RENAULT 5. I. 95, dodam še 4 Zimske pnevmatike. • 031/290-686

7005670

PODARIM

m ^ ( ^ [ K i i r o ^ PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike in platišča. - amortizerji no«©« hitn servis vo/ • avlooptika, vse za podvozje vozil. - izpušni sistemi, katalizatorji / v V T«L 04/25 76 052 ^ ^ Hitp://www.aggantar.8( ^

SUBARU Justy 4WD. I. 90, « 041/912-140 ;oo6eie

KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM

POŠKODOVANO VOZILO tudi totalka - ponujam največ, takojšen odkup, pre-voz, » 031 /770-833 ;oo5826

GRADBENI MATERIAL STAVBNO POHIŠTVO PRODAM

OKNA. kovinska, pocinkana, s ter-mopan steklom, mere 120x135 cm, 3 kom., g 04/533-36-97 70058S8

KURIVO PRODAM

DRVA meterska aii razžagana, možnost dostave, « 041/718-019

SUHA hrastova drva. cena: 38 EUR/m3 ter mešana, že razžagana. malo slabše kvalitete, cena: 28 EUR/m3. 9 051 /367-146 7005®09

STANOVANJSKA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI PRODAM

HLADILNO vitrino in hladilno omaro, 9 041 /576-666 /ooss&9

OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM

CISTERNO za olje, 20001, in peč z gorilcem, 9 041/972-239 PooMra

TURIZEM ODDAM

MAKARSKA riviera - Podgora, apart-ma in 2+2. 10 m od morja, klima, TVS. 9 0038521625187 70068«

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

BERNSKO planšarsko ovčarko. roj. 2.6.2007, ima A bele tačke, možnost ogleda obeh staršev, čistokrvna brez rodovnika, cena: 300,00 EUR. « 031/367-215 700567*

2 mlada, prijazna, igriva kužka, S 04/518-25-93 /oosaea

MACJA mladiča, samčka in samičko, prikupna, močnejše konstrukcije, sive tigraste barve, cepljena, vajena čis-toče in izredno prijazna, izrecno v do-bre roke. 9 040/652-572

7005ee3

KMETIJSTVO PRIDELKI PRODAM

RDEČO PESO za vlaganje, Smolej, Luže 22a. 9 04/253-65-65. 041/789-608 700573i

STOJEČO stilaino koruzo. 9 041/515-867 7005678

ZGODNJA jabolka, dobite pri Markuti. Čadovlje 3, Golnik. 9 04/256-00-48

7005811

VZREJNE ŽIVALI PRODAM ČB bikca, starega 7 dni, Voglje. Šenčurska pot 28 70o&e64

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

DEKLETU, študentki, za pomoč v strežbi, dnevni bar, redno plačilo, delo takoj. Dot Tržič d.o.o.. Trg svobode 23. Tržič. «041/781-296

7005709

REDNO zaposlim natakarico, delo v gostilni In picerlji, za pomočnico v kuhinji. Picerija Daro. Vodopivčeva 18. Kranj. 9 041/39(W31

700586?

ZAPOSLIMO samostojnega kuharja in natakarja, za nedoločen čas. s poiskusnim delom za 6 mesecev. Ho-tel Bio d.o.o., Vanganelska 2, Koper. 9 031/550-827

7006725

ZAPOSLIMO mesarja - prodajalca. Mesarstvo Rešet. Huje 9. Kranj. 9 041/767-339

700S794

ZAPOSLIMO kuharja. Stare-Hribar Ivlatoja s.p.. Koroška cesta 59. Kranj, 9 04/236-13-02

700&S69

IŠČEMO voznika E kat. v mednarod-nem prometu. Primi d.o.o., Grintovška 35. Kranj..« 031/364-456

VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim, C in E kat. - pre-vozi v EU. Zaje Boris s.p.. Valburga 15a. Smlednik. 9 041/622-529

SLtKOPLESKARJA. možnost pri-učitve, redna zaposlitev in redna plača. Koloris d.o.o.. Ljubljanska c. 45. Kamnik 9 040/932-932 (g. Jerman)

ZAPOSLIM monterja suhomontažnih sistemov Knauf. Rigips. K2 ART. Miloš Kmičar s.p., Kočna 19a. Blejska Do-brava, 9 041/460013 7005806

TAKOJ zaposlimo 4 zastopnike, poleg osnovne plače še dodatna stimulacija, pisne prošnje: Posredništvo Zdene Bn vč s.p.. Virmaše 170, ŠkoQa L^ka

ZAPOSLIMO monterja sejemskih kon-struk., na terenu in v skladišču, željena spretnost, delavnost, zanesljivost, osn. znanje mizarstva, plesk. ali elektr., lahko delavec brez poklica, EMS Sejmi d.o.o.. Savska 14, Kranj. 9 041/754-178 700&&&5

POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse zapos-lene In upokojene. Lons. d. o. o.. Gre-gorčičeva 8. Kranj. 04/236-68-08. 051/387-753 7005SS3

KREDITI DO 8 LET za vse zaposlene ter upokojence do 50 % .

obremenitve doh., stare ob-veznosti niso ovira. Krediti tudi

na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplačila na

položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p,, Mlinska ul. 22,

Maribor, telefon: 02/252-48-26,041/750560.

STORITVE NUDIM

ADAPTACIJE, novogrsudnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe. urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyqi d.n.o., Struževo 3a, Kranj, «041/222-741 7oo»»8

ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parkirišč, polag. robnikov, pralnih plošč. izd. betonskih in kamni-tih škarp. Adrovic & Co. d.n.o.. Jelovškova 10. Kamnik. 9 01/839-46-14. 041/680-751

7006810

ASTERIKS SENČIU Rozman Peter, s. p.. Senično 7. Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese., komarnikl, marl lze, www.asteriks.net

7009824

LAMELNE ZAVESE, žaluzije, rolete, senčila screen, p l i s e ' izdelamo in montiramo. Rono senčila, d. o. o., Mavsar-jeva cesta 46, Notranje Gorice tel.: 01/365-12-47.041/334-247

BARVANJE fasad in napuščev, ugod-no in kvalitetno. Megamatrix. d. o. o., Staretova 39. Kranj. 041/570^57

7006171

GRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova 6. Šenčur izvaja vsa gradbena dela. notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvorišč, kvalitetno, hitro in poceni. 051/354-039

7005285

IZVAJAM vsa gradbena dela. notranje omete, fasado, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarfe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni. Struževo 7. Kranj. 9 041/561-838 FOOMs

IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža no\nh. popravila star-ih. nudimo dimne obloge, dimne kapo. Novak & Co. d.n.o., Ljubljanska 89. Domžale. 9 031/422-800

7006814

LAMELNE ZAVESE, žaluzije. rolete, screen senčila, pliseje izdelamo in montiramo. Rono senčila d.o.o.. Mavsarjeva cesta 46. Notranje Gorice. 9 01/365-12-47. 041/334-247

7005532

OBNAVLJAMO z nabrizgavanjem epoksi emajlne prevleke. Izkušnje in jamstvo. IDEJA. Žiga Snoj. s. p.. Briie-jeva 16. Ljubljana 041/592-169

POUVGANJE laminatov in gotovega parketa, izdelava biljardev In finskih savn. Planinšek k.d.. ŠinkovTum 23. Vodice. 9 031 /206-724 700&404

PRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju in okolici • rezervirajte svoj ter-min. MegamatriK, d. o. o., Staretova ul. 39. Kranj. 041/570-957

7006172

RTV SERVIS Šinko Marko s.p.. C. na Klanec 53, Kranj, pop. TV, video, mal-ih gos. aparatov, 9 04/233-11-99

7005462

UREJAMO najugodnejše kredite tuje banke na hipoteko. OD ali pokojnino, možnost kredita do 70% vrednosti nepremičnine, v kreditno sposobnost se upoštevajo tudi prevozni stroški, malica, otroški dodatki Kd, Planinšek k.d.. Šinkov tum 23. Vodice. 9 031/206-352 rooini

iZOBRAZEVANJE NUDIM

INDIVIDUALNO učenje angleščine, francoščine, nemščine in slovervščine za tujce; pomoč pri izpitih, prevodih. 9 031/635-445 7oo58e7

POLETNA ŠOLA KITARE za vse starosti, tečaji družabnega PLESA (mladoporočenci, posamezniki, pari) v avgustu! Studio Tango. Britof 316. Kranj. 9 041/820-485 70o&7t4

ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ, 11.000 poznanstev v preteklem letu je karak-teristika ženitne posredovalnice Zau-panje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. 9 03/57-26-319. 031/505-495, 031/836<}78 7004038

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države. 9 031/836-378 7oo4J26

RAZNO IŠČEM

IŠČEM žensko, da bi z njo delila gospodinjstvo, stara 50-55 let. 9 0590/15-605 (Smiljana)

7005851

S P O R O Č I L O O S M R T I

Svojo ž iv l jen jsko pot je s k l e n i l naš sodelavec i z Sava T i r e s • S P & S P

J A N E Z JERIČ rojen »953

O d njega s m o se poslovil i v petek, 3. avgusta 2 0 0 7 , ob 16. ur i na p o k o p a l i š č u v Cerk l jah . O h r a n i l i ga b o m o v l e p e m s p o m i n u .

K O L E K T I V S A V A T I R E S

Z A H V A L A

O b boleči i z g u b i našega dragega m o ž a , očeta, dedka, brata, tasta, botra i n prijatelja

ALOJZA PEVCA Požlepovega S lavka s K o k r i c e ,

se i skreno z a h v a l j u j e m o v s e m , k i ste ga p o s p r e m i l i n a njegovi z a d n j i poti, i n v s e m , k i ste v s r c u potoči l i so lzo v n j e g o v s p o m i n .

V s i . ki ga i m a m o radi.

24 GG info@g-glas.si

A N K E T A

Višarje združujejo Slovence JOŽE KOŠNJEK

Kaj v a m pomeni jo Višarje? Ali pogosto obiščete to goro na st ič i šču s lovanske, ro-manske in germanske kultu-re?, s m o v nedeljo vprašali pet udeležencev tradicional-nega romanja Slovencev iz Slovenije, zamejstva in izse-Ijeništva.

Janez Hudi iz Clobasnice na avstrijskem Koroškem:

"Višarje so lep kraj in z n a n a božja pot, tako kot Brezje v Slovenij i . Z a d n j i h deset let se redno ude ležu jemo višarskih srečanj."

Stane Mihelič iz Podbrezij:

"Zadnja leta se udeležujem vseh srečanj na Višarjah, saj so simbol združene Sloveni-je in znana po izvrstnih pre-davanj ih. O h r a n j a m tudi spomin na starega očeta, ki je redno romal na to goro."

Mojca Kucier Dolinar, poslanka državnega zbora:

"Na Višarjah Slovenci poka-žemo, da s m o eno narodno telo in da spoštujemo svoj jezik kot izraz narodne iden-titete tudi kot člani Evropske unije."

Damjan Manfreda iz Tolmina:

"Prvič s e m na srečanju na Višarjah in zdi se mi enkrat-no, edinstveno. Človeku se vrne energija, zato se bomo z družino še vračali."

Sonja Špela Čuk iz Kranja:

"Na Višar jah s e m prvič in mi ni žal, da s e m poslušala nasvet ž u p n i k a iz ž u p n i j e Zlato polje. Tudi predavanje Berte Golob je bilo odlično. U p a m , da se bom enkrat povzpela na goro tudi peš."

Javni vodovod tudi v Slatni v radovljiški občini s o zgradili 2 ,5 kilometra v o d o v o d a od Begunj d o Slatne, v prihodnjih letih pa ga

b o d o speljali š e d o Srednje in Z a d n j e vasi ter Mlake.

C V E T O Z A P L O T N I K

Slatna - Radovl j i šk i ž u p a n J a n k o S. Stušek in predsed-n i k b e g u n j s k e kra jevne s k u p n o s t i D r a g o F i n ž g a r sta o b o b č i n s k e m p r a z n i k u skupaj z gasi lc i prostovolj-n e g a g a s i l s k e g a društva P o d g o r a v soboto predala n a m e n u prvi del vodovoda Podgora. Kot sta povedala, i m a j o št ir i vas i - S latna, S r e d n j a i n Z a d n j a vas ter Mlaka skupaj tri vodovode, ki so vsi z r a z l i č n i m i teža-v a m i uporabni še zdaj, ven-dar n e ustrezajo več sodo-b n i m standardom in že za-virajo razvoj na tem območ-ju. G r a d n j a 2,5 k i l o m e t r a dolgega javnega vodovoda s č r p a l i š č e m v B e g u n j a h i n 50 k u b i č n i h metrov ve l ik im z b i r a l n i k o m nad vasjo Slat-na je letošnja najpomemb-nejša občinska naložba na področ ju preskrbe s pitno vodo i n prvi del gradnje vo-dovodnega omrež ja Podgo-ra. V o d o v o d je po n a č r t u K o m u n a l e Radovljica zgra-dilo Gradbeno podjetje Bo-hinj, naložba je stala štiri-sto t isoč evrov, od tega je 6 0 t isoč evrov zagotovi la K o m u n a l a , preostalo pa ob-č ina. v S latni , k jer je se-demnajst hiš, so doslej do-bivali vodo i z lastnega vo-

Casilca PCD Podgora sta simbolično spustila vodo iz javnega vodovoda.

dovoda, v katerem pa je v s u š n i h o b d o b j i h p r i m a n j -kovalo vode i n so m o r a l i omejit i porabo. Novega vo-dovoda - b lagos lov i l ga je ž u p n i k F ranc Maček - so se po besedah Dani la Hrovata, poveljnika gasi lskega druš-tva Podgora, razveselili tudi gasi lc i , saj so s i zagotovi l i

vodo za gašenje morebitne-ga požara.

V občini bodo gradnjo vo-dovoda do preostal ih treh vasi nadaljevali v pr ihodnj ih letih. Načrte za ta del bodo izdelal i še letos, pr ihodnje leto bodo uredili vse potreb-no za pridobitev gradbene-ga dovoljenja, za kar je v ob-

č i n s k e m p r o r a č u n u že za-gotovljen denar, izvedbo pa predvidevajo v letu 2 0 0 9 . K e r bo g r a d n j a zaradi za-htevnega terena, majhnega števila priključkov i n razpr-šene poselitve draga, bo ob-č ina poskušala del denarja zagotovit i i z e v r o p s k i h strukturnih skladov.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko D a n e s bo s o n č n o s p o s a m e z n i m i krajevnimi plohami in nevihtami. V sredo bo sprva s o n č n o , potem oblačno s plohami in nevihtami. V četrtek bo pretežno oblačno, ob-časno še bodo krajevne padavine.

Agencija RS n 0l(0)je. Urad u Metcoilogijo

T O R E K SREDA

i l /28 ' 'C I i3/23°C

Č E T R T E K

14/23''C

a UBiiar >«•29/14-C

Sl.Oisdoe ^ ^ ICM/ia-c

30/14*0

o Celovec 'JJJT 28/15'C

tbRatsM /

^ m K ^

ao/iB-c <__)<

Mura% Sobota/

Zagreb O SO/IS«

•O- o Reka _ 30/20-C

Brez večjih kršitev Inšpektorji s o prvi dan uveljavitve novele

protikadilskega zakona kršitelje zgolj opozarjali .

S I M O N Š U B I C

Kranj - V nedeljo, na prvi dan uveljavitve novele pro-t ikadi lskega zakona, k i po-polnoma prepoveduje kaje-nje v vseh zaprtih javnih i n delovnih prostorih ter pro-dajo tobačnih izdelkov mla-d o l e t n i m o s e b a m , i n š p e k -c i j ske s l u ž b e n i s o o d k r i l e več j ih krš i tev zakona, če-prav so bile na delu že takoj po polnoči.

Inšpektor j i Zdravstvene-g a inšpektorata so tako v nedel jo pregledal i 16 noč-n i h lokalov, 83 g o s t i n s k i h obratov v p o s l o v n o trgov-s k i h c e n t r i h i n 4 6 d r u g i h gost inskih obratov ter izre-kl i le tri opozorila.

" T u d i na G o r e n j s k e m n i s m o opazi l i nobenih po-sebnosti. G o s t i n c i so z za-k o n o m dobro s e z n a n j e n i , zavedajo se tudi v i s o k i h kazni , k i segajo do 33 tisoč evrov, z a kadilca pa 125 ev-rov," je dejala A l e n k a Rav-n i k z zdravstvenega inšpek-torata v Kranju. Zdravstve-

n i inšpektorat bo i z r e d n i n a d z o r izvajal p r v i h št ir i -najst dni.

T r ž n i inšpektorat je ugo-tavljal, kako v gost instvu i n trgovinah upoštevajo zviša-nje starostne meje tako za kupce kot prodajalce tobač-n i h i z d e l k o v ter spoštova-nje obveznost i objave pre-povedi prodaje tobačnih iz-delkov osebam, m l a j š i m od 18 let. Pregledali so 35 ben-c i n s k i h servisov (tri n a Go-renjskem) , 11 več j ih trgov-s k i h centrov (tri na Gorenj -s k e m ) in d iskontov ter 24 m a n j š i h trgovin i n proda-jaln (eno n a G o r e n j s k e m ) . Z a r a d i n e u s t r e z n e objave opozori la o prepovedi pro-daje so i z rek l i s e d e m n a j s t opozor i l , dve n a G o r e n j -s k e m . I n š p e k t o r j i z a delo so prv i dan n a d z i r a l i spo-štovanje zakona v bolnišni-c a h i n v z d r a v s t v e n i h do-movih. V štir ih p r i m e r i h so ugotovil i kršitve ter i zrekl i opozorila, v e n e m p r i m e r u pa so izdal i tudi ureditveno odločbo.

Novorojenčki Minuli teden se je v gorenjsk ih porodnišn icah rodi lo 45 novorojenčkov, med njimi dvakrat toliko deklic kot dečkov. V Kranju se je rodilo 10 dečkov in 21 deklic, m e d nj imi dvakrat po dve sestrici. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.170 gramov, najtežji pa je tehtnica pokazala 4 . 0 7 0 gramov. N a Jesenicah se je rodilo 5 dečkov in 9 deklic. Najtežji je bil deček,-ki je ob rojstvu tehtal 3.880 gramov, najlažji deklici pa so babice natehtale 2.380 gramov.

. , 1 0

^ 97.3 Mhi^

M RADIO K R A N J d.0.0. Str i ta r jeva ul. 6 . K R A N J

ItLfcfON: (04) 2812-220 iiiiukoja. <04) 28 12-22 1 nttHje (04) 2022-222 n<owAV< (OSI) 303-505 n«>«o»<>SM FAX: (04) 28 12-225 »nuiui (04) 2812-229 mmi

i ^ n f l j B O u p o s i u ž n n n R A D I J S K A P O S T R J A n a E O R E N J S K E M j

e-po6ta: radlokrani^adlo-kranJ#»l .ipierna stran: www.r«d io-kra nj. si

» • • • • • • • • • I • • • • • • • • I • • • • • • • • • • • • • • • •

»• • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 4 • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • PRILOGA GORENJSKEGA GLASA

GLASBA Ljudski pevci in godci na sv. Ožboltu Minulo nedeljo, na semanji dan, je na sv. Ožboltu nad Škofjo Loko potekalo tradicionalno, že enajsto Srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Prosvetnega društva Sotočje. Letos je s po dvema skladbama na-stopilo enajst skupin. Prvič so se srečanja udeležili pevci KUD Selce iz Sloven-skih goric, Šinkovcov Jože, Tinko in jožica. Vesele Go-renjke, Poljanski veter in So-vrški pravnuki, stari znanci publike pa so Grabljice, Godci iz Naklega, Suha špaga. Hišni ansambel Starman in Škaf. "Razvese-ljivo je, da se je več kot po-lovica nastopajočih skupin predstavila v starih ljudskih nošah," je dejala vodja pri-reditve Hlacinta Klemenčič. Po sr&čanju je obiskovalce, po oceni organizatorjev se jih je zbralo okoli osemsto, zabaval ansambel Rožma-rin iz Ško^e Loke, ki je to-krat nastopil pn/ič. A. H.

J

Najmlajša udeleženca, So-vrška pravnuka Marija Kle-menčič in Julij Mlinšek, sta požela največji aplavz.

Vesela harmonika na Senici

Krajevna skupnost Senica in KUD Fran Šaleški Finžgar Senica organizirata nagradno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko "Vesela harmonika Senica 2007", ki bo letos že sedmo leto zapored. Tekmovanje bo pote-kalo v petek, 10. avgusta, z začetkom ob 18. uri pri Domu KS na Spodnji Senici pri Medvodah. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini: letnik 1993 in starejši in letnik 1992 in mlajši. Nagrada za prvo mesto je dvesto evrov. Prijavnine ni, vsi nastopajoči pa bodo dobili priznanje za udeležbo in okrepčilo. Po tekmova-nju bo še hokejska noč. Dodatne informacije: 01/36 12 919 (Andrej Bernard). M. B.

Dubflre v Cavijoliju

Ambasada Gavioli bo 11. avgusta gostila Alija "Dubfire" Shirazinija ali polovico dueta DEEP DISH, ki slovi po svojih remiksih in izdelanih vokalih. Nastop Alija Shirazinija bo potekal med elegantnimi trendovskimi produkti iz kolekcije Gorenje Ora-lto, ki jo je oblikoval ta drzni in inovativni francoski oblikovalec. Gre za kolekcijo, ki združuje tehnologijo in kakovost Gorenja z oblikovalskim talentom Ora-Tta. Priljubljeni oblikovalec je svojo pot začel tako, da je najprej ustvaril svojo virtualno blagovno znamko, ki mu je prinesla mednarodni sloves. Pozneje je začel sodelovati s števil-nimi mednarodnimi blagovnimi znamkami, kot so Heineken, Adidas, Sagem in druge, med njimi pa je tudi slovensko Gorenje.

Za Deep Dishi sledi JOSH WINK in FFF08, ki se bo zgodil v torek, 14. avgusta, in bo dober uvod v Green Velvet live in Gateana Parisia, ki se bosta predstavila 25. avgusta. A. B.

Gorenjski Gfas naročanje na telefon; 04 201 42 41,

e ^ S t a : narocnine@g-glas.si

Tudi učenje je Lahko prijetno

Priročnik ^a samostojno učenje

10.43€ (2.5oosn)

20% popusta, i

BELA PLESNA ENERGIJA v petek je n a B l e d u lilo kot iz škafa, z a t o je d e l č e k ' z a b a v e v be lem' o d p a d e l . V e n d a r g l e d e na to, d a je bilo prvič, lahko v s e e n o r e č e m o , d a je d o g o d e k uspel .

j i A n k a B u l o v e c

V petek je bil na Bledu napovedan težko pričakova-ni event Fete Blanche oziroma

če stvar poslovenimo, zabava v belem. Organizatorjem jo je sicer malce zagodel dež, vendar zabava ni odpadla.

Grajsko plažo, kjer naj bi potekala popoldanska zabava v kopalkah, je res dobro na-močilo. Proti večeru so se organizatorji (Club Stop in DZT Bled) še toliko bolj po-trudili in na terasi cluba Stop postavili streho. Deževalo ni več, vendar sta DJ Sandro iz Avstrije, ki je zabaval na spodnji ploščadi blejskega tr-govskega centra, in DJ Ben Owl, ki je vrtel glasbo pred Stopom, zaradi mraza imela z ogrevanjem publike zelo težko nalogo. Ker dobra glas-ba nima meja, so bila sedišča kaj hitro polna in ob njih se je začela nabirati množica, željna zabave. Bela obleka, ki je bila obvezna, je do nastopa italijanskega glasbenega pro-ducenta in DJ-ja Paola Bar-bata ter bobnarja Borislava Tubina postala uniforma

Stara znanca diskotek, DJ-a Paolo Barbato in Edi v družbi prijetne Cristine/ Foto:AnkaBuio««

petkovega večera. S prizoriš-ča pred dubom sta se v živo v eter radia Belvi javljala mo-deratorja Maja Tratnik in Gregor Mum. Ko je ura od-bila polnoč, se je dogodek iz zunanjih prizorišč preselil v Stopove notranje prostore.

Ob predvajanju modeme plesne glasbe hišnega DJ-a

__Bena Owla so dolge rokave končno zamenjala poletna oblačila. Za pravo norijo na

plesišču pa je poskrbel že omenjeni stari znanec disko-tek Barbato, ki je pri svojih več kot štiridesetih letih še vedno v zelo dobri glasbeni kondiciji. Nabito polna dii skoteka se je od plesne ener-gije tresla vse do sončnega vzhoda.

Ekskluzivna znamka Fete Blanche, v prevodu 'proslava v belem', ima na avstrijskem Koroškem že desetletno tra-

dicijo, kjer se na eni zabavi zbere več kot deset tisoč ljudi vseh starosti. Lastnik licence in častni gost blejske različi-ce Dieter Kienberger je 'belo proslavo' velikodušno odsto-pil tudi Bledu. Z organizator-ji je bil nad obiskom in odzi-vom obiskovalcev prve to-vrstne prireditve pri nas za-dovoljen in upa, da bo v pri-hodnje event postal tradicio-nalen.

Za dodatno popestritev petkovega večera je poskrbel bobnar Borislav Tubin z jesenic.

Na spodnji terasi je glasbo predvajal DJ Sandro.

Stopov hišni DJ Ben Owl je ogreval na terasi diskoteke.

Jerneja se spominjamo iz resničnostnega šova Bar. Pravi, da se na Bledu počuti domače. V klubu Stop ga srečamo pogosto. Tokrat za točilnim pultom.

Od leve: umetniški vodja Stopa Urban Triplat, lastnik licen-ce Fete Blanche Dieter Kienberger in lastnik Stopa Robert Nemeček so bili s prvo tovrstno zabavo pri nas zadovoljni.

KU LTU RA

POGUMNA IN RAZIGRANA KOT KEKEC Igrati v Kekcu je super, sta enotna Matevž Vidic in iVIaja Triler, mlada pevca, ki sta odigrala glavni vlogi v domači predstavi poletnega gledališča na Studencu.

lasna Paladin

Dogajanje na le-tošnjem kul-t u r n e m festi-valu v pole-tnem g l e ^ l i š -č u na Studen-

c u se je že prevesilo v drugo polovico i n kot vsako leto se je tudi tokrat izkazalo, da je bila največ zanimanja delež-na predstava domačega kul-turnega društva M i r a n Jarc iz Škocjana pri Domžalah, k i je tudi z letošnjo igrano ko-medi jo Kekec je pač Kekec zadelo v polno. O b premieri in vseh nadaljnih šestih po-novitvah, kolikor j ih je bilo doslej, je bilo sedežev za vse obiskovalce komajda dovolj, po predstavi pa so zadovoljni domov odšli tudi zaradi dveh m l a d i h g lavnih igralcev -Matevža Vid i ta i n Maje Tr i -ler, k i sta zaigrala Kekca i n Mojco.

"Prav n o b e n i h težav n i bilo, prepričan sem, da sta izredno zadovoljna i n vese-la, kako tudi ne, saj sta pre-segla s a m a sebe," s pohva-l a m i n i skopar i l rež iser i n vodja festivala A l o j z Stra-žar, k i je do dveh m l a d i h i n n a d a r j e n i h pevcev p r i š e l prek S l o v e n s k e g a okteta. Matevž je n a m r e č s i n nje-govega prijatelja Jožeta Vi -dita, vodje okteta. Maja pa hčerka č lana Janeza Tr i ler -ja. "Kekca s e m imel v mis -l ih že nekaj časa, ko pa s e m prvič v idel Matevža peti, s e m se odločil, da glavnega igra lca z a to predstavo ž e i m a m . T r e b a je bilo le malo pohiteti, da fant n e bo m u -tiral, zato s premiero n i s m o

Majo in Matevža v prihodnosti gotovo čaka še veliko pevskih in Igralskih vlog.

m o g l i več odlašat i i n s m o se zanjo odloči l i že letos."

Dvanajst letni Matevž i z Šmartnega pr i L it i j i i m a s predstavo s a m e dobre izkuš-nje. Pa se je tako pomembne vloge na začetku kaj ustrašil.' "Malo res, ker doslej še ni-s e m igral in s e m na priredit-vah samo pel. Kar veliko be-sedila s e m se mora l naučiti, a s m o veliko vadili, tako da n i bilo n o b e n i h težav, tudi treme nisem imel. Pred pre-miero m e je skrbelo, ker m e n i n ič skrbelo. Prav n ič ni-s e m bil nervozen," priznava Matevž, k i poje v treh zborih, zato m u nastopi pred publi-ko niso tuji i n t u i tisočglava m n o ž i c a pod o d r o m ga n i zmedla. "Kekec je super i n n a v d u š e n s e m nad v s e m skupaj. Čeprav se m i je naj-prej malo č u d n o zdelo, ko

s e m svojo podobo videl n a vseh teh plakatih, s e m zdaj zelo vesel, da je tako," še do-daja i n vesel pove, da ga je prišlo gledat že veliko sošol-cev, da se dobro r a z u m e z vsemi igralci i n da gre ta te-den na morje, ker doslej za-radi predstav pač n i bilo časa.

Podobne i z k u š n j e i m a tudi leto dni mlajša Maja i z Železnikov, k i takoj poudari, da je zelo rada na odru, zato ni prav nič razmišljala, ali bi vlogo sprejela ali ne. "V šoli že od prvega razreda nasto-pam v dramskem krožku i n pojem, i g r a m viol ino in z očetom nastopam na različ-n i h prireditvah. T r e m e ni -m a m nikoli," pravi i n kmalu p)ostane jasno, od kod vsa sa-mozavest, k i kl jub rosnim le-tom izžareva i z nje. "Ze lo

už ivam, ko nastopam pred toliko l judmi in gotovo b o m v živl jenju še veliko pela in igrala." Kaj pa se je bilo pri vlogi Mojce najtežje naučiti.' "To, kako hoditi, ker je Moj-ca slepa," odvrne, vse drugo pa je šlo brez težav. Besedila nikdar ne pozabj, igrati pa je zaradi edinstvene scene i n vseh drugih igralcev, s kate-r i m i se dobro razume, s a m o veselje.

Svoj i v logi sta z Matev-ž e m odigrala i n odpela tako prepričljivo, da se je režiser odločil, da bosta n a k o n c u zapela še brez g lasbene spremljave, saj je večina ob-činstva menila, da pojeta n a vnaprej posneto glasbo.

" R e ž i s e r n i b i l preveč strog," sta A l o j z a Stražarja v s m e h u opisa la Maja i n Matevž.

P f ^ t r » / M A W M > » t C C M ! K 6 T O 0 V e j A -

BLED

Festival Okarina zopet navdušuje V petek se je zaradi slabega vremena prireditev preseli-la v Festivalno dvorano, kjer je nastopil Kathryn TickelI band iz britanske pokrajine Northumberland. Dvorana je pokala po šivih, saj je ljudska glasba piščali, meiede-ona, kitare, akust ične bas kitare in nurthum-brianske pičali ter gosl i privabila veliko poslu-šalcev. Potem je navdu-ševala keltska ročk sku-pina Canterach, ki teme-lji na glasbi dud in piš-čali. S lovenski a n s a m -bel Bossa de novo (na fotografiji) je nedeljski večer po-pestril z brazilsko glasbo na svoj način, saj je bilo v pes-mih čutiti tudi pridih slovenske glasbe, jugo ročka In ita-lijanske kancone. Včeraj pa se je predstavil mednarodni orkester Etno HIstria. Tudi danes nas čaka zanimiv večer v družbi slovenske skupine S a m e babe. Anka Bulovec

RADOV141CA

Prihaja Festival Radovljica Z uvodnimi prireditvami in s lovesnostmi s o včeraj v Ra-dovljici ž e napovedali letošnji 25. Festival Radovljica. Si-cer pa bo glasbeni del v soboto, n . avgusta, odprla sku-pina Sonatori de la C io iosa Marca iz Italije. D o 24. av-gusta Se bo zvrstilo deset koncertnih večerov večinoma v Radovljiški graščini, po en koncert pa tudi v Linharto-vi dvorani, cerkvi sv. Petra v Radovljici in na Ljubljan-skem gradu. O b pestri mednarodni glasbeni ponudbi bomo na treh koncertih poslušali tudi slovenske izvajal-ce. Prvič doslej bomo na radovljiškem festivalu, katere-ga program je oblikovan iz stare in nove glasbe na histo-ričnih instrumentih, poslušali tudi jazzovsko interpreta-cija Bachove glasbe. V petek je bila v Galeriji Pasaža v ra-dovljiški graščini odprta razstava fotografij Mateja Ru-pla, ki že m n o g o let skozi oko fotografskega aparata be-leži festivalske večere. Tokrat se predstavlja s trenutki z lanskega festivala - nekoliko drugače (glej fotografijo). I. K.

G G H Z L E T i y ( i S . avgust 2 0 0 7

STRUNJAN in PORTOROŽ šE NEKA) PROSTIH MESTI Cena 18 EUR - naročniki Gorenjskega glasa imajo 10 % popust.

Napovedujemo enodnevna izleta

(gS. avgust 2 0 0 7 ^

cvetfi6ii sejem in krožni ogled Dunaja Cena Izleta je 31 eur • naročniki Gorenjskega glasa imajo 5 % popust.

(B. september 2 0 0 7

KUMROVEC IN T U H E U S K E TOPLICE ogled Kumrovca in kopanje v TuMjskih topikah Cena izleta je 28 eur - naročniki Gorenjskega glasa Imajo 10 % popust.

vsako soboto

GARDALAND in CANEVAWORLD - cena 48 EUR

Prijave: Gorenjski glas po tel.: 04/201 42 41 ali Agencija Linda po tel.: 04/235 84 20 , ali 041/248 773-

Gorenjski Glas ^

TELEVIZIJA Peripetije čarovnice Hudibabe

v petek je v Radovljici potekala glasbena lutkovna predstava z naslovom Peripetije čarovnice Hudibabe. Predstava, ki jo igra gledališče Burekteater iz Velenja, je nenavadna, saj gre pravzaprav za prvi v živo odigran slovenski lutkovni film. Miniaturne marionete, stare več kot šestdeset let, spretno vodi lutkar Kajetan Čop. Igro z igranjem na električno kitaro spremlja kitarist Goran Planko, da pa bi zadovoljili večje število gledal-cev, snemalec Jasenko Ivančevič predstavo hkrati snema z digitalno kamero in projicira na filmsko platno. Občinstvo lutkarja ne vidi, vendar povezava še vedno obstaja, saj se zelo dobro sliSijo. Gledališče in film so ustvarjalci predstave tako uspešno združili, da so postali zanimivi za vso evropsko publiko. Akterji verjamejo, da čarovnice res obstajajo, in celo trdijo, da jo imate zelo verjetno pred ali za ali pod ali nad sabo. Z odlično igro v Radovljici so o tem skorajda pre-pričali tudi otroke, tako da je verjetno med njimi marsi-kdo, preden je zaspal, dobro pogledal še pod posteljo. Anka Bulovec

Nova baročna dvorana v Radovljici smo v objektiv ujeli ekipo Televizije Sloveni-ja, ki ustvarja kulturni program. Tokrat so snemali odprtje obnovljene dvorane. V radovljiški graščini so namreč ob občinskem prazniku odprli obnovljeno baročno dvorano, ki je po mnenju strokovnjakov najlepša na Gorenjskem. A. B.

POLNOČNI KLUB V IZOLI Petkovi v e č e r n i klepeti v P o l n o č n e m k lubu s e a v g u s t a o d v i j a j o n a s l o v e n s k i obal i , n a t a n č n e j e v Izol i . P o l n o č n e k l u b e z gost i v Izol i ustvar ja jo D a n i c a L o r e n č i č , B o š t j a n Kl jun, V i d a Petrovč ič in j a s n a Krlj ič V r e g . O d d a j e si lahko o g l e d a t e o b petkih o b 22 .50 na 1. p r o g r a m u T e l e v i z i j e S loveni ja .

A l e n k a Brun

Prvi petek v avgustu ste lahJco spremlja-li pogovor s stro-kovnjakinjo za sla-ne ribe Elizabeto

Pušpan, upokojenim ribi-čem in kapetanom Rajkom Jakominom, potapljačem in pred leti vrhunskim športnikom Silvom Vra-nom ter vinarjem in vino-gradnikom Bruno Žarom. Zazveneli sta tudi harmoni-ki Tomaža Boškina in Ma-rina Sinkoviča.

V petek, 10. avgusta, bo Polnočni klub namenjen avantgardi. Z Dragom Mis-lejem - Mefom, Nino Peče, Denisom Papičem in Tuli-om Furlaničem lahko spo-znate naše najmanjše oba-lno mesto povsem drugače. Gostje bodo spregovorili o avantgardni naravi Izole. Ali veste, kaj se je dogajalo v zla-tih 60. v parku Arigoni in koliko ljubezni je vzklilo med tamkajšnjimi drevesi, da so se v Ambasado Gavioli zgrinjale tudi petstoglave množice plesalcev in da je Kino otok v Štirih letih postal

svetovna referenca za Izolo? Pogovor bo vodil Boštjan Kljun. Naslednji Polnočni klub bo posvečen 'papara-com', fotografom, katerih poslanstvo je včasih nesram-no. V Polnočnem klubu bo Vida Petrovčič gostila Janija Božiča, Mateja Družnika, Alojzija Petrovčiča in Tinka-ro Kovač. 24. avgust pa je na-menjen 'uličnim ustvarjal-cem'. Nekateri živijo in raz-mišljajo popolnoma druga-če, kot si lahko mislimo. Nji-hov dan ni sestavljen iz kla-sičnega jutranjega hitenja v službo, brezvoljnega prešte-

vanja denarja in nezadovolj-nih vzdihov, da si tudi letos niso mogli privošdti čudovi-tih počitnic. Živijo drugače, v skladu s svojo umetniško dušo. Vsem pa je skupni imenovalec Izola. Jasna Kr-ljič Vreg bo v Polnočnem klubu gostila izjemno zani-mive, duhovite in nepredvid-ljive goste: lutkarja Dareta BrezavšČka, članico uličnega gledališča Brigito Dane, sli-karja Marjana Kralja in glas-benika Marka Gregoriča. Vsak izmed njih bo v oddaji pokazal, kako si služi svoj 'umetniški kruh".

Paparaci tudi v Sloveniji niso priljubljena 'vrsta' fotografov./FOIO: RTV SLO

i l v l j^^fsVvl jenje

^ ^ ^ telesno gibanje, ob katerem se boste zabavali, uživali in vsak dan zase napravili

nekaj dobrega! Knjigi je priložena video kaseta ali DVD, z enournim programom raznih vaj, ki pa so

sestavni del knjige.

Cena za knjigo -<- DOV ali videokaseto le 2 1 EUR!

Gorenjski glas, Zoisova j, Kranj aii po tel: 04/20142 41 orf 7. do 15. ure, narocnine@g-glas.si

Nič ueč shujševalnih tablet in diet!

'TUDI; Z06y|W}VlMIHIDRXn

STE LAHKO ZASVOJENI

, «ISTE m\ SflIVI Z» SVOJE

^jtjižni uspešnici '•• j -mno ugodnih cenah!

Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni samo 2 2 , 6 2 EUR

(niste sami krivi za svoje odve<ne kilograme)

Duhovna pomoč pri zasvojenosti z ogljikovimi hidrati samo 20|4'9 (prevzemite nadzor nad svojim življenjem in telesno težo)

Prodaja: Gorenjski gias, Zoisova t, Kranj ali po tel.: 04/20142 41 od 7. do 15. ure, narocnine@g-^ias.si

DUHOVNA POMOČ PFIL

ZASVOJENOSTI

ZOOUIKOVHMMATI

Za vas belciimo Cos • GorCnjskl GIBS Za vas bcleiimo čas

KINO, SPOREDI, RADIO

OFSAJD Ofsajd je 'pametna' komedija, ki prikazuje boj za pravice žensk v Iranu. Film je lani prejel srebrnega medveda na festivalu v Berlinu in istega leta še nagrado Amnesty International na ljubljanskem Liffu.

Alenka Brun

Kdo je nenavadni fant, ki tiho sedi v avtobusu, polnem kričečih navijačev, ki si gredo ogledat

nogometno tekmo? Pravza-prav je ta plah fant dekle, ob-lečeno v fanta. V Iranu nogo-met obožujejo tudi ženske. Vendar to dekle nima sreče. Pred 2ačetkom tekme jo are-tirajo in jo skupaj z drugimi ženskami pridržijo ob stadi-onu. Po tekmi jih bodo pre-dali policiji. Toda pred tem jih bodo mučili. Prenesti bodo morale vsak vrisk in žvižg, vsakršno navijanje, ki ga bodo lahko slišale med tekmo, ki si je ne morejo ogledati. In kar je še huje: poslušati bodo morala ko-

mentiranje vojaka, ki se mu o nogometu še sanja ne. Vseeno pa se ta mlada dekle-ta ne bodo vdala in bodo sku-šala storiti vse. da bi prišla na stadion.

Film Ofsajd pripoveduje o iranskih ženskah, ki se ne smejo udeleževati nogomet-nih tekem. Nogomet je v Ira-nu verjetno najbolj gledan šport, njegovo priljubljenost

pa dosega ^ol j vvrestling. Ig-rajo ga v nogometnih klubih po vsej državi in tudi v šolah, v parkih, na ulicah, a islam-sko pravo v Iranu ženskam postavlja stroga pravila.

RAD1JSK4 SPOREDI Radio Kranj 97,3 Mhz (www.radio-kranj.si/program.php)

Torek - ob 6.40 bo oddaja Kako deluje, ob 16.20 bo gost Center za trajnostni razvoj podeželja, ob 17.20 avtomobi-listična oddaja, ob 18.20 pa računalniške novice. Sreda -ob 6.40 bo oddaja Kako deluje, ob 18.20 oddaja za upoko-jence, ob 19.30 bo na sporedu študentska oddaja Zadetek. Četrtek • ne preslišite Planinsko športnega kotička ob 14.30 in zanimive stalne glasbene oddaje Drobtine iz Ročk zgodovine ob 19.30. Ob 20. i0 bo vedeževanje z Danyjem v živo. Petek - ob 7.10 prisluhnite okoljevarstvenim novič-kam. Ob 10.30 in 18.10 bo gost ekipa Razgibajmo poletje. Sobota - program bo čez dan bo v znamenju stalnih rubrik Bistre glave ob 9.10, oddaje Dobro jutro, Slovenija In gla-sovanja za naj kopališče ob 11,io. Ob 12, uri bodo Mali oglasi, ob 16.20 oddaja Na planincah, ob 19.20 pa bo na sporedu Verska oddaja. Nedelja - nedeljska radijska raz-glednica bo ob 13.15 prišla iz Kranjske gore in okolice. Še prej, ob 12. uri bodo mali oglasi, izpostaviti pa velja še Ne-deljsko filmsko popoldne ob 17.10 in Kino kviz uro kasne-je. Ponedeljek - ob 6.40 bo kot vsaki dan na sporedu Kako deluje, ob 7.15 tako kot vedno ugriznite z nami v Jabolko zdravja, ob 9.20 bo oddaja Se res poznamo, ob 16-10 pa športna oddaja Točke metri sekunde.

Radio Ognjišče, 104,5 in 105* 9 Mhz (wvw.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)

V torek ob n.45 boste več slišali o ameriški samodejni sondi Phoenix in ruski tovorni ladji Sojuz, ki potujeta po vesolju. V oddaji Karitas ob 13.30 bodo spregovorili o pro-gramu Zaupanje. V sredinem dopoldnevu boste ob 11.15 s sestro Nikolino med drugim pripravljali zelenjavni golaž. Ob 17. uri vam bodo povedali, kako je z rjavinn medvedom v Sloveniji. Ob 20.30 bodo spregovorili o evangeliju po Marku. V četrtek bo ob 9.30 Vabilo na pot, od 20.30 do 23. ure pa Karavana prijateljstva. V petkovi prometni rubriki Na potek ob 6.40 boste slišali, kako ravnati na križišču Ob 13.30 ne preslišite, s čim si lahko izboljšate vid. V Do živetjih narave ob 17. uri se bodo spomnili vzpona na Škr latico. Naš gost v soboto ob 18.15 bo avtor in vodja projek ta Ceoss Peter Svetik. V nedeljo ob 17. uri boste več sliša li o pisatelju Karlu Mauserju, ki se je rodil pred 99, umrl

pa pred 30 leti. Oddaja"Prijatelji Radia OgnjiSCe bo v po-nedeljek ob 20.30 romala na Svete gore v župniji sveti Pe-ter pod Svetimi gorami.

R a d i o P o t e p u h , 9 1 , 0 M h z

(www.potepuh.com)

V torek ob 15.10 prisluhnite nasvetom babice, ki res da ni več mlada, a marsikaj obvlada. V sredini oddaji Rože&Vrt ob 14.10 vam bomo predstavili še eno zanimivo grmovni-co, ki vam bo s svojim cvetjem polepšala poletne dni, ob 15.30 pa prisluhnite oddaji Mozaik Slovenije. Petkova od-daja Moja dežela ob 14.10 vam bo ponudila namig, kam se lahko odpravite na potep ob koncu tedna; ob 16.10 pa prisluhnite oddaji Živimo lepo, v kateri bo Saša Einsiedler klepetala z znanim Slovencem. Če se ukvarjate s podjetniš-tvom, ne zamudite ponedeljkove oddaje Izziv podjetništva ob 10.30; če pa vam zdravje dela preglavice, prisluhnite Zdravstvenemu kotičku ob 12.10 - saj poznate tisti rek: "Za vsako bolezen rožca raste ..."

R a d i o S o r a 9 1 , 1 M h z

(www.radio-sora.si)

Poleg rednih rubrik, ki jih na Radiu Sora pripravljajo tudi v avgustu, vas na tem mestu še posebej opozarjajo na od-daje aktualno, ki so na sporedu vsak delovnik ob 9. uri. Danes bodo "dan potem" oziroma dva dneva po datumu, ko je začel veljati novi kadilski zakon, preverili, kakšno je njegovo izvajanje v praksi. Sredino oddajo aktualno bodo namenili vprašanjem, s katerimi se srečujejo invalidi, pod podnaslovom Kjer je volja, tam je tudi pot, pa jo vsako drugo sredo v mesecu pripravlja Darko Kisovec. V četrtek ob devetih vas bodo povabili na Kresno noč v Bohinju, v petek pa na večer slovenskih podoknic na Hotavljah. V so-boto ob devetih boste spet poslušali radijski kviz, v nede-ljo pa vas bodo povabili v zaklade slovenskih spominov, ki so tokrat nastajali v oglarski bajti ob kopi na Starem vrhu. Opozarjajo vas tudi na oddajo Za varen vsakdan v četrtek ob 17. uri, v kateri bodo gostili enoto pomorske policije in vas opozorili na nevarnosti, ki nam pretijo na morju in v vodi nasploh. Vabijo vas tudi k poslušanju dveh S N O P -ovih noči, skupnih noči slovenskih radijskih postaj, ki bo-sta v rokah sodelavcev Radia Sora. V noči s četrtka na pe-tek bo Martina Kolenc gostila diplomantko univerze v New Yorku in košarkašico Saro Oblak, noč kasneje pa vam bo popestrila Milena Miklavčič.

Transformerji Režiser Michael Bay, ki je ustvaril spektakle Armaged-don, Podli fantje in PearI Harbor, nas bo tokrat popeljal v robotsko vojno med plemenitimi Autoboti in zlobnimi Decepticoni, ki so si za poslednje bojišče izbrali Zemljo. Ključ do uspeha negativcev leži v rokah nič hudega slutečega mladeniča Sama, ki si skuša priboriti naklo-njenost zapeljive Mikaele, a se oba znajdeta sredi srdite vojne. Na srečo jima na pomoč priskočijo Autoboti in začne se neusmiljen spopad, ki za sabo pušča popolno uničenje, usoda človeštva pa je odvisna od osebnega poguma vsakega posameznika. A. B.

KINO SPORED

KINOCENTER. KRANJ

Torek, 7.8. 16.15 HARRVPOTTERINFENIKSOVRED 19.00 in 21.30, UMRI POKONČNO

Sreda, 8.8. 16.15 HARRVPOTTERINFENIKSOVRED 19.00 in 21.30, UMRI POKONČNO

Četrtek, 9.8. 17.00 in 18.45, DIVJI VALOVI 20.30, UMRI POKONČNO 4

Petek, 10.8. 17.00 in 18.45, DIVJI VALOVI 20.30, UMRI POKONČNO 4

Sobota, 11.8. 15.15,17.00 in 18.45, DIVJI VALOVI 20.30, UMRI POKONČNO 4

Nedelja, 12.8. 15.15,17.00 in18.4S, DIVJI VALOVI 20.30, UMRI POKONČNO 4

Ponedeljek, 13.8. 17.00, DIVJI VALOVI 19.00, TRANSFORMERJI 21.45, UMRI POKONČNO 4

UNHAR70VA DVORANA RAOOVUI«

Petek, 10.8. 19.00, MOJ HITLER 21.00, ZAPISI O Š K A N D A L U

Sobota, 11.8. 19.00, ZAPISKI O ŠKANDALU 21.00, MOJ HITLER

Nedelja, 12.8. 19.00, MOJ HITLER 21.00, ZAPISI O ŠKANDALU

KINO BOHINJ. UD J02A A2MANA. BOH. BIST.

Torek, 7.8. 20.30, OCEANOVIH13

Četrtek, 9.8. 20.30, BORAT

Petek, 10.8. 20.30, OCEANOVIH13

Nedelja, 12.8. 20.30, BORAT

KIHO SOM. iKOFJ« LOKA

Petek, 10.8. 18.30 FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA LETALCA 20.30, POGUM ZA UUBEZEN

Sobota, 11.8. 18.30, POGUM ZA UUBEZEN 20.30 FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA LETALCA

Nedelja, 12.8. 18.30 FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA LETALCA 20.30, POGUM ZA UUBEZEN

9 7 5 7 9

7 1 2 6 5 7 4 3

3 1 6 2 7 8

6 8 5 7 2 6 4

4 1 O D E l E i B O D a e l C s u • 9 2 1 L 6 1 * S 1. 8 1 C Z 9 9 8 z k n 8. : S • t 6

S r

s f

i 8

n t s S e t 6

S r

s f

i 8 Vi 8 z s t

9 6 s Z E1 1. » C i * Z £ 3j 9 t 9

|9IZ 1 91» C s 6 Z

SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enenn izmed odebeljenih devetih kvadratov.

S«tavil»; Peuj F.

06 TOREK_7.8.2007

muianua OTROŠKA PERESA

Sonet - ljubezen

N e k o č zelo rada s e m te imela, tvoja nežna usta so me poljubila, vedno skupaj sva govori la, s ladka sapica me je objela.

Š e kar nisem nič dojela, d a spet s e m s e zaljubila, veliko poljubov d r u g e m u obljubila, saj tvoja l jubezen ni me v e č hotela.

A s p o m i n nate še kar živi, hočem, da odide, a noče se mi izbrisati izpred oči.

H o č e m , da drugi s p o m i n pride, da drugega s e b o m spominja la tiste dni , ko sonce spet zaide.

Meta Zajoka r, Gorje

Krpanova pot domov

S podplati s e m udaril ob stegna Kobilici in ž e je zdirjala pro-ti Vrhu pri Sveti Trojici. Pot je bila jako dolga. Na njej s e m srečal Petra iz D o l e n j e vas i . Povabil m e je v oštar i jo pr' Ž g a v c u na pirček ali dva.

Ž e s a m pogled v duri mi je pognal strah v kosti. K o s e m vstopil, s e m se jako začudi l . Notri s o bili cesarica, cesar, minister G r e g o r in za voga lom skrit gosti lničar. Spregledal s e m Petra, bil je i zdaja lec , z v e s t c e s a r j u . C e s a r i c a je pristopila in m i rekla: "Ako ne izgineš daleč stran na jug, se ti ne piše dobro." Zleknil s e m se na zofo in se začel posme-hovati, češ kaj mi pa morejo, saj niti s a m cesar n i m a voja-ka, ki bi mi bil kos. C e s a r pa je rekel: "Ako ne greš, b o m poslal mojo celo vojsko nadte." Jaz pa: "To je tako, kot da bi šle ose k s r š e n o m na obisk. H v a l e ž n o s t pa taka z a to, kar s e m vam na Dunaju napravil. Raje se b o m kar odpravil , saj je bolje d o m a z a pečjo ležati, kot pa s e z vami prepirati. Pa tudi vojsko lahko pošljejo nad mano, s e bom imel vsaj s č i m zabavati."

Ravno s e m osedlal Kobil ico, pa so pritekli z a mano. Meni je bilo malo m a r zanje, zato s e m kar oddirjal. Misl im, d a je ce-sarju tudi prav malo mar, da bi se njegova vojska z m a n o ukvarjala. Nadaljeval s e m pot proti Sveti Trojici.

Rok Lotrič, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka

TISOČ UGANK ZA MALČKE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko:

Kdo sonce nam skrije in dež nam prinese, ko sonček posije, pa pete odnese?

Ugotovite pravilen odgovor in n a m najkasneje do petka pošl j ite S M S z v s e b i n o ug+rešitev-f ime, priimek in naslov na številko 0 3 1 / 6 9 1 1 1 1 . N e k d o bo prejel knj i žno nagrado z a l o ž b e Didakta. Ime nagrajenca b o m o objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi jok. Srečni nagrajenec je Domen Tomše iz Besnice.

SUDOKU ZA OTROKE

s f e 2 1 9 i z 9 f £ 9 f 9 z 1 9 £ e s i 9 Z 9 1 9 £ t- Z z e p 9 9 1

3 4 1 6

6 3 3 2 5 3 2

1 Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka Številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka številka

vpisana le enkrat. Sesuvili: Eva in Bme

RAZGIBANO POLETJE V KRANJU v projekt R a z g i b a j m o poletje, ki letos prvič poteka v Kranju, s e je vključilo okoli d v e s t o otrok. Minuli

t e d e n je bil p o s v e č e n odkrivanju ta lentov in z g o d n j e m u p o u č e v a n j u tujih jezikov.

A n a H a r t m a n

Projekt R a z g i b a j m o poletje, k i ga orga-niz ira Jan, zavod za razvoj izobraževal-n ih , k u l t u r n i h i n

športnih dejavnosti v sodelo-v a n j u z Jezikovno šolo Jan, v K r a n j u poteka o d sredine ju-lija, zak l juč i l p a se bo ta pe-tek. P o besedah vodje pro-jekta Boštjana Gasser ja so v št i r ih tednih želel i otrokom ponudit i z a n i m i v o i n vsebin-s k o bogato prež iv l janje po-čitnic. "Pri m n o g i h projektih je poudarek p r e d v s e m n a športu, m i pa s m o se trudiK z a č i m večjo raznol ikost i n kakovost izvedbe," je dejal.

P r o g r a m so razdel i l i n a dva segmenta. Otroci od pr-vega do četrtega razreda so v dopoldansk ih lurah spozna-val i angleški jez ik i n užival i v š p o r t n i h akt ivnost ih , po-p o l d n e pa so se v k l j u č i l i v raz l ične delavnice. Pester iz-b o r š p o r t n i h akt ivnost i i n delavnic so izpel jal i tudi z a otroke od petega do devete-g a razreda; izvedli so biolo-š k o , g ledal i ško, jez ikovno, m o d n o , n o v i n a r s k o , raču-n a l n i š k o i n podjetniško de-lavnico. S lednja je bila zago-tovo ena najbolj z a n i m i v i h , saj so ustanovil i podjetje T e -

P i v e mature

Minuli teden so se otroci na glasbeni delavnici pod vodstvom Simone Košak (desno) naučili himno Poletje v tebi, ki jo izvaja skupina Pop design.

j in lep nakit. "Velik p o m e n s m o pri vseh delavnicah na-meni l i i z k u s t v e n e m u življe-nju. V s k l o p u podjetniške s m o obiskali borzno-posred-n i š k o hišo, zavarovalnico, banko. T a m so pojasnili, kaj vse je potrebno za odprtje ra-čuna. Otroci so zasedli posa-m e z n e f u n k c i j e v podjetju, vsak je bi l odgovoren z a dolo-čeno nalogo. O d p i r a l i so nova delovna mesta, i2delali so prodajn i katalog nakita ...," je strnil Gasser i n dodal, da so bile delavnice zelo ko-

r istne z a odkr ivanje skr i t ih talentov. "Prav n a podjetniški delavnici je neki deček ugoto-vil, da m u je podjetništvo pi-sano na kožo," je dejal.

T u d i na novinarsk i delav-n i c i so, d e n i m o , otroci mi -n u l i teden dodobra izkusi l i , kaj p o m e n i b i t i n o v i n a r v praksi. Pisali so prispevke za sp letno stran i n se v ž ivo og laša l i v eter n a R a d i u K r a n j . " S u p e r je bilo. Prav n i č treme n i s e m i m e l a i n tudi glas se m i n i tresel. Ve-sela sem, da s e m se udeleži-

la novinarske delavnice," je navdušeno dejala enajstletna N i n a V o d n j o v . U s v o j e n o znanje so v prakso prav tako prenašali mla jš i otroci, k i so, na pr imer, v bl ižnji slaščičar-ni v ang leškem jez iku naro-čali sladoled.

Delavnice so v sk lopu pro-jekta Razg iba jmo poletje po-pestr i l i tud i z n a n i gostje: obiskali so j ih m i š i c a i n pev-ka Sanja G r o h a r , športnika Mit ja Petkovšek i n M o j c a Rode, z m o t o r j e m pa se je pripeljal M i r a n Stanovnik.

Založništvo in izobraževanje, Gorenjska cesta 33 o, 4240 Radovljica

tel.: 04 5320 200, faks: 04 5320 211 e-pošta: zalozba@didakta.si vvvvvt/.didakta.si

V Didaktini nagradni križan-ki lahko sodelujete tako, d a d o p r i h o d n j e g a torka p o š -ljete s m s z vsebino kr-Kges-lo-i-ime, priimek in naslov na številko 031 691 m (na primer: kr-hsvetovno leto fi-z i k e - f T i n a Dolenc- i -Zoisova 5, Kranj). Žrebanje bo v če-trtek, 16. a v g u s t a , i m e n a s r e č n i h n a g r a j e n c e v p a b o m o objavil i č e z dva ted-na. Med pravi lnimi odgovo-ri b o m o izžrebal i tri nagra-j e n c e , m e d katere b o m o razdeli l i tri pr iv lačne knj iž-ne nagrade, ki jih poklanja z a l o ž b a Didakta.

UŠ ULI AntuoaKiia

GORENJSKI GLAS

SMUČAR. KlOOJI SHUK

KURA. PUTKA

POGOVOR, RAZPRAVA

AMOREJ ROBIC

VEČJA, OKROGU SERVNTNA POSOOA

OEUVEC PRI MON-TIRANJU

15

13

18

PRIPRAVA ZA STIS-KANJE

ANDREJ 8WAR

Da TEDNA

"SSuT KI PIKA

DB. CELOTE

ELDA V L I R

SESTAVU: F.KAUN

NAaVZA STAREJ-

SECAURE-JAIEGA

M^GA

IME PEVKE GOTAR

IZVOR SVETLOBE.

SVEMO

URŠKA PAVUN

ŽIVEC MESNI JETRNI NAMAZ

22

NASTV voonaj (IIARK))

23

SODNI ZBOR

nSATtU CANKAR

20

ouipum

17

SPOORS-UAJ

STANE SEVER

IZLOCEKIZ MEHURJA,

URIN

ORANŽADA

KRAJ PRI POSTOJNI

16

12

PETRA NOVAK

ERNA MUSER OVCJE KRZNO

10

RUMENO-RJAVA BARVA

ZELO UREJENA GOSPA

19

SLOVARC :

SENAT

KALCEK, POGANJEK

14

22

• • • • • • • • •

AVTOMOBILIZEM

ZLATARSTVO PO JAPONSKO Test: Toyota Auris 1,6 Dual VVTi Luna

O Matjaž Gregorič

Ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse po-vezano z zlatom, kar z imenom

spominja na to žlahtno kovi-no. Auris bi bil glede na Toyo-tino tradicijo v spodnjem srednjem razredu lahko po-stavljen v zlato dobo, vendar so poševnooki možje rekli, da je z njegovim prihodom ko-nec enega in začetek novega obdobja. Ob hitrem pogledu bi Toyotino novo orožje lahko spominjalo na tisto, ki so ga dolgo vrsto let dokaj uspešno uporabljah za boj z daljnov-zhodno in tudi evropsko kon-kurenco, toda legendarno Co-rollo želijo vsaj v kombilimu-zinski različici odriniti v zgo-dovino.

Auris sicer ne povzroči za-stoja dihanja ali srčnih bole-čin, kljub temu pa je Toyoti-nim (evropskim) oblikoval-cem uspelo spraviti skupaj av-tomobil, ki lovi modne smer-nice. To še ne pomeni, da je zunanjost drzna ali izrazito posebna, ampak raje zadrža-na in klasična, vendar se zato bolj izkaže z notranjo prostor-nostjo in udobjem. Tega Auri-

su res ne gre oporekati, saj se dovolj udobno sedi tudi na za-dnji klopi, ki s podrtimi naslo-njah poveča v osnovi nič izje-men prtljažni prostor. In če že na zunanjosti ne povzroča iz-jemnega razburjenja, se to vsekakor zgodi za volanom. Armaturna plošča je urejena, vsa stikala na bolj ali manj do-stopnih mestih, volanski obroč ustrezno velik, merilni-ki pa nekoliko manj pregled-ni, kot bi si želel voznik. Sno-valci so namreč v sredid stla-čili še majhna zaslončka za prikazovanje podatkov poto-valnega računalnika, vse prej kot prijazna se zdi tudi oranž-

TEHNIČNI PODATKI

na osvetlitev. Ob vsem tem pa je najbolj moteča sredinska konzola, ki je nekakšen most med armaturno ploščo in dnom vozila. Ob tem, da se pri Toyoti najbrž navdušujejo nad svojim oblikovalskim do-sežkom, se vozniki ubadajo z vprašanjem, kam odložiti mo-bilni telefon, očala in druge drobnarije; na tem znanstve-nofantastično oblikovanem delu namreč ni prav nobene-ga odlagalnega predala ali vsaj vdolbine.

Motoma paleta bolj kot na bencinskih temelji na dizel-skih motorjih. Močnejši od obeh bencinskih strojev je

Mere: d. 4,220, š. 1,760, v. Prostornina prtljažnika: Teža (prazno v./dovoljena): Vrsta motorja: Gibna prostornina: Največja moč pri v/min: Največji navor pri v/min: Najvišja hitrost: Pospešek o- ioo km/h: Poraba goriva po EU norm.: Maloprodajna cena: Uvoznik:

1,515 m, medosje 2 ,600 m 354/761

1230/1750 kg štirivaljni, bencinski, 16 V

1598 ccm 91 kW/i24 KM pri 6000

157 pri 5200 190 km/h

10,4 s 7,1/5,9/8,5 1/100 km

17.140 EUR Toyota Adria, Ljubljana

1,6-Iitrski štirivaljnik, oboro-žen s sodobno tehniko odpi-ranja ventilov in podprt s sofi-sticiranim elektronskim me-nedžmentom. Vendar motor-ju, ki je v prostem teku in pri nižjih vrtljajih vljudno tih in miren, to žal ne pomaga pre-več. Navoma krivulja se na-mreč dviga počasi in najvišja točka je tam, kjer bi moralo biti že vsega konec, vso svojo moč pa ta motor zbudi šele pri 6 0 0 0 vrtljajih, ko je motor že dovolj hrupen, da njegov trušč moti komunikacijo v ka-bini.' Kot da bi hoteli prikriti njegovo podhranjenost, sta na merilnikih tudi zeleni puš-čici, ki opozarjata voznika, kdaj je treba prestaviti v višjo ali nižjo prestavo. Precej bolje je z Aurisovim podvozjem, ki se suvereno odziva na zastav-ljene naloge. Lega v ovinkih je zanesljiva in avtomobil se le težko pusti prepričati zapeljati s prave smeri, pohvala pa gre tudi zanesljivim zavoram. Au-ris med številnimi agresivni-mi tekmed nikakor nima lah-kega dela in pri Toyoti se bodo morali pošteno potruditi, da bodo svoje zlato skovali v žele-no obliko.

NA KRATKO

Continental z najhitrejšo pnevmatiko na svetu

Pnevmatika ContiSportCon-tact Vmax, ki je s svojimi lastnostmi že večkrat potr-dila, da lahko doseže hi-trost do 360 km/h, je bila pred kratkim vpisana v Gui-nessovo knjigo rekordov kot najhitrejša serijsko izde-lana pnevmatika na svetu. Doseženi rekord, ki ga je priznala založba Guinesso-ve knjige, bo najverjetneje objavljen v novi izdaji knji-ge in prav tako na spletnih straneh ww/w.guinessworld-records.com. Prvo cestno pnevmatiko na svetu, s ka-tero lahko vozilo vozi s hi-trostjo 360 km/h, ima Con-

tinental v svojem proizvod-nem programu že od leta 2004 naprej. Pnevmatika je bila skonstruirana pred-vsem za zelo hitra in super športna tuning vozila.

Opel Astra Classic iz Kragujevca

General Motors in srbska Zastava sta pred kratkim na-znanila skorajšnji podpis pogodbe za sestavljanje Opla Astre Classic v Kragu-jevcu. Avtomobil bodo se-stavljali iz popolnoma raz-grajenih garnitur, ki jih bo dobavljal Opel. Proizvodna zmogljivost naj bi naraščala postopoma in do leta 2012 dosegla deset tisoč enot.

Ekipa strokovnjakov za pro-izvodnjo iz General Motor-sa je s svojimi kolegi v pro-izvodnem obratu Zastave že pričela delati. Skupaj se pri-pravljajo na prenos tehnolo-gije in določajo spremem-be, ki jih bo treba izvršiti na posebni opremi, da bo ta zmožna zagotoviti proiz-vodnjo Astre Classic v skla-du z zahtevnimi standardi kakovosti in zanesljivosti. Do začetka proizvodnje ko-nec leta 2008 bo Zastava uvažala Astro Classic v pov-sem sestavljeni obliki ter skrbela za distribucijo teh vozil s pomočjo Oplove tr-govske mreže. Kako bo ta projekt vplival na načrtova-no proizvodnjo Fiata Punta oziroma Zastave 10, ni zna-

Že 4 0 milijonov Mazdinih avtomobilov

Mazda je na Japonskem za-beležila pomembno prelom-nico v proizvodnji avtomobi-lov. Pred dnevi je namreč iz proizvodnih dvoran zapeljal že 40-mllijonti štirikolesnik. Dogodek so proslavili v to-varni blizu sedeža podjetja v Hirošimi. Predsednik in iz-vršni direktor Mazde Hiša-kazu Imaki si je skupaj z vo-dilnimi kadri ogleda! prihod prve nove Mazde2 s tekočih trakov, novinka pa je hkrati 40-milijonto Mazdino vozilo od ustanovitve naprej. Maz-da se je s proizvodnjo avto-mobilov pričela ukvarjati ok-tobra 1931, ko so na trg po-slali svoj prvi trikolesni do-stavnik. M. C.

AMERIŠKE POŠASTI Z g o d b a o n a j b o l j o r j a š k i h t e r e n s k i h a v t o m o b i l i h

n a s v e t u s e j e z a č e l a p o Z a l i v s k i v o j n i .

Kleni terend ameriške avtomobilske znamke Hummer vsakokrat, ko so opaženi na slo-

venskih cestah, vzbujajo pozor-nost A že geslo znamke, ki pravi, da ni za vsakogar, daje jasno vedeti, da so orjaške ame-riške štirikolesne pošasti precej nedostopne in skoraj rezerwa-ne za tiste, ki imajo dovolj pod palcem, čeprav niti ne vedo, kaj bi s takšnim avtomobilom po-čeli. Čeprav bi bilo lepše, da bi se razvoj prvega Hummerja začel v civilnih okoliščinah, je rojstvo orjaka žal narekovala ameriška vpletenost v Zalivsko vojno. Gvilna zgodovina se je začela leta 1992, ko so vojaške-ga Humveeja pri podjetju AM General malenkostno "zmeh-čali", ga postavili na ceste in tudi v prosto prodajo. Znamko je pod svoje okrilje vzel kon-cem General Motors, ki se je s prevzemom tudi obvezal, da jo bo negoval v smislu razvoja no-vih modelov. Toda Hummer Hi je bil kar precej let edinec svoje družine, saj je bilo pov-praševanja toliko, da so jih ko-maj izdelali v zadostnih količi-nah. Šele potem sta prišla "po-mehkuženi" Hz in slednjič še

"baby Hummer" H 3. Ameriški orjaki so na slo-

venskih cestah zelo redki, medtem ko so na ameriški strani Atlantika precej pogosti. Med slavnimi lastniki je tudi avstrijsko štajerski Kalifomijec Amokl Schvvaizeneger, ki ima v svoji garaži po en primerek vseh razpolo^jivih barv. Pri nas je bil do pred časom lastnik enega od orjakov tudi zdajšnji predsednik uprave Dela Dani-lo Slivnik. Pred kratidm je ne-kaj Hummerjev dobila v upo-rabo tudi ameriška polidja, še prej pa je tovarna sodelovala v humanitarni akdji Rdečega križa.

V Sloveniji se je distributer-skega posla z znamko Hum-mer lotilo celjsko podjetje Ski&sea, ki je prevzelo prodaj-no in servisno oskrbo sloven-skega. hrvaškega in srbskega trga. V prodajnem prc^pimu so vsi trije Hummerji v različ-nih izvedbah. Najcenejši je H3, za katerega je treba odšte-ti od 48.775 do 56.085 evrov, Hz stane od 85.080 do 91.588 evrov, najdražji H i pa od 171.257 do 181.272 evrov. Iz ZDA je mogoče dobiti tudi rabljene in temeljito obnovlje-ne Hi, ki pa kljub starosti do-segajo vsaj polovično ceno no-vega.

v /

o r e n j s k i G l a s

itnlki zemlje za uiedif i

f Se odpravljate na dopust in želite prejemati Gorenjski glas v vaš počitniški kraj?

Pokličite nas po tel.: 0 4 / 2 0 1 42 4 1 ,

nam piSite na: narocnine@g-glas.sl ali podatke spremenite na www.gorenjsklglas.sl na zavihku Naročilnica - Sprememba podatkov o naročniku. Gorenjski glas je naprodaj tudi v večjih letoviščih v Istri.

• I. vas Gorenjski g U i :

Gorenjski Glas ZA VAS BELEŽIMO

DRUŽABNA KRONIKA

PORTOROŽ PA PRAZEN Z b a r k o Meja s m o se peljali o d P o r t o r o ž a d o A n k a r a n a , v nedel jo pa s m o se udeleži l i o d p r t j a Stare M a č k e v L jubl jani . N a C a n k a r j e v e m nabrež ju je d o p o l n i l a ž e tako p e s t r o g o s t i n s k o p o n u d b o .

Vsako leto se radij-ska ekipa Dobro jutro, Slovenija! odpravi v Porto-rož, povabi sta-

novske kolege in sodelavce na barko Meja, ter jih popelje po slovenski obali. Ekipa je znana po svojem ocenjeva-nju in predstavljanju kopa-lišč v letnem času, v zim-skem pa se ustavlja in poroča s slovenskih smučišč. Zaščit-na oziroma prepoznavna znamka ekipe, če temu lah-ko tako rečemo, je star radij-ski maček Franci Potočnik. Odkar pa je vajeti v svoje roke prevzela njegova hči Barbara, se je delo ekipe pre-

cej razširilo, pa tudi obseg vsebin se je povečal. Francija smo srečali že na blejskem Grajskem kopališču kakšen teden pred Portorožem, v senci in prijetni družbi blej-skega podžupana ter vodje Turistične infrastrukture Bled Bojana Žerovca.

Barka Meja pa je lesenjača, ki je bila zgrajena leta 1926 na Korčuli. V svojih prvih le-tih je med jadranskimi otoki prevažala različen tovor, kas-neje pa so jo preuredili za prevoz potnikov. Njen kape-tan, izkušen pomorščak Jurij Gorjan jo je kupil leta 1986.

Tako je v soboto barka 'gostila' četico povabljenih, ki jih je zelo nasmejala predvidena radijska pro-metna napoved - po večini

ista: na cestah proti morju in ob slovenski obali je gne-ča, vozite previdno. Z barke Meja smo tako opazovali ce-sto, ki povezuje Koper in Portorož, kjer pa (žal) gneče ni bilo, pa tudi Portorož je bil prej prazen kot poln tu-ristov. Plaže, ki smo jih rav-no tako lahko videli z barke, tudi znana v Fiesi, niso bile polne kopalcev. Več obiska je morda beležila glavna por-toroška plaža.

V Ljubljani pa so na Can-karjevem nabrežju v nedeljo zvečer odprli in končno po desetih letih oživili znano go-stilno Maček. Nov lokal so poimenovali Stara Mačka, bo pa kar obogatil ponudbo Ljubljane tako s hrano kot pi-jačo, saj zavzema dve nad-

stropji: v prvem postrežejo s široko paleto izbora tako lati-no ritmov kot koktejlov pa tudi običaj nih pijač, medtem ko v drugem poskrbijo za vaše prazne želodčke - na prefinjen način. Najde se hrana tako za mesojede, vse-jede kot tudi vegetarijance. Njihova posebna ponudba je Red Angus (kanadska pas-ma), čeprav je govedo prav-zaprav vzrejeno na kmetiji Horvat v Prekmurju, lahko pa si privoščite samo tuno ali lososa, izberete eno izmed solat. Tokrat nas je na vratih pričakal še 2rvok saksofona, zanimiv interjer pa prijetno presenetil. Čarobnost in okusnost koktajlov pa je po nekaj urah povabljene spra-vila v sproščen smeh.

Blejski podžupan ter vodja Turistične infrastrukture Bled, Jurij, kapetan barke Meja, se zelo dobro znajde tudi z nožem Bojan Žerovc in Franci Potočnik /FOIORANU BUIOVK V roki in pršutom na mizi. / FO«: AI«NIA BRUN

Barka Meja sprejme kar nekaj ljudi. Rodica Marinko iz Trušk je poskrbel za degustacijo vin, pršut in pečene ribice pa so tudi dobro opravile svoje delo. / Foto: Aimka Brun

Lastnika in partnerja Stare Mačke Marjan Babič in Zoran Markov sta na Cankarjevem nabrežju obogatila gostinsko ponudbo v kar dveh nadstropjih. / fou>:rmi ooii

Barovec Ažbe iz resničnostnega šova Bar 1 je bil tokrat v Stari Mački odgovoren za 'izdelavo' prikupnih in okusnih koktajlov, kjer je največ aplavza požel sladki 'mohito'. / Fou>:T,n. ooki

Vodja marketinga za Slovenijo in Hrvaško (Deichmann) Neža Einspieler ter Corenjka, predstavnica New Vorkerja, ki se v Ljubljani dobro znajde, Majda Vrhovnik / FourTim dom

VRTIMO GLOBUS Rada bi se slekla

Catherine Zeta-Jones pravi, da je pri-pravljena, da se sleče pred kamero, čaka le še pravo vlogo. Prelestna Valižanka, ki glede golote nima predsodkov, priznava tudi, da se nima za lepotico, zato je pre-senečena, ko jo opisujejo kot seks sim-bol. Čeprav je igrala veliko glamuroznlh

likov, ima raje preproste vloge, saj za snemanje ni po-trebno veliko ličenja. Vsakič, ko mora biti lik brezhibno lep, najprej pomisli na to, da bo morala dolge ure preži-veti v maski.

Bruce tudi dober glasbenik

Da Bruce VVillis ne blesti le v filmih, je pokazal s koncertom v Kennedyjevem vesoljskem centru na floridskem Cape Canaveralu, kjer je nastopil s svojo blues skupino The Accelerators. Koncert je po-tekal v sklopu oddaje Netflix Live, ki združuje filmske uspešnice z glasbenimi

nastopi; medtem ko so na velikem zaslonu predvajali film Armageddon, katerega del je bil posnet prav tam, je Willis sedemtisočglavo množico navdušil z igranjem na orglice.

Jennifer nosi hlače

Latino zakonca Jennifer Lopez in Marc Anthony trenutno promovirata skupni film El Cantante, v katerem Anthony igra pevca salse iz Portorika, jennifer, ki je film producirala, pa njegovo ženo. jeseni se bosta skupaj podala na koncertno tur-nejo, saj sta si med drugim obljubila, da

bosta sodelovala ne le privatno, ampak tudi poslovno. Marc priznava, da ima v njunem odnosu glavno besedo Jennifer: "Kar mora moški najprej vedeti o njej, je to, da je zelo strastna."

Že petič očka

Chris 0'Donnell je v oddaji Today mreže NBC namignil, da z ženo Caroline Fen-tress, s katero sta poročena deset let in imata tri sinove in hčerko, pričakujeta že petega otroka. "Počasi nama postaja jas-no, kako stvari delujejo. Mislim, da vem, zakaj se nama to dogaja. Sicer pa sva

zelo vesela, da bova petič starša," se je pošalil ameriški igralec, najbolj znan po vlogah v filmih Batman za ved-no in Vonj po ženski.

Na petkovi blejski zabavi v belem sta delali in se obenem zabavali. Udeležencem sta postregli s čarobnim napojem v epruvetkah: simpatični hostesi Urša in Petra. /F«O:ANB BUIOV«