PONEDELJEK, 18. MARCA 1991 • LJUBLJANA LETO XXXIII • ŠT. 63 • CENA 10 DINARJEV 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF. 1970 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

Miloševič odreka zakonitost predsedstvu, vojaški vrhovi pa sporočajo demantije Odstopil še Nenad Bučin - Zvezna vlada vztraja pri mirni rešitvi krize - Zvezno predsedstvo v okrnjeni sestavi: spet odločitev za miren razplet - Miloševič ne bo sodeloval v predsedstvu SFRJ - Okrepljena pripravljenost srbske poličke - General Adzic m odstopil LJUBLJANA, 17, marca - Odstop dr. Borisava Joviča s funkcije predsednika predsedstva SFRJ - v petek zvečer je javnosti sporo-čil, da mu moralni razlogi ne dopuščajo, da bi še naprej sodeloval pri razbijanju Jugoslavije - je »naplavil« še enega tistih koncev tedna, ko se nizajo dogodki, ki stopnjujejo napetost in dvome o mirni rešitvi jugoslovanske krize.

noviča, zdajšnjega predsednika Dr .Joviču se je včeraj z od-stopom pridružil tudi Nenad Bu-čin, član predsedstva SFRJ iz Črne gore. Svoj korak je uteme-ljil z nestrinjanjem s procesi za-vestnega razbijanja Jugoslavije, oboroženih sil in vseh zveznih institucij, pa tudi zaradi pomanj-kanja politične volje in priprav-ljenosti v predsedstvu SFRJ, da bi preprečili razpad. Navedel je še, da je v pogovorih o rešitvi jugoslovanske krize sodeloval v upanju, da bodo dali pozitivne rezultate za obstoj in nadaljnjo

srbske vlade. Kostič je še napo-vedal, da bo prosil za ustavitev postopka za njegovo izvolitev v predsedstvo države.

Odstop kosovskega člana predsedstva Riza Sapunxhije pa je zahteval Slobodan Miloševič. Skupščina Srbije naj bi, skladno z akti o prevzemu funkcij skupš-čine Kosova, sklep o njegovi razrešitvi sprejela že na naslednji seji, to pa je prihodnji teden. Srbski predsednik Miloševič je v svojem televizijskem nastopu

no nisem pripravljen sodelovati, torej nisem pripravljen sprejeti pooblastil, ki naj bi jih v skladu z ustavo SFRJ prenesli name,« je izjavil Miloševič in javnost ob-vestil tudi o tem, da je ukazal mobilizacijo rezervne sestave varnostnih sil srbskega notranje-ga ministrstva in vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotavljali va-rovanje interesov srbske republi-ke in srbskega naroda.

Medtem ko so se nizali odsto-pi in zahteve za odpoklic, pa je Stipe Mesič, podpredsednik predsedstva SFRJ, sklical v Beo-gradu sejo, na katero pa niso prišli Jovič, Bučin, Kostič, niti Veljko Kadijevič, zvezni sekre-tar za ljudsko obrambo. Seja je bila sklicana na zahtevo dr. Va-

JUGOARENA

mov, ki jih ima naša država, na-sprotno, njihovo zaustavljanje in zanikanje je okrepilo tenzije in poglobilo krizo. ZIS je tudi zavr-nil oceno dr. Joviča, da tisti, ki ne sprejemajo predlaganega na-čina reševanja spornih vprašanj v Jugoslaviji, izražajo nezaupa-nje v JLA in podpirajo razpad države in jo silijo v državljansko vojno.

Karikatura: Franco Juri

• KNIN, 17. marca (Tanjug) — Izvršni svet Srbske avtonom-ne oblasti v Krajini je na vče-rajšnji izredni seji sprejel pred-log o odcepitvi šestih kninskih občin od Republike Hrvaške. To informacijo je javnosti prek ra-dia sporočil sekretar izvršnega sveta avtonomne oblasti Dušan Vještica. Po njegovih besedah je to logična poteza, ki jo je še po-spešil odstop Borisava Joviča in poudaril, da so se sami vselej zavzemali za federacijo, medtem ko Slovenija in Hrvaška rušita tak koncept. Srbska avtomna oblast v Krajini bo konstitutivni del federacije, v njej bodo velja-li zvezni predpisi in lastni akti, kot tudi pravni predpisi Republi-ke Hrvaške, ki niso v nasprotju s statutom Krajine. (Več na 2. strani.)

Sestalo se je tudi slovensko predsedstvo, na seji so bili tudi dr. Janez Drnovšek, dr. France Bučar, Lojze Peterle in nekateri republiški sekretarji. V sporočilu za javnost je rečeno: »Predsed-stvo Republike Slovenije je oce-nilo, da gre za zaostrovanje in nov pritisk, s katerim se želi pre-kiniti demokratični dialog o reši-tvi jugoslovanske krize in ustva-riti izredne razmere, v katerih bi bilo mogoče za njeno reševanje uporabiti oborožene sile. Slove-nija, tako kot doslej, odločno odklanja zahtevo vodstvo JLA, da ostane vojska odločujoč de-javnik v političnem življenju Ju-goslavije in ne sprejema razlo-gov, ki jih je dr. Jovič navedel v svoji odstopni izjavi. Predsed-stvo meni, da so prav ravnanja

in ukrepi, ki jih zagovarja dr. Jovič, doslej le poglabljali in za-ostrovali krizo ter preprečevali njen miren razplet. Slovenija zahteva, da predsedstvo SFRJ takoj nadaljuje z razpravo o de-politizaciji JLA.« V sporočilu je še rečeno, da bo Slovenija nada-ljevala svojo pot popolne osamo-svojitve, pri čemer je pripravlje-na nadaljevati dialog z drugimi republikami o razdružitvi po mirni poti

Na dogodke in vesti v hrva-ških medijih se je oglasilo tudi poveljstvo petega armadnega območja. V sporočilu pravi, da ne jenjajo napadi, namigovanja in laži o JLA, in hkrati zanika sporočilo Hine o polni borbeni pripravljenosti poveljstva in enot tega armadnega območja. »To je popolna izmišljotina, tendenci-ozno dobro preračunana insinu-acija na račun JLA in pripadni-kov petega armadnega ob-močja.«

Budimir Lončar, zvezni sekre-tar za zunanje zadeve, je v Rimu v pogovorih z novinarji zatrdil, da je treba konflikte v Jugoslavi-ji rešiti po demokratičnih nače-lih. Vuk Draškovič, predsednik Srbskega gibanja obnove je v pogovoru za pariški časopis

• VVASHINGTON, 17. marca (Tanjug) - Ameriška vlada je globoko zaskrbljena zaradi mož-nosti, da pride do vojaškega uda-ra v Jugoslaviji, kar je že sporo-čila jugoslovanskim oblastem, (tudi srbskim in vojaškim vodite-ljem), je sporočil State Depart-ment. Po mnenju tega telesa bi bila nezakonita sleherna vojaška akcija za pridobitev politične oblasti, zato so Jugoslovane ob' vestili, da se bodo ostro zopersta-vili uporabi sile in zastraševanju s katerimi bi nasilo uvedli nede-mokratičen sistem v državi.

demokratizacijo Jugoslavije. »Sprejemanje mnenja večine kot demokratični odnos in dejstvo so sprejemljivi v mnogih primerih in ob mnogih vprašanjih, tokrat pa je šlo za vprašanje, o katerem nisem pripravljen sprejeti kom-promisa.«

»Ne želim več sodelovati v de-lu predsedstva SFRJ, ki ne ures-ničuje tega, za kar smo se zave-zali: namesto da si bomo priza-devali za krepitev in zaščito inte-gritete, suverenosti in enotnosti Jugoslavije,« je včeraj izjavil predsednik predsedstva Vojvodi-ne Jugoslav Kostič, ki je do izvo-litve novega člana predsedstva iz te pokrajine opravljal funkcijo člana namesto Dragutina Zele-

• V nedeljo v Jugoslaviji ni bi-lo mitingov, hrvaška policija je preprečila tudi napovedani mirni protest odbora za zaščito člove-kovih pravic virovitiških zapor-nikov pred zgradbo vojaškega sodišča. Več sto ljudi se je sicer zbralo, a pot do sodišča so jim preprečile policijske blokade, zato so se kmalu razšli.

povedal tudi, da je bil odstop dr. I sila Tupurkovskega, sodelovala joviča ravnanje odgovornega človeka, ki ni pripravljen sodelo-

• Zvezni izvršni svet je na da-našnji večumi seji analiziral naj-novejši razvoj dogodkov v drža-vi, ki so nastali ob odstopu pred-sednika predsedstva Jugoslavije. Predsednik Ante Markovič in vsi člani njegovega kabineta praktič-no že nekaj dni nepretrgano za-sedajo. Zvezna vlada se očitno trudi, da bi se stanje v Jugoslaviji čimprej in čim manj boleče nor-maliziralo. V drugih zveznih ustanovah pa je danes običajna nedelja - vsi počivajo. To skle-pamo po tem, da nihče ne odgo-varja na telefonske klice.

vati pri razpadu lastne domovi-ne, hkrati pa je s tem pokazal, da nasprotuje onemogočanju de-la državnega vrha. Srbija, je de-jal Miloševič, glede na sedanji položaj ne bo priznavala nobene odločitve predsedstva SFRJ, saj so v takih okoliščinah vse njego-ve odločitve nelegitimne. »V predsedstvu, ki se je odločilo za dezintegracijo Jugoslavije, oseb-

sta tudi predsednika zvezne skupščine in vlade. Predsedstvo je tudi na tej seji potrdilo, da je mogoče zapletene razmere v dr-žavi rešiti samo na demokratičen način. Zato vztraja, da se pospe-šijo pogovori o bodoči ureditvi jugoslovanske skupnosti in zah-teva, da republike in pokrajini oziroma njihovi predstavniki, pa tudi organi federacije, dajo svoj prispevek k demokratičnemu in enakopravnemu dialogu in učin-kovitejšemu dogovarjanju o ure-ditvi odnosov in skupnih intere-sov v jugoslovanski skupnosti. Predsedstvo je podprlo tudi vsa prizadevanja zvezne vlade, da bi

• Borisav Jovič še ni razrešen svojih dolžnosti. Narodni skupš-čini Srbije je sicer že posredoval pismen odstop, vendar pa ga mora ta še razrešiti. Z razrešitvi-jo funkcije člana predsedstva mu avtomatično ugasne tudi funkci-ja predsednika predsedstva SFRJ.

MikrohiL računalništvo & inženiring

NA SEJMU CeBit'91 T E H N O L O G I J A S V E T O V N E G A RAČUNALNIŠTVA

zagotovila izvajanje nujnih funk-cij federacije v prehodnem ob-dobju.

Zvezna vlada se je tudi sesta-la, v sporočilu javnosti, vsem dr-žavljanom, političnim strankam in državnim organom, pa pove-dala, da so problemi, čeprav so zelo težki in zapleteni, rešljivi samo z reformo, na demokrati-čen način in brez uporabe sile Reforme niso povzročile proble

Predčasni petnajsti maj Tako je na sinočnji tiskovni konferenci umik Borisava Joviča iz pred-sedstva SFRJ ocenil predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan LJUBLJANA, 17. marca - »Za nikogar ni prednost stanje, kakršno je nastalo zdaj, še najmanj pa za dialog kot način reševanja jugoslovanske krize, za kar smo se mi v Sloveniji že ves čas zavze-mali. Poleg tega je dialog tudi način, ki bi omogočil uveljavitev volje slovenskega naroda, izražene na plebiscitu,« je na nocojšnji toliko pričakovani in napovedani tiskovni konferenci dejal predsed-nik predsedstva Slovenije Milan Kučan, ko je odgovarjal na vpraša-nja novinarjev.

Dejal je, da je edina novost po petkovem odstopu Borisava Jo-viča le včerajšnji nagovor Slobo-dana Miloševiča, ki po Kučano-vem mnenju ni bi nov po vsebi-ni, temveč le podrobnejša obra-zložitev vzrokov Jovičevega od-stopa. »Ni presenetljiv odstop v razmerah, v katerih se je zgo-dil, ker bi v vsaki pravni državi predsednik države kot vrhovni poveljnik odstopil, če bi se mu zgodilo to, kar se je zgodilo na-šemu predsedniku z reakcijo ar-madnega vrha, ki ni sprejelo ocene predsedstva, da ne obsto-jijo razlogi za vpeljevanje izred-nih razmer, za vpeljevanje izred-nih ukrepov in za formalno vzpostavljanje stanja niti vojne niti miru. Res je, da obstajajo nacionalne napetosti v Jugoslavi-ji, res pa je tudi, da se je pred-sednik Jovič s svojim vodenjem sej zavzemal, da bi se razmere

v Jugoslaviji zaostrile do te me-je, da bi bilo mogoče govoriti o izrednih razmerah v Jugoslavi-ji,« je še dejal Milan Kučan.

Na vprašanje, ali je nastali po-ložaj v Jugoslaviji za Slovenijo prednost, je predsednik Kučan odgovoril, da je zdaj vzpostavlje-no tako stanje, ko so vse repu-blike dejansko razglasile lastno suverenost. Na tej podlagi je mogoče začeti pogovore med re-publikami o sporazumni razdru-žitvi, kar je Slovenija že zdavnaj predlagala.

Zdaj se je pokazalo, da je bila politiki, ki jo je zagovarjal Slo-bodan Miloševič, potrebna Jugo-slavija in njeni organi, dokler jo je bilo mogoče uporabljati, tudi z grožnjo sile JLA, za uveljavlja-nje te politike.

Na vprašanje, ali z Miloševiče-vo izjavo niso zdaj zaprta vrata za nadaljnje pogovore o prihod-

nosti Jugoslavije, je Milan Ku-čan dejal, da druge poti, kot je dialog med republikami, ne vidi. Pogovori bodo potekali naprej. Za 21. marec je sklicana nova seja, in kdor na njej ne bo sode-loval, bo sam pred svojim naro-dom, pred svojo in drugimi re-publikami in tudi pred svetovno javnostjo prevzel odgovornost za to, da ta dialog ne bo potekal normalno. »Ne verjamem, da bi si srbsko vodstvo kaj takega pri-voščilo, ker bi bilo pristajanje na alternativo dialogu, to je na voj-no, v tej Evropi nesmiselno,« je še dejal Milan Kučan. Predsed-nik je tudi menil, da bi v prime-ru odsotnosti delegacije Srbije na četrtkovih pogajanjih o pri-hodnosti Jugoslavije ti pogovori ne bi bili legitimni, vendar od-sotnost v tem trenutku ne bi bila opravičljiva. »Naše stališče, da ti pogovori morajo potekati med republikami mimo organov fede-racije, se je izkazalo kot pra-vilno.«

Predsednik Kučan je še ome-nil, da v Sloveniji ustrezni repu-bliški organi niso opazili nika-kršnih nenavadnih premikov vo-jaških enot. VESO STOJANOV

dejal, da želi pregnati komuni-zem, preprečiti državljansko voj-no v Jugoslaviji in da želi dialog z ostalimi jugoslovanskimi repu-blikami. Jovan Raškovič, pred-sednik Srbske demokratske

Izjava dr. Borisava Joviča o razpravi na seji predsedstva BEOGRAD, 17. marca (Tanjug) - Spričo, po njegovih bese-dah neresnic, kijih posamezni člani predsedstva SFRJ sistema-tično širijo v javnosti o vsebini, o kateri je 12., 14. in 15. marca razpravljalo vrhovno poveljstvo oboroženih sil SFRJ, je nocoj predsednik v odstopu dr. Borisav Jovič dal javno izjavo, v kateri je poudaril, da je prva točka predlaganega ukaza zahtevala dvig pripravljenosti oboroženih sil, medtem ko se je druga in zadnja točka glasila: »Potrebni so hitri in odločni ukrepi, da se vrne porušeni obrambni sistem države v z ustavo določene okvirje. Zato je treba dosledno uresničiti ukaz pred-sedstva SFRJ z dne 9. januarja 1991 o razorožitvi in razformi-ranju nelegalnih oboroženih skupin in stališča predsedstva o vodenju TO in izvrševanju nalog vojaške obveznosti«.

Po Jovičevem mnenju so člani predsedstva na sporni seji glasovali proti temu predlogu in s tem proti lastnim odloči-tvam, ki jih je predsedstvo že pred časom sprejelo. Da bi zanikal domneve o skrivnih namenih v zvezi s pripravljenostjo oboroženih sil, je Jovič na zadnji seji predlagal, da se ta ukaz armadnega poveljstva odloži, vendar pa se postavi ultimat republiki Hrvatski, da v dveh dneh sama razoroži svoje paravo-jaške organizacije in vrne orožje, ki so ga uvozili brez dovolje-nja. Slovenija pa bi morala v istem roku sprejeti komandanta teritorialne obrambe, ki ga je določilo vrhovno armadno poveljstvo in umakniti zakon, po katerem se ukinja obveznost služenja v JLA.

Večina članov predsedstva ni želela sprejeti niti tega pred-loga, kar pomeni, da objektivno odobrava sedanji neustavni položaj v oboroženih silah. Jovič meni, da bo sedaj položaj v jugoslovanski javnosti jasnejši in da bo prišel čas, ko bodo državljani naše države lahko sami spoznali, kdo jih je predstav-ljal v najvišjem državnem organu in na kakšen način.

• Služba za informiranje zvez-nega sekretariata za ljudsko obrambo je demantirala vesti o odstopu načelnika generalštaba oboroženih sil, generala Blagoja Adžiča. Gre za grobo neresnico in čisto izmišljotino, ki poskuša kompromitirati JLA in izzvati nezaupanje v armijsko vodstvo. To je, kot vedno, popolnoma enotno v oceni težkih razmerah v državi in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, pravi sporočilo.

stranke iz Knina, pa je ob obi-sku v Londonu dejal, da gre v Jugoslaviji za generacijski spo-pad, s katerim je zadan zadnji udarec komunističnemu sistemu v Srbiji. Več na 3. strani.

TEMA DNEVA

Armadni molk Srbija se je s sobotno izjavo o nepriznavanju zveznega pred-

sedstva v bistvu že odcepila. To je storila potem, ko je dokončno izgubila politično bitko za Jugoslavijo po svoji meri. Ni pa se ji odrekla in zdaj skuša to doseči z vojaškimi sredstvi. Serija odstopov je bila očitno zrežirana zato, da bi prišlo do popolne institucionalne krize, da bi bilo predsedstvo popol-noma omrtvičeno in bi torej vojska postala poveljnik sama sebi. Vojska, ki skupaj z Miloševičem zahteva uvedbo izred-nega stanja.

Položaj je napet. Njegovo bistvo lahko zreduciramo na vprašanje: kaj bo storila vojska? Njen vrh je presedstvu, potem ko je zavrnilo izredne ukrepe, v bistvu že odrekel pokorščino. Potem se je zapredel v molk. Travmatičen za druge, morda pa še bolj za vojsko samo. Kajti JLA je v precepu. Naj ustreže Miloševiču in svojim ekstremistom ali pa se postopoma norma-lizira (depolitizira^ skrči, republikanizira...)?

Da bi vojska res udarila, se zdi malo verjetno. Zdaj je zanjo problematična tudi že Srbija, svarila iz tujine postajajo ostra, Slovenija in Hrvaška bi se intervenciji uprli, izbruh državljan-ske vojne bi bil neizbežen. S tem pa tudi notranji razkol v armadi.

Ali je torej, podobno kot predsedstvo, paralizirana tudi že vojska? Zelo mogoče. Brez njenega aktivnega sodelovanja pa je tudi Srbija samo papirnati tiger.

Od Jugoslavije ni ostalo skoraj nič. Naglo kopni tudi ta skoraj. Ce ne bo spregovorilo orožje (in to je, kot rečeno, malo

deloma kar '.ivci pa bodo seveda še trpeli.

JANKO LORENCI

verjetno), prihaja popolna samostojnost naglo sama od sebe. Zv

Odločilni dan za SZ Ohranitev federacije bo omogočila nadaljnjo demokratizacijo, meni Gorbačov - Rezultati volitev z Daljnega vzhoda države so že znani MOSKVA, 17. marca - Skoraj 200 milijonov državljanov ZSSR prvič v 73-letni zgodovini sovjetske oblasti na vsezveznem referen-dumu glasuje o usodi enotne Sovjetske zveze. Sest zveznih republik bojkotira glasovanje, večina drugih pa je na glasovnico pripela še dodatno vprašanje o prihodnji povezanosti s »centrom«. Predsednik Mihail Gorbačov je prepričan o obstoju celovite ZSSR. Predsednik parlamenta Ruske federacije Boris Jelcin meni, da je referendum demokratičen, da pa bo od rezultatov odvisno njegovo tolmačenje.

referendumska Večtedenska kampanja, ki je že sicer polarizi-rano sovjetsko javnost dodatno razdvojila, danes dosega vrhu-nec, čeprav je očitno, da bosta ena ali druga stran svoj politični kapital skušali utemeljiti na refe-rendumskih rezultatih. Sovjetski predsednik Gorbačov je držav-ljane pozval, da bo pozitiven re-zultat odprl pot radikalni obnovi zvezne države kot federacije su-

• Atenski dnevnik Elefterotipia se je danes izrekel za podporo zahtevi organizacije Pondov (sovjetskih Grkov) o »ustanovi-tvi grške republike v južni Rusi-ji«. Časopis je pred današnjim referendumom v SZ trdil, da tam zdaj živi približno pol mili-jona Pondov. Njihovi predniki so v severovzhodni priobalni pas Črnega morja in na Kavkaz prišli med širjenjem imperija Alek-sandra Makedonskega, naselje-vali pa so se tudi še pozneje. »Svet sovjetskih Grkov« trdi, da živijo še v Rusiji, Ukrajini, Gru-ziji, Armeniji, Azerbajdžanu, Kazahstanu, Uzbekistanu, Kirgi-ziji, Turkmeniji in Sibiriji. V te daljne kraje jih je pregnal Stalin in ob teh preseljevanjih je pomr-lo 50.000 Grkov.

verenih republik in dal možnost za nadaljevanje začetih reform. Neposredno po oddaji glasovni-ce je v pogovoru z novinarji izra-zil prepričanje, da ZSSR ne bo

• V več mestih Romunije so včeraj organizirali mitinge proti referendumu v sovjetski republi-ki Moldovi. Govorniki so obto-ževali vodstvo v Moskvi, češ da s tanki ohranja obstoj tajnega sporazuma med Hitlerjem in Ribbentropom, obenem pa izra-zili vso podporo Moldovcem pri uresničevanju njihove nacional-ne suverenosti.

kratičen, čeprav je temeljno vprašanje zastavljeno dvoumno in neetično. Opozoril je, da bo »center« referendumski rezultat izkoristil glede na njegovo vsebi-no, poudaril pa je, da nesoglasja »Gorbačov-Jelcin« niso osebna, temveč da gre za različna politič-na koncepta.

Na Daljnem vzhodu, kjer se je glasovanje že končalo, je bila volilna udeležba 80-odstotna, 80 odstotkov volilcev pa je glasova-lo pritrdilno. V srednjeazijskih republikah je bila udeležba okrog 70-odstotna, za obstoj ZSSR pa je glasovalo okrog 80

BORIS JELCIN - »Moj spor z Gorbačovom ni osebne, pač pa načelne narave.« odstotkov volilcev. V celoti gle-dano je referendumska nedelja minila mirno. Več na 4. strani.

MIHA LAMPREHT

D A N E S V D E L U

i »Mora nas biti čim več« Pred popisom prebi-valstva so Italijani v Sloveniji začeli raz-mišljati, da je njiho-vo število vendarle pomembno za obseg pravic

> Slovenija zaračunava odvzeto orožje Bo Slovenija plačala zveznemu proračunu dolg za JLA ali pa bo dobila na račun odv-zetega orožja še kaj nazaj?

stran 2 »Politiki na

daljinsko upravljanje Borisavu Joviču ni prvič, da s svojimi potezami manipulira z javnostjo in svoj poraz prikazuje kot zmago

stran 3

t Jugoslavija spet na prvih straneh tujega tiska Svet ugiba, ali bo dr-žava razpadla po de-mokratični poti ali bo izbruhnila državljan-ska vojna - Jugosla-vije, kakršno smo poznali, ni več

stran 4

i Izročitev ni hitra zadeva Grubeliča verjetno ne bodo »poslali« pred poletjem

stran 5

razpadla in da narodi vedo, kaj hočejo.

Gorbačov je nastope Borisa Jelcina označil kot dejanja obu-panca, ki ga ne presenečajo več. Boris Jelcin pa je po glasovanju referendum označil kot demo-

I I P V M E U

Priznanje dr. Antonu Korošcu kot politiku in Slovencu VIDEM OB ŠČA VNICI, 17. marca - Ivan Oman, član predsedstva Republike Slovenije, je na današnji slovesnosti v zaselku Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici odkril spominsko ploščo najpomembnejšemu slovenskemu politiku iz začetka dvajsetega stoletja, enemu avtorjev majniške deklaracije, dolgoletnemu vodji Slovenske ljudske stranke in enemu od pobudnikov za nastanek neodvisne države SHS doktorju Antonu Korošcu. Današnje odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši je del dvodnevnih prireditev ob 50-letnici njegove smrti. (Besedilo in slika: Jože Pojbič).

Italija zahteva takojšen sklic držav ES Ocenili naj bi zadnje do-godke v Jugoslaviji — Vla-da zaskrbljena

RIM, 17. marca (Tanjug) — Italijansko zunanje ministr-stvo zahteva takojšnji sestanek držav Evropske skupnosti zaradi najnovejših dogodkov v Jugosla-viji, so danes popoldne uradno sporočili v Rimu. Kot je poudar-jeno v sporočilu, italijanska vla-da »s čedalje večjo zaskrblje-nostjo spremlja najnovejše do-godke v Beogradu, še posebej pa dogajanja v zvezi s predstav-niškimi telesi in ustavnimi pri-stojnostmi zveznega predsed-stva, ki utegnejo pripeljati do vojaške intervencije in uporabe sile pri premagovanju notranjih problemov in problemov v od-nosih med jugoslovanskimi repu-blikami«. Italijanska vlada upa, da se to ne bo zgodilo. Hkrati »vlada v Rimu ob popolnem spoštovanju notranjih zadev so-sednje prijateljske federacije upa, da bodo pogovori in poga-janja še naprej edini način za iz-ražanje volje jugoslovanskega ljudstva za demokratičen razvoj,

I in to tako, da bi se ohranili enot-nost in ozemeljska celovitost«.

DANES V DELU ŠPORT - DANES V DELU ŠPORT

Petek, 9. v Oslu, Planica se pripravlja Smučarski skakalci so se včeraj na slovitem Holmenkollnu nad

Oslom še zadnjič pred I. finalom svetovnega pokala v poletih pomerili na najvišji ravni, Franci Petek je bil zelo dober deveti. Pregledno tekmovanje pa so imeli tudi drugi naši reprezentantje na 130-metrski skakalnici v Planici, kjer pa že pospešeno priprav-ljajo tudi letalnico (na sliki), ki jo utegnejo preizkusiti že v sredo ali najkasneje v četrtek. (Foto: O. G.)

' Stran 9

lvaniševič poškodovan, drugi zmagujejo

Na velikem teniškem turniju v Key Biscaynu na Floridi, je namesto četverice Jugoslova-nov nastopila le trojica, saj si je Goran lvaniševič na treningu zlomil prst. Drugi zmagujejo, Monika Seleš (na sliki med tek-mo z Američanko Cioffi) na tem tekmovanju brani prvo mesto.

Stran 9

V Zadru spet poraženi Košarkarji Smelta Olimpije so sicer upali, da bodo prekinili

tradicijo dvajsetletnih porazov v zadarskih Jazinah, a se jim to m posrečilo. Toda šesto mesto ob koncu ligaškega tekmovanja je še ubranljivo, kajti na njihovo srečo je Vojvodina v Titogradu izgubila in ostala pri točki zaostanka. Pravo agonijo doživlja Bosna, ki ji po porazu v Zagrebu grozi celo izpad iz lige. Prav pred koncem tega boja za preživetje pa v soboto prihaja v Tivoli. r Stran 10

Tivoli stalno zaseden Tudi minuli konec tedna je bil prenovljeni tivolski bazen poln

plavalnih upov iz vse države. Kadetsko državno prvenstvo je prineslo kopico rekordov in spodbudnih rezultatov, lepa pa je bila tudi bera uspehov slovenskih tekmovalcev in tekmovalk. To prvenstvo pa ni bila zadnja zimska prireditev v tem bazenu, kajti na vrsto prihajata še predtekmovanje in nato finale jugoslovan-skega pokala. Na sliki: boj mladih delfinistov. (Foto: Srdjan Živulovič).

11. kolo 3x3 H i l f c k 1 6 - 3 - 1 9 9 1

JK9r£Yj|IZ2REBANE ŠTEVILKE

M L i sckscranoflii,

A @ @ © B ( § ) ( § ) © C ( § ) © ( § )

AVTOMOBIL: 0 2 3 5 6 1 2 - L jub l jana KOLO: 0063239- Izola

INFORMACIJE 0 IGRAH NA SREČO: TELEFON 9862I ODSLEJ VSA POROČILA 0 NAŠIH IGRAH NA SREČO V SLOVENSKI IZDAJI LISTA EH0. KI IZHAJA VSAK TOREK!