Geneologija socialne psihologije

Definicija: skuša sistem opazovati, raziskovati, analizirati posameznika in njegove družbene interakcije tradicionalna raven: se ukvarja s posameznikom boj na mikro ravni alternativna: societalna; zanima jo mesto posameznika znotraj družbene institucije

Wundtov psihološki laboratorij 1879- začnejo prevzemati kriterije znanstvenosti ( eksperiment)- enostavni fenomeni tako ne moremo raziskovati kompleksnih procesov, ki se

razvijejo med posamezniki in družbenim okoljem = minus eksperimenta- reakcija na fizične dražljaje psihofizika- marginalna vloga filozofije problem refleksije- znanstvene razlage za to, kar je bil prej predmet filozofskih razprav- psihološke vrednosti ranljive za ideologije, ker preučujejo človeško osebnost za

razvoj individualne psihologije je en ključnih dejavnikov dejstvo, da je s kapitalizmom postal objekt vladanja človek tak način predpostavlja vednost, ki je še ni bilo vednost o populaciji = statistika (državna znanost) težko razlikovati med zdravorazumskim mišljenjem in znanstvenim

- preverljivost kot minimalni kriterij znanstvenosti dokumentiranje, analiza podatkov ( kar rabi vsaka znanstvena raziskava)

- znanost, znanstveniki = pomembno, ugledno, ker bi nas naj napeljali k resnici ( trditev, ki jo bo izrekel politik nima iste teže )

- niso vse znanosti na enaki lestvici npr. ZOBPM ( medicina zelo dobro upravičila, zakaj ženske ne oploditi )

- paradigma znanja en tip razlage opustijo, ker se razvije tip razlage, ki zadovoljivo pojasni več fenomenov psihologije zelo heterogene konceptne šole:

asocionizem Wundtova šola – vsa mentalna stanja sestavljena iz majhnih elementov, zato so se omejevali na zelo enostavne reakcije

gestalt psihologija teza: ljudje percepiramo celote, ne moremo naših zaznav enostavno reducirat na elemente cilj je odkriti zakone, ki dražljaje povezujejo v celoto; integrirana v kognitivistično psi.

Behavorizem kognitivizem in nevropsihologija teza: predmet proučevanja le tisto, kar je dostopno neposrednemu opazovanju in raziskavi; cilj: odkriti značilnosti učenja zaradi katerih se ljudje spreminjajo ( Skiner, Watson ) danes kogn.: razvoj informacijske tehnologije – navdal z upanjem, da se bo lažje pregledovalo podatke

Evgenika veda, ki se ukvarja s tem, kako izboljšati kvaliteto populacije

Psihometrija izdelava/konstrukcija inštrumentov, ki naj bi odkrivali vrojene lastnosti človeka + znanost, ki skuša nevidne znake narediti vidne – v številkah

- ZDA Mead, James, Cooley posameznik se na more zavedati sam sebe, če ni v interakciji z drugimi = simbolični interakcionizem

- Wigotsky, Luria ( Evropa)- Socialnostorični koncept se ukvarja z zgodovino neke vede

1

Socialni procesi in »konstrukcija socialnega sveta«

- na nek način smo pripravljeni na percepcijo osebnostni testi tematska percepcija ( oseba dobi na vpogled dvoumne fotografije)

- ko imamo pred sabo nejasno situacijo, reagiramo skladno s svojim psihološkim počutjem

- zaznavanje kot fiziološki in psihološki proces- selekcija informacije iz okolja če dražljajev ne bi organizirali v celoti, če bi vse

slišali

selekcija – organizacija – interpretacija predelava informacij je osnovna za preživetje ( obvladljivost sveta )

- medkulturne razlike iluzija – za prostorske iluzije so bolj dovzetni ljudje, ki živijo v zaprtih območjih ( gozd, bloki) in niso vajeni odprtih prostranstev ljudje, ki živijo v bolj rurarnih območjih prej prepoznajo če nimaš izkušenj, nisi naučen, ne boš prepoznal

- govorice prvotnemu opisu se dodaja nove informacije – gre za spremembe vsebin tisti, ki razlaga, spreminja opis tako da služi njegovemu interesu, motivom, potrjuje prejšnje izkušnje

- spreminjanje zgodbe intenzivno na delu, ko zgodo obnavljamo težimo h krajšanju in poenostavljanju; ponavadi zgodbo še zaokrožimo, interpretiramo kategorizacija = razporeditev predmetov iz okolja po podobnosti ( ne da bi vedeli) objekte prilagajamo že obstoječim kategorijam in pričakovanjem = filtriranje

- kategorizacija = zmeraj interpretacija - vodijo nas 3 osnovne težnje:

o namernosti delovanja drugega enačimo osebo in dejanje, še posebej ko imamo opravka z osebo, ki je še ne poznamo in je storila nezaželeno dejanje

o racionalnosti drugega težnja k usklajenosti podatkov in predstav pomembno, kaj se o osebi

javno izreče drugače reagiramo, ko smo samo vpleteni v dogodek z nezaželenim izidom iščemo opravičilo v okolju

- pristranskost – vloga : kognitivne sheme, ključni dražljaji, prvi vtis ko neka oseba pritegne tvojo pozornost na osnovi tega oblikujemo podobo ustvarimo kompleksno predstavo, ki deluje kot pričakovanje, zato tudi njeno ravnanje vpliva v skladu z našim pričakovanjem

- kognitivne sheme implicitna teorija osebnosti vsota znanj; prepričani smo, da neke lastnosti sodijo skupaj nove informacije, ki se ne skladajo povzročijo neuravnovešenost, nelagodje zmota / zdaj narobe mislim ( Festinger teorija ravnotežja; ljudje lovimo ravnotežje ); deluje tudi kot samoizpolnjujoča napoved

- točnost stereotipna točnost = sposobnost ocenjevanja podobnosti med ljudmi; diferencirana točnost = sposobnost ocenjevanja razlik med ljudmi

- Rosenheim eksperiment z udeležbo ( psevdopacient) 8 prostovoljcev se je javilo v psihološki ustanovi, češ da slišijo glasove lažen podatek; vsi ostali podatki bili resnični ti ljudje niso kazali drugih znakov nenormalnosti dejansko so začeli kazati znake, da je nekaj narobe; v bistvu jih zdravniki niso prepoznali

2

tisti, ki zase trdijo, da imajo zanesljivo orodje za določanje psiholoških motenj, se motijo, reagirajo vseeno na »ključni dražljaj« podobno s spreminjanjem podobe, ki si jo je ustvaril nekdo drug- Rosenheim eksperiment z učitelji in učenci ( kao učenci bolj bistri ) skladno s

tem so se ( eni in drugi) tudi obnašali in učitelji so jih vzpodbujali če nam je nekdo naklonjen, pomaga ( zavedno ali nezavedno) otroci niso bili več prezrti, ampak so bili videni pazljivost pri interpretaciji rezultatov vprašljivost korelacije vzrok – posledica

Stališča

- raziskovanje stališč se začne v času vzpona izklj. Ideologij- so posebna oblika kategorizacije kategorizacija olajšuje komplekse, učenje lažje,

nalagamo nove informacije, vednosti, znanja- ideje in načini mišljenja; konceptualni miselni zemljevidi, ki določajo vedenje- negativni in pozitivni odzivi na objekte v okolju, tudi ambivalentnost, neskladnost,

disonanca, nelagodje- odnosi do objektov določajo vedenje- struktura stališč: * kognitivna ( prepričanja, percepcije), * emocionalna (odnosi,

občutki do nekoga), * vedenjska ( mentalna predispozicija, ravnanje v odnosu)- mešanje s »prepričanjem« na osnovi stališč izraža prepričanja bolj

enodimenzionalna kognitivna komponenta- stališča temeljijo na predpostavki, da jih lahko argumentiramo- mnenja temeljijo na osnovi stališč- vrednote ideje, situacije, ki predstavljajo nekaj pozitivnega, nekaj, za kar se je

vredno boriti

Moscovici: alternativni koncept socialnih reprezentacij- drugačen od zgodnjih definicij- za mainstream psihologijo bil preveč sociološki- omejuje se na racionalna in zavestna ravnanja posameznika- socialna reprezentacija vsebine, ki jih nenehno izmenjujemo z drugimi;

omogočanje kvalifikacij stvari in ljudi so del kulture, jezika, ne moremo jih ločiti- ljudje spreminjamo stališča; glavni dejavniki:

referenčne skupine izjemen pomen za posameznika – varnost, somišljeniki, posamezniki

vladajoče ideologije obstoječi vrednostni sistem, principi, prakse, sankcioniranje, odprtost okolja za informacije

Kognitivna disonanca

- Festinger: stališča si nasprotujejo ( psihološka neskladnost), dosegamo »gonsko stanje« in težimo k redukciji napetosti

- Manipulacija nekoga prepričujemo, da naredi nekaj bolj »objektivno«, nekomu vsiljujemo naše mnenje; prepričevanje

- 2 obliki neskladja v družbi: Pred in po odločitvi za nakup npr. door to door prodaja ( majhno

darilce v zameno za naklonjenost kupca) V potrošnih družbah varčujemo tako, da trošimo

3

Po nakupu nam je žal, zato se poskušamo prepričati, da je bil nakup vseeno pozitiven

- z merjenjem ljudi sprašujemo o stvareh, o katerih do takrat niso razmišljali- utrjevanje reprezentacij, ki so lahko usodne za marginalne skupine

Stereotipi in predsodki I.

- skupinske predstave o drugih skupinah = stereotipi - Lippman osebne mentalne slike; konstrukcija, zelo podobno Moscovicijevi

definiciji- Gre za poenostavljanje in posploševanje pristranskost, spregled individualnih

razlik; presojanje posameznika na osnovi njegove skupinske pripadnosti, ne pa na osnovi njegovih individualnih značilnosti

- Stereotipi kot filtri za informacije- Stereotipi: kljub procesom kategorizacije ostajamo odprti za informacije, ki se ne

skladajo s stereotipno predstavo- Predsodki : imajo močneje izraženo emocionalno komponento, temeljijo predvsem na

našem čustvenem dojemanju neke skupine- Lippman: najprej definiramo, nato vidimo težimo k temu, da svet zaznavamo v

poenostavljeni obliki; ni nujno, da trditve spremlja neko čustvo- Predpostavljanje, da je značilnost v kategorizaciji veliko večja napaka v človeški

kogniciji/zaznavanju- Npr.: raziskovalci ( listki A in B z daljicami) ne dajemo posebnega pomena, vendar

iščemo razlike – tudi ko jih ni, jih vidimo- Informacije dodajamo ali izgubljamo tako, da ena skupina izpade boljše/slabše gre

tudi za navodila + v interpretaciji rezultatov nujno upoštevati tudi eksperimentalni vpliv

- Manjšina izpade negativno večini se pripisuje večjo vrednost- fenomen iluzorne korelacije ko verjamemo, da obstaja dober razlog za razlikovanje

med skupinami

Predsodki- vrsta nepreverljivih, neupravičenih in neargumentiranih stališč do družbenih skupin,

institucij, dejavnosti, ki jih spremljajo čustva- vrednostne sodbe - psihična ekonomija da svoje neuspehe lažje pripišemo drugim- izražajo se na zelo različne načine šale, obrekovanje, izogibanje, diskriminacija,

nasilje ( individualno, skupinsko, legalizirano) – sovražni govor, fizično nasilje, genocid

- oblike izražanja : zahteva po spoštovanju simbolne oblike izražanja predsodkov ( npr.

izražanje proti politikom, ki bi pomagali marginalnim skupinam) ambivalentnost pozitivna in negativna stališča do skupinskih

značilnosti moderna oblika na delkerativni ravni predsodki nekaj slabega – ni

dobro imeti predsodkov, ampak… averzija saj vem, da ni prav, ampak teh ne prenašam, ne morem si

pomagat

4

- Razlage predsodkov :o Kognitivistična napačna predstava o drug skupini oziroma njenih članih

zaradi učinka kategorizacije = kognitivna napaka; ne pojasni zakaj so kulturno specifični in zakaj jih ne moreš racionalno spreminjat

o Ne izmišlja si jih posameznik, so družbeno naučeni; vsako razvrščanje ne vodi v predsodek

o Pripis življenja v skupini nimamo individualnih reprezentacij svetao Razlikovanje med skupinami ni nevtralnoo V človeških družbah med kategorijami določene razdalje odnosi dominacije

in podrejanjao Ideološki mehanizem vzdržuje razdalje npr. liberalne demokracije

poudarjajo možnost prestopanja, vendar to zelo težkoo Družbeni red izključuje/vključuje v pojave marginalizacije

opravičevanje z značilnostmi marginalne skupineo Vzdrževanje socialne distance pomembno za konstrukcijo mitao Manipulacija tistih, ki imajo večjo družbeno moč z ljudmi, ki je nimajo toliko

»mi« in »oni«o Uspelo srečanje med individualnimi potrebami in ohranjanjem obstoječih

družbenih razmerij- kaj pridobimo s predsodki :

o Psihična ekonomija pridobimo razlago naših tegob, sproščanje frustracij, legitimen način sproščanja družbenih tenzij, povezovanje s somišljjeniki v neko imaginarno skupnost; ohranjanje samospoštovanja ( krvi tisti, ki imajo nepravičen dostop do dobrin, ki pripadajo meni-žrtev)

- že to, da mislim, da nekdo slabo govori o meni, vpliva name nezavedno opravičevanje marginalne populacije samoizpolnjujoča napoved: če od nekoga nekaj pričakuješ, se bo to tudi zgodilo ( v našem pogledu, ne v resnici)

Adorno študija avtoritarne osebnosti zakaj ljudje tako hitro zapademo?- Živimo v svetu popredmetenih družbenih procesov prihaja do intelektualne

odtujitve občutek nelagodja, strahu iščemo načine za vzpostavitev varnosti- Prvi korak je politična stereotipija in personalizacija identifikacija krivca

pomembna za orientacijo in zagotovitev rešitve predsodek ni odvisen od značilnosti žrtve, ampak od nosilca predsodka ki ga oblikuje bolj so formule drastične, lažje jih sprejmemo ideologije, ki najdejo najlažje razlage so dobra osnova za uspeh totalitarnih držav red za občutek jasnosti, varnosti

- Žrtev predsodka je vedno krivec

Stereotipi in predsodki II.

Adorno in sodelavci antisemitizem - vzroke vidi v popredmetenih družbenih procesih negotovost, strah

personaliziramo izvor nelagodja skupine, ki nimajo družbene moči- politična stereotipija in personalizacija na enostaven način pojasnimo kompleksne

pojme- npr. politični boji: kažejo na izvor težav hitra mobilizacija populacije - podobno pojasnjuje izvor predsodkov Mitscherlich

5

- aktiven antifašist predsodki so kot oblika nasilja nad drugimi potiskanje proti svojim nagonom na družbeno sprejemljiv način

- cilj: takojšnja zadovoljitev, vsaj za kratek čas- vsaka družba skuša s pomočjo vzgoje uravnavat nagonske sile, da z njimi ne

ogrožamo drugih; vsaj določene začasno moramo potlačit vsaka potlačena energija mora najti svoj izhod

- čim bolj politika represivna, tem več je frustracij, energija se kopiči na tem gradijo totalitarni režimi usmeritev frustracij na objekt ( npr. antisemitizem)- razvrednotenje te kategorije prebivalstva, da se je nad njo legitimno izživljat ( politično prikladen objekt)

- pri teh tezah izhaja in » Nelagodje v kulturi« Freud prijazen način, kako se približat Freudovi PA

- kultura tisto, kar omogoča psihološko diferenciacijo - Freud se ukvarja z vprašanjem o vlogi kulture razlikovanje človeka in živali- 2 funkciji kulture:

Zaščita človeka pred samim seboj, urejanje odnosov med ljudmi Ščiti človeka pred drugimi ljudmi in varuje resurse

- v trenutku, ko se pojavi poskus urejanja odnosov med ljudmi, začnemo govoriti o kulturi

- v kulturi kriteriji: intelektualnost, znanstvenost, religija- kult. Nas ščiti in omejuje pri zadovoljevanju gonov ambivalentnost- vprašanje sreče prisotnost zadovoljstva + odsotnost nezadovoljstva = najvišja

oblika zadovoljstva- srečo doživljamo, ko izpostavljeni frustracijam hitro reševanje, nenadna

zadovoljitev – podaljševanje zadovoljstva- sreča kot intenzivno doživljanje :

samo, če smo nesrečni, lahko doživimo visoko stopnjo sreče težnja po doseganju sreče program principa zadovoljstva ta hitro v nasprotju z mikro- in makrosociološkimi odnosi zadovoljitev potreb vodi k sreči, obenem tudi izvor trpljnja edina

rešitev je v tem, da najdemo čim bolj družbeno sprejemljive načine osrečitve in zadovoljstva princip realnosti

upoštevanje družbenih omejitev, vendar izogibanje bolečini in trpljenju- Freudove 4 temeljne strategije doseganja sreče:

1) izogibanje bolečini ( tudi socialnim stikom-izogib možnostim, ki bi nas prizadele, izogib zadovoljstvu)

2) zniževanje pričakovanj ( omejitev svojih zahtev, poskus vpliva na gone, da ne bomo trpeli) premeščanje gonskih ciljev na boj sprejemljive cilje = sublimacija ( delo, umetnost, intelektualna dejavnost)

3) prekinitev vezi z realnostjo ( npr. puščavništvo)4) beg v nevrozo

- ambivalentnost do kulture zaščita in vir trpljenja- temeljni izvori nelagodja:

o življenje v družb i – omejevanje svobode ljudje bili bolj svobodni prejo nismo vsi enako podvrženi omejitvam načelo pravičnostio družbeni kulturi, ki tega ne spoštuje se lahko upiramo to dobro za rast

družbe; tudi upori nastajajo iz nezadovoljstva individualnih potreb proti načelom pravičnosti

6

o nasprotje med družbo in družino družina celica, ki družbo ogroža, ker se ne pusti popolnoma kontrolirati

o posameznik iz družbene kontrole črpa močno seksualno energijo odtegovanje od spolnih praks, ki nikogar ne ogrožajo

o kontrolna tehnologija nenehen nadzor, dostopnost ( namesto, da bi imeli več prostega časa, ga imamo manj/smo bolj zasedeni)

o med principom realnosti in družbo – krivda! – najbolj očiten vir je obračanje agresivnosti navznoter = občutek krivde, ki izhaja iz kulturnih omejitev nujni davek, da smo lahko del družbe

o strah pred avtoriteto npr. starši ( izogib dejavnostim, ki bi lahko prinesle izgubo ljubezni

o nadjaz = ponotranjena avtoriteta velik nadzor nad ID in JAZ; pozna skrivne misli-tudi krivda za nečiste misli kjer več prepovedi, je več želje po sprostitvi

o občutek krivde je tisto, kar omogoča totalitarni oblasti, da funkcionira – prepoveduje ustvarja krivdo – občutek krivde kazen sama po sebi želja po fizični kazni

o vedno nas najbolj omejujejo ljudje, ki jih imamo najraje – ljubljena oseba ambivalentnost ( večanje občutka krivde)

- Misch. Pravi, da družbene vrednote, ki nam samim povzročajo nelagodje, z velikim užitkom nalagamo naslednjim generacijam (npr. starši otrokom, vzgojitelji učencem) znašanje svojih frustracij nad šibkejšimi, ki niso izvor, vendar nam lajšajo trpljenje ( ne bomo trpeli samo mi)

- Med marginalnimi družbenimi skupinami ni solidarnosti pripadnik pripiše neki drugi skupini še več negativnega

- Opravičevanje – občutenj do marginalne skupine s strani interujov; hiperkompenzacija raba navidezne nepristranskosti, terminologije, znanstvenosti ( npr. Judi so problem – s tem kazanje »nevtralne« pozicije)

- Osovražene kategorije delimo na 2 skupini dobi in slabi s tem skušamo povedat, da so dobri tisti, kjer izjema potrjuje pravilo kompromis med nasprotnimi nagnjenji o osebi s predsodki

- Konflikt med: Pozitivno izkušnjo in predsodkom Zahtevami po politični korektnosti in predsodkom

- zakaj vztrajam pri predsodku? če močan predsodek, z močnimi emocijami privzdig lastne vrednosti ( opravičevanje predsodka)

- ljudje z globokimi in vztrajnimi radikalnimi predsodki imajo paranoiden občutek ogroženosti pomiritev šele, ko vsi identificirajo krivca (obsodba); sovražnost obnavlja samoumevno = ko začnemo sovražnost izražati, se le ta povečuje

- naš superego nam govori, da je sovražnost slaba moramo jo opravičit pred samim sabo – ne smemo dovoliti lastni vesti, da nas spravi v pozicijo, ko sovražnost ne bi vzdržala ko vidimo, da se motimo, iščemo nove dokaze, da je žrtev predsodka kriva

- zoper predsodka se je treba boriti, ko gre za izraz nerefleksije mnenja, ki smo ga prevzeli od svojega socialnega okolja

Toleranca- asimetrično razmerje zmožen je je samo tisti, ki ima moč ali večino

7

- značilnost vladanja, ki vzdržuje razlike nadomestek za politično enakost ( vzdrževanje razmerij z obveznostjo države, ki onemogoča vstop na trg s privilegiranim)

- če ni tolerance, se marginalne skupine upirajo – problem prenašat, dopuščat* Freud (predsodki)

- učinki na politični ravni predsodki, kot ideološki material, ki pomaga množico držati skupaj

- tudi ko gre za neorganizirane množice, se predpostavlja določena stopnja organizacije ( različne oblike množic)

- ko Freud pisal »Nelagodje«, čutil fašistično napoved- 3 temeljna vprašanja :1) kaj je množica? 2) Kaj je bistvo sprememb, ki jih množica vsili posamezniku? 3) Zakaj je množica tako vplivna?

Le Bon – psihologija množice- fascinira ga dejstvo, da pod vplivom množice ljudje dobijo kolektiven občutek

( manjša intelektualna dejavnost, preprosto in intenzivno čustvovanje zaradi anonimnosti odpadejo zavore pred in med posamezniki = arhetipske vsebine; vsakogar v množici zapelje iluzija realnosti, etičnost množice pod/nad nivojem; izrazita predanost posameznikov vodji avtoriteto lahko pridobi oseba, ki izkazuje zelo močno voljo/vero v neko idejo; zaradi strahu pred močjo množice, posamezniki sledijo množici)

- sugestibilnost članov množice hipnotično stanje sledenje množici brez kritične distance

- Socialna okužba nalezljivost delovanja - Freud Le Bonu priznava izjemen opis stanja v množici, ne strinja pa se glede obuditve

arhetipskih vsebin to je vrnitev potlačenega; ni analiziral razmerij med posameznikom in vodjo ter z vprašanjem, kaj je izvor sugestibilnosti

- Množice zmožne izjemnih napredkov, dosežkov ( npr. pisava, umetnost) to velja za trajnejše množice

McDougal merila za obstoj množice:o določena mera kontinuitete v obstoju množice, položaj, struktura o skupna predstava o naravi, vlogi - vsebine, ki povezujejo člane o oblikovanje povezav ( tradicije, rituali) o struktura vlog

- Freuda zanimajo Le Bonove zgodbe o množici – zakaj se tako hitro predamo sugestiji in socialni okužbi? libidalna energija

- Otrok doživlja okolje kot del sebe obdobje primarnega narcizma (samozadostnost)- Diferenciacija (6 mesecev star.)– od objektov, ki zadovoljujejo njihove potrebe 2

procesa: najprej čustvena navezanost na kogar koli, ki zanj skrbi; najzgodnejši izraz za to je identifikacija ( biti podoben osebi, ki skrbi zame) otrok začne prevzemati naloge, ki so jih včasih opravljali drugi zamik med otroško akcijo in starševsko reakcijo ( začnem skrbeti zase, zadrževanje ljubezni – zaradi identifikacije)

- Objektna vezanost seksualna zasedba objekta ( hočem to osebo imeti zase, če je ne morem imeti potlačitev); na osnovi tega se razvijejo vezanosti, ki so posledica gonov, ki so glede cilja zavrti konflikt, ki povzroči nove spremembe – ambivalentna čustva do očeta ( tekmec, omejitve – občutek izziva)

- Rezultati so specifične oblike identifikacij

8

- Fenomen sočutja do tega pride zaradi specifične oblike identifikacije sočutje kot posledica dejstva, da imam s to osebo skupno, afektivno točko

- Za omejitev konflikta izmisli si ideal jaza in ga umesti v sebe – ideal jaza in idealni jaz zgodnja tvorba, ki predstavlja otroku ideal vsemoči; neko idealno vsemogočno osebo – prestavimo jo vase – kar bi jaz želel biti, pa nisem postanem to, vzor id.jaz pride na pomoč, ko nas karajo instance vesti

- Kar Adorno imenuje ideal jaza, je v bistvu idealni jaz- Podobno delujejo ljubezenska razmerja jedro čustev ljubezni je spolna ljubezen

seksualni goni, ki so zavrti – po izvoru in moči gre za izraz gonov, kar pa ne zmanjša moči

- Glede cilja zavrti goni zelo pomembni ne moremo jih nikoli do konca zadovoljiti ( npr. ljubezenska razmerja)- vzdržujejo z energijo na objektu slepilo, da osebo ljubimo zaradi duhovnih vrlin ( idealizacija osebe)

- Zakaj/kako ljubimo nek objekt? vse usmerimo nanj – v skrajnem primeru postane oseba naš drugi jaz ( postanemo popolni) – ni več distance

- Zaljubljenost objekt ohranimo ( npr. vodja-ga ljubimo zaradi popolnosti, če nas ljubi in nudi varnost, hkrati pa se ga tudi bojimo-značilnost fašistične ideologije)

- Težnja, da bi vodjo imeli zase ljubosumje tekma za naklonjenost – tekmeca lahko začnemo ljubiti ( takrat se stvari razrešijo)

- V družini predpostavka, da imajo starši oba otroka enako radi; pri vodji to iluzija ( če propade, začnejo množice izkazovati izjemno agresivna čustva)

Armada, RKC analiza množic- kar veže množico, so libidne vezi 1. vez med vsakim članom množice in vodjo ( ga

inkorporirajo nase) in drugimi člani množice med sabo- aluzija organiziranosti množice in družine - kako deluje? Freud – potrebna neke vrste prisila, da drži množico skupaj kazen;

obenem branit pred spremembami v hierarhični strukturi – oboje značilno za vojsko in rkc

- v množici armade očetovska funkcija – vojskovodja ( dejanski oče oz. arhetip očeta)

- pri religiji status »starejšega brata« ¸- v obeh primerih se člane obravnava kot brate ( enak položaj glede na vodjo)

ključno vlogo igra iluzija, da je odnos vodje do vseh članov enak ( ali ljubi ali sovraži)- ljubezen med dvema članoma množice lahko vzpodbudi razpad množice- rkc govori o ljubezni posredno ljubezen posredovana preko ideala ( Kristus)- Freud – pruska ramada slabo ravnanje z vojaki je imelo za posledico razvoj libidnih

vezi- Če bi Kristus izgubil podobo božanskega, bi izgubil vernike na dan izbije

ljubosumje to prej preprečevala vloga vodje panika! – lahko zaradi dejanske nevarnosti, lahko nesorazmerje med dejanskim strahom in situacijo/nevarnostjo

- Zaradi rahljanja vezi se začne vsak bojevat sam razkroj

- Freud – stanje zaljubljenosti nevarno, ker se upirata množici hočeta izstopiti; odnos med M in Ž zunaj množice odnos, kjer je libido, ki povezuje izvorno iz ciljev, ki so seksualno zavrti ( od tu moč) to ne pomeni, da je posameznik s tem opravil ( ker morajo biti ventili)

- Zakaj lahko posamezniki isti objekt postavijo za ideal ? Etienne – posamezniki si nadomestijo najprej med sabo, nato postavijo vodjo + ideal

- struktura kandidati za vodjo, institucije verovanja, ideje vse to združuje množico

9

- gre za strukturo družbenega razmerja – krožni značaj PA- temeljni konflikt med goni in družbenimi zahtevami- Freud izpusti državo, le RKC in armada če bi državo označil kot institucijo za

varovanje množic, bi zavrgel tezo – vprašat bi se mogel o vlogi družine; pozicija žensk – moški ambivalentni zaradi žensk

Nacistična propaganda

- Adorno antisemitizem in fašizem v ZDA diskriminacija Judov ko gre za dostop do npr. stanovanj, univerz

- Hitlerjevi privrženci: Henry Ford, Lindberg- Osrednja vloga idealiziranega vodje – vsemogočni oče – moment personalizacije

nevarnost (npr. Judi) – ideologija omogoča, da se v nekoga položi/usmeri vse grdo- Žižek – nasilje – Hitler ukrepal tako, da onemogočil komunizem gre za ohranjanje

stanja- Fašistična propaganda – standardne tehnike :

1) ponavljanje monotonega govora 2) enostavna vsebina in idejna revščina ( prevlada groženj, zgražanje nad

uživanjem, prisilni egalitarizem)3) poudarjanje stroge hierarhije in ritualov 4) ideja o izbranem ljudstvu narcizem in duševna šibkost – iluzija, da smo

močnejši- ne psihološka struktura, ampak individualne družbe, ki tako posameznika vzgajajo

atomiziranje posameznika – negotovost, ranljivost dovzetnost- kaj pridobimo v množici ?

o Pridobi naš narcizem s pomočjo idealnega vodje in večvredne rase iluzija lastne moči

o Posamezniki, ki ohranijo visoko stopnjo narcizma zaradi lastnega nezadovoljstva fascinira jih oseba, ki daje vtis osebne moči – kar bi mi hoteli biti vodje izraža moč s tem, da ljubi samo sebe, ne rabi nikogar, ni odvisen od drugih, izraža, kar si drugi ne bi upali, nima zavor, moč se kaže v občasnih izgubah oblasti nad sabo kritika vodje bi pomenila kritiko samega sebe – ne prenesemo kritike; očitna ambivalentnost »veliki mali mož«

o Vodjo ljubimo in sovražimo izraz naših ambicioznih teženj vladati in biti vladan značilno za družbe, ki ves čas izražajo strah in negotovost – moč:

možnost, da izživljamo frustracije na tistih, ki imajo status sovražnika frustracije se vzdržujejo, del usmerjen navznoter avtoritarna

podredljivost ( podložnost močnejšemu, izživljanje nad šibkejšim)- zakaj se bojimo drugačnih:

o projekcija = prenos tega, kar smo mi sami v nekoga drugegao drugi drugačen kritika nas samih – drugi uživa bolj kot mi

- ideja o izbranem ljudstvu vzdržuje strah pri vodenih, da bi sami postali podljudje želja po jasnih znakih za druge

- prepoved mišljenja/razmišljanja – lansirajo na verovanju- od kod vednosti o učinkoviti manipulaciji? fašistična propaganda – uspeh posledica

dejstva realizacije nezavednih želja vodij preizkušali učinek posameznih strategij- množična psihologija značilna za vse politike, ki nimajo drugačnega načina za dosego

cilja- postavljanje zelo iracionalnih zato potrebno te tudi izzvati pri množicah- fašizem zgolj zlorablja individualno psihologijo

10

- Bauman – Moderni holokavst ideologija, ki to vodi se sklicuje na znanost – znanost kot glavno vodilo (npr. evgenika – iz nacionalnosti izgnati »viruse«

- Holokavst – utemeljen na »normalnih« procesih- Birokratiziranost značilnost nemške družbe – stroga racionalnost, natančnost,

doslednost, čim manj stroškov, upoštevanje zakonov, fordistična delitev dela – vsak svojo nalogo žrtve – malo stika s celotno verigo

- Za moralno odvezo skrbela nacistična propaganda

Psihologija socialnega vplivanja

- težnje nacionalne države = nacionalizem in socialnost ljudje kot skupnostni delavci heroji + zahteva po ohranitvi družine – zato se nacistični režimi sklicujejo na biološko reprodukcijo naroda propagandni teksti se sklicujejo na bratstvo in družino – nacionalizacija družine ( povezava med judovskimi in arijskimi geni – Hanna Arndt: Eichmunn v Jeruzalemu)

- kako lahko čisto običajni ljudje delujejo v popolnem nasprotju s spoštovanjem načel človeških pravic, ne da bi jim kdorkoli grozil ( Milgramovi eksperimenti)

- Milgram – študije poslušnosti ( socialna psihologija) psihološki temelji fašizma in nacizma ( preseneti ga normalnost Eichmanna)

- 1961 – Podrejanje in legitimnost znanstvene avtoritete ( eksperiment – električni šok) šok – od 40 oseb jih gre 26 do konca ( bi povzročili smrt poskusne osebe

- Potujitveni efekt če ne vidim žrtve, mi je laže narediti dejanje, ki bi žrtvi škodovalo- Milgram če se je kot raziskovalec proglasila zasebna raziskovalna institucija, ni

dosegla istih razsežnost avtoriteta znanstvenika ključna za njegovo kredibilnost- Preložitev odgovornosti na znanstvenika – nekateri prelagali odgovornost na žrtev, ki

v njih vzbudi jezo situacijski dejavnik, bližina žrtve, vzpodbude za opustitev naloge- Kognitivna disonanca = konflikt med vedenjem in prepričanji težnja k izravnavi,

vzpostavitvi ravnotežja, iskanje opravičil- Če smo že naredili neko dejanje, je bolj verjetno, da bomo dejanje ponovili

podobno pri predsodkih – potem iščemo argumente, nove dokaze, da opravičimo svoje vedenje

- Status izvajalca odločilno vpliva na izjavo oziroma učinek ( zdravnik- medicina)- Faierabend – vzpostavlja distanco tudi do znanstvenih trditev; tudi politiki se sklicijejo

na znanost- Znanstveni koncepti lahko pripeljejo k razumevanju – podreditev v tem eksperimentu

ključna, čeprav ni posebej opozoril na možnost izstopa- Bovar – liberalna sužnost svobodna izbira?- Način, kako zastaviš vprašanje ni brez ideologije – ko ti je podeljena svoboda ravnanja

in ravnaš svobodno, ni nujno, da se boš tudi dobro počutil oseba z avtoriteto ti podeli svobodo in pričakuje, da boš nekaj naredil = subtilne oblike izsiljevanja ( še posebej ljubljene osebe)

- Poslušnost: o Socialni vpliv – poslušnost utemeljena s socialnim vplivom tisti, ki podleže

socialnemu pritisku, izgubi svobodo ( eden od učinkov)o Socialni vpliv 2 – vsi imajo približno enake možnosti, da vplivajo drug na

drugegao Socialna moč – nekateri akterji v večji meri kot drugi vplivajo – legitimnost

avtoritete je še posebej delujoča; lastnosti, ki se jim podrejamo, izvor iz statusa identifikacija ( odnosi, podrejanje norm)

11

o Socialna kontrola – sredstvo za izvajanje moči ( ali podrejeni uspešni pri izpolnjevanju pričakovanj nosilca moči), sledenje normam

- Uniformnost posledica pritiskov socialnih norm in socialne primerjave- Konformnost dejanje, ki ga storimo zaradi socialnega pritiska – delujemo v

nasprotju s svojimi prepričanji zaradi socialnega pritiska:o Popustljivost – ne spremenim mnenja; čeprav nekaj naredim, se s tem ne

strinjamo Konverzija – pod vplivom socialnega pritiska spremenim svoje mnenje; lahko

opravičujem naknadno- Aschev eksperiment ( daljše/krajše črte) pomembnost mnenja skupine o nas,

informacijska nejasnost ( ko smo negotovi se naslonimo na tistega, ki ga imamo za vrednega zaupanja)

- Avtoriteta = razmerje, ki predstavlja dominacijo; prostovoljno podrejanje, ki ni posledica groženj, ampak smo prepričani v njo zaradi posebnih lastnosti avtoritete

- PA nosilec legitimne avtoritete – vodja, starši, vzgojitelji osebe, ki nam nudijo varnost – tem se prilagajamo nezavedno, se jim pa tudi upiramo ta avtoriteta temelji na identifikaciji in ponotranjenju ( želimo biti ljubljeni, zato se odzivamo na njihove želje

- Avtoriteta = nujni element inkulturacije ( vzgojni prijemi)- Foulcat oblastnim razmerjem se ne moremo izogniti – oblast ubogamo zaradi

ustvarjanja, ne toliko prepovedi ( s tem poskrbljeno tudi za naše ugodje)- Omogočajo vzpostavitev sistemov varnosti, nenehno se sklicujejo na podelitev

svobode racionalna vedenja, ki so sicer v nasprotju z našimi mnenji ( navidezna možnost izbire, kjer avtoriteta pričakuje, da bomo pristali na to, kar ona zahteva)

- Zimbardo – zaporniški eksperiment ( zloraba moči)o človeka spoznaš, ko dobi oblast o Z. želel ugotoviti, kako podelitev moči vpliva na posameznika

- Milgram, Zimbardo ( situacionista) ne moremo na podlagi osebnosti odločati o delovanju v dani situaciji

- Vs. Personalisti človek ima nadzor nad svojim delovanjem- M+Z – hipoteza pogoji v zaporu niso posledica osebnih lastnosti ljudi, ki se tam

znajdejo- Pazniki imeli očala – zaradi vzpostavitve anonimnosti- Eden izmed st., ki sodeloval, bil radikalec ( 1971) – mislil, da gre za

raziskovanje načinov, kako zatreti študentske upore- Kaznovanje vodje, delitev privilegijev in kazni brez določenega vzorca –

zastraševanje in atomizacija- Liberalno suženjstvo – ranljiv, ker nisi povezan individualni vs. Kolektivni

boji- Razbijanje solidarnosti da se ne opazi, da sistem ostaja nespremenjen

( pazniki ostali enotni, zaporniki atomizirani – eni in drugi so se po zadušitvi upora identificirali z vlogo identifikacija s socialno vlogo kot ključni element za konformizem in druga situacijska razmerja)

- Izguba 1. zapornika – izgubi distanco, se zlomi, nadomesti 416 ( gladovno stavkal – kazen: črna omara; za ostale zapornike ni heroj)

- Starši zapornike celo vzpodbujali, naj vztrajajo – niso želeli »delati problemov« pristanek na igro

- Načrt pobega – Zimbardo želel to preprečiti ( ravnal kot glavni nadzornik zapora)

12

- Razdelitev vlog tista, ki ključno vpliva na vedenje posameznika agresivnosti in vprašalnikov osebnosti ni bilo zaznati

- kritike eksperimenta : o neetičnost, neznanstvenost premalo ljudi, dokazal, da ni varovalke v

osebnostio pretiravanje ljudje, ki naj bi samo zaigrali svojo vlogo, so se z njo

identificiralio zapor, kot legitimna institucija, ki implicira kaznovanje vprašanje

ideološkega konteksta, v katerem se to dogaja – nasilja več tam, kjer se na prikrit način nasilje dopušča kot legitimen način kaznovanja

o Žižek: ni bilo odziva na poziv h kaznovanju kdor neposredno izvaja, ni edini krivec; vključno z ideološkimi razmerji

Socialna interakcija in medosebni odnosi- Socialna interakcija socialna izmenjava in interakcije na delovanje drugih, njihove

reakcije in predpostavljene namere drugih- Medosebni odnosi trajnejši, ponavljajoči sistem interakcij ( npr. prijateljska skupina

– odvisna od delovanja vseh članov)o Procesi in stanja, ki se vedno dogajajo o Obremenjenost z našimi subjektivnimi pozicijami ( hierarhija odnosov –

študent profesor)- pogoj socialne interakcije = komunikacija ( oddajanje kodiranih sporočil)- George Herbert Mead – simbolni interakcionist posameznik ne more razviti

svojega odnosa zunaj vezi z drugimi ( npr. starši) podoba o nas, kot nas vidijo drugi – kasneje lahko vzpostavimo odnos oziroma videnje sebe nelagodne situacije, ko se sprašujemo, kdo sploh smo – pogoj za to je življenje v človeški družbi

- Način razmišljanja o sebi odvisen od drugih, institucij..- Drugemu pripišemo neko namero, čeprav ni nujno,da bo to naredil ljudje se drug

drugemu približujemo namerno – pritegnitev pozornosti-se niti ne zavedamo- Pogosto lažje o težavah govoriti z nekom, ki je zunaj našega interakcijskega kroga- Količina pozornosti, ki jo nekdo dobi je odvisna od njegove družbene moči in mesta v

družbeni hierarhiji ( pozornost še posebej pomembna v dolgotrajnih odnosih) hranjenje našega narcizma z močno figuro zunaj nas

- Pozornost za vse izjemno pomembna – meje nenehno prestavljamo pri institucionaliziranih odnosih – tudi interakcije/vsakodnevne situacije so ritualizirane kalkulacija dobička ( vendar ne enako kot sebičnost)

- Ronald David Land – psihiater- antipsihološko gibanje zavračal biološko razlago duševnih motenj – izvor v družini študija upor psiholoških storitev ugotovitve, da se vsi enako ukvarjamo z vprašanjem, kako postati bolj viden ( grandolomanske ideje, paranoiden občutek, da vsi gledajo) ne gre za patološko veliko potrebo po pozornosti, ampak za to, da posameznik te pozornosti nikoli ni dobil

- Teorija socialne interakcije ( menjalna teorija interakcije) zapornikova dilema- Simbolni interakcionizem dramaturška teorija ljudje upravljamo z vtisi drugih

(Goffman) – npr. zmenek: kako narediti vtis v ozadju ( tudi upravljanje z vtisi o sebi, modeliranje drugega-vpliv na samopodobo posameznika-tudi v intimnih odnosih)

- Prevzemanje vloge in menjavanje perspektiv igra moči, ki se je niti ne zavedamo – zadrega v situaciji, ko se izkaže, da nismo tako kompetentni

- Transakcijska analiza: 1) odrasla oseba treba skrbet zanj, išče pozornost2) otrok deluje odraslo

13

3) starš delujejo kot delilci nasvetov reprodukcija 3 vlog ( Berne) – preigravanje odnosov iz otroštva

- prosocialno in a(nti)socialno vedenje o altruizem spontana pomoč drugim, svobodna izbirao s tem, ko izbereš svetovalca, si že sam izbereš, kaj ti bo svetovalo pogoj za normalno delovanje je svoboda o dobrodelništvo načina za vzdrževanje moči identifikacija s trpečim

drugim, simbolna identifikacija z njegovo podobo – vidimo se kot sočutni

Agresivnost in nasilje vedenje, s katerim nekoga namerno fizično ali psihično oškodujemo

- ne gre za osebne lastnosti pri altruizmu- več teorij agresivnega vedenja:

o instrumentalna agresivnost sredstvo za dosego nekega cilja – ni razmerja med akterjem in žrtvijo

o afektivna agresivno vedenje pod vplivom močnih čustev/emocij – cilj je prizadeti nekoda

o biološka instinktivno agresivno vedenjeo teorija socialnega učenja nasilnega vedenja se naučimo z opazovanjem

in izkušnjami, ki kažejo, da se agresivnost izplača ( nagrajevanje dečkov za agresivno vedenje – matere v Indiji odstavljajo dojenčke od dojenja, dokler le ti ne izkažejo zadostne jeze- družbeno sprejemljivo vedenje)

o frustracijska teorija izkazovanje nasilja nad družbenimi skupinami, ki so označene kot manjvredne (legitimno) – večja je stopnja frustracije, bolj je verjeno, da reagiramo agresivno

- Berkowitz neugodni dražljaji in počutja lahko delujejo kot sprožilec agresivnega vedenja – fiziološka napetost

- Ključni dejavnik: če okolje implicitno ali eksplicitno opravičuje agresivnost- Spomin na nelagodje v preteklosti lahko sproži vedenje ali željo, da bi tej osebi

spet škodili- Vpliv: naša pričakovanja razpeta- družbeno pričakovano oziroma opravičljivo

vedenje; opravičevanje žrtve, da se naj pomirimo, vendar začnemo sebe branit z družbeno nezaželjeno reakcijo

- Vprašanje odgovornosti za lastno agresivnost »saj je sama prosila« - žrtvam pripisana krivda

- Nadzor agresivnosti + čustev v meščanskih družbah postane znak civiliziranosti- Divjaki, orangutani, volčji otroci bili prikrajšani za osnovne socialne veščine –

pomembnost socialnih interakcij- Ugotovitve: večina izogibala človeških stikov, bili nezadovoljni s človeško

podobo, niso se prepoznali v ogledalu, čutila prilagodili specifičnim pogojem življenja, dobili nočni vid, močan voh, težave pri vzravnani hoji-tekli po vseh 4ih, niso zaznavali čustvovanja kot mi

- Victor iz Avecona, Jenny(1957), Jim prečitaj v zapiskih, zgodbice

Interakcije med skupinami- manjšine: manjša moč, slabši dostop do dobrin - večina: privilegirana, večja državna moč - Apartheid v S Afriki – manjšina nadzira večino vprašanje podrejenosti in

dominacije

14

- Subkultura: družbena skupina s skupnimi značilnostmi, ima manjšo politično moč, lahko pa ima velik vpliv

- Moscovici: 1979 Socialni vpliv in socialna sprememba zanima ga, kakšno vlogo imajo družbene manjšine na politični sistem vpliv manjšina-večina dvosmeren

o Nižje vrednotenje ( odklonskost bistvena za preživetje sistema)o Manjšine pomagajo sistem obnavljati . Toge ureditve pa slej ko prej

propadejoo Večina s prisilo izvaja učinkovitost sistemao Manjšine so inovacija o Konformnost ni stala posebnosti posameznika, podležemo ljudje

konformizmu tudi znotraj manjših skupin, po manjšini ne moremo sklepati ali je konformna ali ne; odklonske:

Aktivne družbene manjšine se sistemu upirajo, ampak ga artikulirajo in skušajo spremeniti svoj položaj na način, ki ima možnost za uspeh

Pasivne družbene manjšine upirajo se obstoječemu redu, a ga ne artikulirajo

- verjetnost, da bo manjšina vplivala na večino je večja če: o je njeno vedenje konsistentnoo je opazna o uspe svoje zahteve prikazati kot univerzalne ( načelo enakosti)o javno predstavlja svoj položaj , javno opozarja na neskladje obstoječih

načel, spodbujanje kognitivne ravni konfliktao skušajo pokazati, da ne zahtevajo nič drugega, kot tisto, kar obstoječa

večina že ima- neskladje nelagodje med člani dominantne skupine nestabilnost v sistemu

pogajanje za nova pravila igre ignoriranje zahtev manjšine izguba medskupinskih odnosov

- dominantna skupina je še manj homogena kot manjšine- Moscovici: če hoče skupina uspeti, se ne sme zaplesti v konflikte na odnosni

ravni, ker lahko sledijo spremembe na normativni ravni spreminjanje razmerij med mlajšimi in starejšimi

- Kritika Moscovica : samo ta način družbenega boja je družbeno produktiven ( to ni ravno res)

Družbena gibanja- so skupinska prizadevanja za spremembe - demonstracije lahko začetek dolgotrajnejših družbenih gibanj- postkolonialna gibanja pripeljala do radikalnih družbenih sprememb- ekološka gibanja - politična psihologija :

o interdisciplinarno znanstveno področje med psihologijo in političnimi vedami

o cilji: praktični raziskovanje določanja političnih elit, etičnih sporov,

volilnih obnašanj teoretski razvoj politične zavesti ( Miheljak – razvoj politične

zavesti pri mladih); motivacija – izvor, učinek, vrste

15

o kognitivistična psihologija človeško vedenje je strogo racionalno, razlagamo ga z motivacijo vedenje je utemeljeno z vrednotami, skupnostnimi vezanostmi, osnovnimi vrednotami – od tu lahko sklepamo na politično vedenje

o kritike : pogosto nas pri našem delovanju vodijo nezavedni motivi – posameznika ni možno objektivno meriti

o Umberto Eco sodeluje z t.i. filozofi, želel ustvariti šolski sistem, kjer bi zmanjšali predsodke ( pelje se proti Milanu trenutki nerazsodnosti, hitra situacija tudi če ne želimo, včasih ravnamo v nasprotju z našimi prepričanji)

o Vedenje v političnem področju vodi smisel izogniti se tveganjem – kakšna tveganja predstavlja moja odločitev – vodi nas tudi ocena aktualnih in dolgoročnih posledic

o Primeri izpeljave argumentacije iz tez o racionalnosti človeškega vedenja: ljudje ravnamo skladno z dobičkom/izgubo ( zaporniška dilema)

Inteligentnost deloma pod vplivom okolja, deloma prirojena = sposobnost reševanja problemov, s katerimi nimamo izkušenj ( nove okoliščine)

- težava: tisti, ki sestavlja teste, ne pozna izkušenj posameznikov človeka ne moremo oluščiti izkušenj

- npr. miselni tokovi novorojenčka – tudi imajo že zgodovino ( jebemti, ha..)- nemogoče meriti sposobnost, ki je tako pod vplivom izkušenj - predpostavka: splošna intelektualna sposobnost, ki ni odvisna od učenja – možno

jo je natančno in enostavno meriti psihologija s psihometrijo obljublja, da bo vse prevedla v številke

- začetek 20. stoletja – optimalno urejanje družbenih razmerij- knjiga Za-mera človeka avtor opozarja na biološko determinanto v razlikah

med družbami- temeljni problem biološkega determinizma ( ta se povezuje z redukcionizmom

– razlaga človeške sposobnosti z dednostjo, za katero ne vemo točno kaj je)- inteligentnost prevajamo v neko številko na osnovi katere razvrščamo ljudi na

normalno, nad- in podpovprečno inteligentne- matematični del testa zapleten kar merijo testi je nespremenljivo ( težava!)- kriteriji dobrega testa :

o objektivnost – na rezultat ne sme vplivati tisti, ki test izvaja)o zanesljivost – več merjenj, da potrdimo isti rezultat; že tu se kaže

predpostavka, da se lastnost ne spreminja)o veljavnost – da merimo to kar merimo, potrjeno s strani strokovnjakovo občutljivost – test zazna čim manjše razlike med posamezniki, čeprav ne

vemo, kaj te razlike točno pomenijoo pravičnost – ne iščemo razlik tam, kjer jih ni; test treba prilagoditi okolju

- našteti kriteriji prevzeti iz klasičnega naravoslovja- v 80. letih izide knjiga Inteligenčni kvocient – tu uporabljene naloge, ki se še

vedno uporabljajo strah, če bi testi res merili nekaj, kar ni pod vplivom učenja in izkušenj

- Alfred Binet – če nekaj poimenujemo, to še ne pomeni, da res obstaja Binet oče prvega testa inteligentnosti (kar ni res..); on sestavil naloge za francosko šolsko ministrstvo v začetku 20. stoletja, poudaril je, da je končen rezultat le en del mnogih predstav, kaj naj bi inteligentnost bila – podvomil vanjo, tudi če obstaja bi

16

jo težko izmerili – opozarjal, da dosežek na njegovih testih ne meri vrojenih sposobnosti, ampak samo odkriva težave in se otrokom pomaga ( bal se je samoizpolnjujoče napovedi)

- Prvi začeli govoriti o testu inteligentnosti kot zanesljivem v Ameriki- Kritični psihologi se lotijo obsežnega raziskovanja ( 50. leta 20. stol.) – testirali 1x

in čez nekaj let še 2.; otroci iz deprivilegiranih družin, matere nizek IQ – IQ se spremeni za več kot 10 točk učinki okolja

- Testi: 6-16 let- vprašanja narobe postavljena, dobri odgovori daljši, bolj kompleksni – ne vemo zakaj ljudje izberejo odgovor

- Razlike v inteligentnosti pri rasah?- Po 1 sv.vojni začnejo v ZDA prepričanja v prirojeni inteligentnosti priseljenci

imajo nižji IQ – samo neumni gredo iz Evrope v Ameriko- 10 let kasneje priznajo, da je težko z IQ razlagati družbena razmerja- Ciril Burt raziskovanja med dvojčki ( številne korelacije po smrti odkrijejo

dokumente, ki so dokazovali nasprotno- Arthur Jenson (1969) – prirojene razlike med črnci in belci- Zvonasta krivulja (knjiga, 1994) avtorja dokazujeta, da so družbene razlike

posledica razlik v IQ, krivec za padanje IQ so samske ženske, črnci manj inteligentni od belcev

17