funkcionalnost druŽine, depresivnost in · raziskovanje na podroþju druinske funkcionalnosti,...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
TEOLOŠKA FAKULTETA
Romana ČOLIĆ
FUNKCIONALNOST DRUŽINE, DEPRESIVNOST IN
ZLORABA SUBSTANC PRI MLADOSTNIKIH
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2013
UNIVERZA V LJUBLJANI
TEOLOŠKA FAKULTETA
DRUGOSTOPENJSKI MAGISTRSKI PROGRAM
ZAKONSKE IN DRUŽINSKE ŠTUDIJE
Romana ČOLIĆ
FUNKCIONALNOST DRUŽINE, DEPRESIVNOST IN
ZLORABA SUBSTANC PRI MLADOSTNIKIH
MAGISTRSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Barbara Simonič
Ljubljana, 2013
II
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Barbari Simonič, ki je sprejela in podprla moje
raziskovanje na področju družinske funkcionalnosti, depresije in zlorabe substanc pri
mladostnikih.
Iskreno se zahvaljujem tudi as. Tanji Pate za vso pomoč in potrpežljivost pri
empiričnem delu raziskovanja.
Hvala tudi ravnatelju dijaškega doma Maribor in ravnateljici dijaškega doma Prometna
šola Maribor za dovoljenje, za izvedbo anketnega vprašalnika v dijaškem domu.
Zahvala tudi vsem vzgojiteljem, ki so mlade spodbudili k reševanju vprašalnika.
Iskreno se zahvaljujem mojim domačim, ki so me spodbujali in mi kakorkoli pomagali
skozi ves čas študija.
Zahvalila bi se tudi vsem, ki so si vzeli čas in sodelovali v raziskavi.
III
SEZNAM KRATIC
AŽS – Avtonomni živčni sistem
CŽS – Centralni živčni sistem
DASES – Lestvica lastne učinkovitosti izogibanja drogi EU – Evropska unija
DASS – Lestvica depresija, anksioznost in stres
EMCDDA – Evropski center za spremljanje drog in odvisnosti z drogami
ESPAD – Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah
EU – Evropska unija
FOS – Lestvica družinske funkcionalnosti
HHA – Hipotalamična-hipofizna nadledvična os
NA – Nukleus akumbus
PŽS – Periferni živčni sistem
RS – Republika Slovenije
SA – Simpato-adrenomedularni sistem
SŽS – Somatski živčni sistem
TEOF – Teološka fakulteta
VTA – Ventralna tegmentalna area
IV
KAZALO
SEZNAM KRATIC ..................................................................................................... III
KAZALO ....................................................................................................................... IV
KAZALO TABEL ......................................................................................................... VI
KAZALO SLIK ........................................................................................................... VII
UVOD ............................................................................................................................... 1
1. MLADOSTNIŠTVO ................................................................................................ 3
1.1 OPREDELITEV OBDOBJA MLADOSTNIŠTVA .......................................... 5
1.2 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OBDOBJA MLADOSTNIŠTVA ..................... 6
1.3 RAZVOJNE NALOGE OBDOBJA MLADOSTNIŠTVA ............................... 9
1.4 MLADOSTNIK IN IZZIVI SODOBNE DRUŽBE ........................................ 10
2. DRUŽINA .............................................................................................................. 12
2.1 MLADOSTNIK IN DRUŽINA ....................................................................... 13
2.2 ZASVOJENOST IN DRUŽINA ...................................................................... 14
3. MOŽGANI ............................................................................................................. 17
3.1 ZGRADBA IN DELOVANJE MOŽGANOV................................................. 17
3.2 ŽIVČNI SISTEM ............................................................................................. 21
3.3 NEVROTRANSMITORJI ............................................................................... 22
4. DROGE .................................................................................................................. 24
4.1 DELITEV DROG ............................................................................................. 24
4.2 OPIS IN UČINKI DROG ................................................................................. 26
4.2.1 Depresorji CŽS ......................................................................................... 26
4.2.2 Stimulansi CŽS ......................................................................................... 26
4.2.3 Halucinogene droge .................................................................................. 28
4.2.4 Kanabis ..................................................................................................... 28
V
4.3 DROGE IN MLADOSTNIK ........................................................................... 29
4.4 DROGE IN MOŽGANI ................................................................................... 30
5. ZASVOJENOST .................................................................................................... 34
5.1 ZASVOJENSOT KOT NAČIN SOOČANJA S PSIHIČNO BOLEČINO ..... 35
5.2 ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM ................................................................ 35
6. DEPRESIJA ........................................................................................................... 38
6.1 VZROKI DEPRESIJE ..................................................................................... 39
6.2 DEPRESIJA IN MOŽGANI ............................................................................ 40
6.3 DEPRESIVNOST PRI MLADOSTNIKIH ..................................................... 43
7. ANKSIOZNOST .................................................................................................... 45
7.1 ANKSIOZNOST PRI MLADOSTNIKIH ....................................................... 46
8. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN HIPOTEZE .............................................. 47
9. METODA ............................................................................................................... 48
9.1 UDELEŽENCI ................................................................................................. 48
9.2 INSTRUMENTI ............................................................................................... 50
9.3 POSTOPKI ....................................................................................................... 52
10. REZULTATI ...................................................................................................... 53
11. RAZPRAVA ....................................................................................................... 63
SKLEP ........................................................................................................................... 67
POVZETEK .................................................................................................................. 69
ABSTRACT ................................................................................................................... 70
REFERENCE ................................................................................................................ 71
PRILOGE ......................................................................................................................... i
VI
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primerjava stopenj razvoja pri Freudu in Eriksonu .......................................... 4
Tabela 2: Klasifikacija potreb v obdobju mladostništva .................................................. 5
Tabela 3: Kako THC vpliva na posamezna možganska področja .................................. 29
Tabela 4: Duševni in telesni simptomi depresije ............................................................ 38
Tabela 5: Povprečne vrednosti ocen na lestvici zloraba substanc, DASS (depresija,
anksioznost, stres, skupaj) ter FOS avtonomija (JIČ – jasno izražanje
čustev, O - odgovornost, MS – medsebojno spoštovanje, OMČD –
odprtost med člani družine, SzIiL – soočanje z izgubo in ločitvijo) in
FOS intimnost (SIČ – spodbujanje izražanja čustev, UPDV – ustvarjanje
pozitivnega čustvenega vzdušja, SsKČMS – spoprijemanje s konflikti s
čim manj stresa, SMČD – sočutje med člani družine, ZiRZ - zaupanje in
razvijanje zaupanja) .......................................................................................... 53
Tabela 6: Mann-Whitneyev U-Test razlik med moškimi in ženskami v
učinkovitem izogibanju uporabi droge ............................................................. 55
Tabela 7: Korelacije med poddimenzijami ilegalna, legalna droga, konoplja
(zloraba substanc), depresija, anksioznost, stres (DASS), učinkovitim
izogibanjem drogi (DASES), ter poddimenzijami avtonomija in intimnost
na lestvici FOS. ................................................................................................. 56
Tabela 8: Mann-Whitneyev U-Test razlik med moškimi in ženskami v doživljanju
depresije ............................................................................................................ 57
Tabela 9: Mann-Whitneyev U-Test razlik med skupinama uživa tobak, alkohol,
konopljo in ne uživa v funkcionalnosti v družini ............................................. 59
Tabela 10: Razlike glede na starost (do 18 let in nad 18 let) v avtonomiji in
intimnosti (FOS) ............................................................................................... 60
Tabela 11: Mann-Whitneyev U-Test razlik med starostjo (do 18 let in nad 18 let)
v doživljanju depresije, anksioznosti in stresa (DASS), ter zlorabi droge
(legalne, ilegalne in konoplje) .......................................................................... 61
VII
KAZALO SLIK
Slika 1: Začaran krog zasvojenosti (Jerebic 2012/2013) ................................................ 15
Slika 2: Glavne strukture možganov (Stahl 2011) .......................................................... 18
Slika 3: Struktura živčne celice (Kalat 2009, 31) ........................................................... 19
Slika 4: Leva in desna hemisfera in korpus kalozum (Kaneshiro 2010) ........................ 21
Slika 5: Število in glavne skupine novih psihoaktivnih snovi v sistemu EU, 2005-
2012 (EMCDDA 2013, 26) .............................................................................. 25
Slika 6: Sistem nagrajevanja v možganih od VTA – limbičnega sistema in NA do
prefrontalnega korteksa (Tassin 2009) ............................................................. 31
Slika 7: Sproščanje dopamina pri hrani in kokainu (Volkow 2007)............................... 32
Slika 8: Prikaz poškodbe možganov pri uživanju marihuane v primerjavi z
normalnimi možgani (Serenity 2012) ............................................................... 33
Slika 9: Predeli osrednjega živčevja, kjer so tehnike slikanja možganov
najpogosteje pokazale spremembe v strukturi pri depresivnih ljudeh
(Grubič 2012, 9). .............................................................................................. 41
Slika 10: Shematski prikaz vpliva depresije na dinamično povezavo med
strukturo, ki sodeluje pri uravnavanju razpoloženja in odzivu na stres
(Markota, Vranič, Bresjanac 2010, 439) .......................................................... 42
Slika 11: Dosežena stopnja izobrazbe glede na spol ...................................................... 49
Slika 12: Povprečne vrednosti ocen na lestvici zloraba substanc, DASES
(depresija, anksioznost, stres, skupaj) ter FOS avtonomija (JIČ – jasno
izražanje čustev, O - odgovornost, MS – medsebojno spoštovanje,
OMČD – odprtost med člani družine, SzIiL – soočanje z izgubo in
ločitvijo) in FOS intimnost (SIČ – spodbujanje izražanja čustev, UPDV –
ustvarjanje pozitivnega čustvenega vzdušja, SsKČMS – spoprijemanje s
konflikti s čim manj stresa, SMČD – sočutje med člani družine, ZiRZ -
zaupanje in razvijanje zaupanja) ....................................................................... 54
Slika 13: Prikaz kategorij depresivnosti glede na spol ................................................... 57
Slika 14: Prikaz zlorabe substanc v povprečju ............................................................... 58
Slika 15: Prikaz števila udeležencev, ki (ne)uživajo tobak, alkohol in konopljo ........... 58
1
UVOD
Obdobje mladostništva je zelo dobro raziskano in s strani različnih avtorjev dobro
opredeljeno (Zupančič 2009a, 518). Čeprav se pojavijo razhajanja, lahko zasledimo, da
večina avtorjev mladostništvo opredeljuje kot obdobje velikih sprememb (Jackson in
Goossens 2006, 52; Zupančič 2009a, 518). Tudi pri starostni opredelitvi lahko na
splošno rečemo, da se mladostništvo začne s puberteto, ki pri fantih in puncah nastopi
različno in traja vse do 25. leta, po nekaterih opredelitvah tudi do 29. leta (Žnidaršič
2006; Zupančič 2009a, 512; Cvetek 2011/2012). Podobno kot pri opredelitvi
mladostništva, tudi opredelitev družine ponudi številne definicije, ki so si v določeni
meri podobne. V magistrskem delu bomo sledili definicijam, ki družino opredeljujejo
kot sistem in prostor, kjer se otrok uči osnovnih oblik vedenja in kjer se oblikuje tudi
pogled na sebe, druge in svet okoli njega (Gostečnik 1999, 7; 2004, 15; Poljšak Škraban
1997, 27).
O zlorabi drog med mladostniki je bilo napisanega že veliko. Poleg rezultatov raziskav
na slovenskem ozemlju lahko sledimo tudi rezultatom raziskav Evropskega centra za
spremljanje drog in odvisnosti z drogami (EMCDDA), ki deluje vse od leta 1993 naprej
ter Evropskim raziskavam o alkoholu in preostalih drogah (ESPAD).
Tematika duševnega zdravja, predvsem depresivnosti med mladimi, je na Slovenskem
manj raziskana, vendar kljub temu lahko najdemo raziskave, ki so to področje že
obravnavale.
Naš cilj magistrske naloge je raziskati funkcionalnost družine, depresivnost in zlorabo
substanc pri mladostnikih ter prikazati morebitne razlike med spoloma in starostjo.
Želimo si, da bi lahko nakazali na problematiko, ki je na tem področju prisotna in zato
vredna proučevanja. Mladostniki so namreč skupina posameznikov, ki so postavljeni
pred mnoge odločitve in so na nek način izpostavljeni ter zato toliko bolj ranljivi. Zaradi
številnih zdravju škodljivih posledic, ki jih zloraba substanc pušča, je pomembno, da
poskušamo ugotoviti, kaj so vzroki za takšno vedenje mladostnikov in predvsem,
kakšna je družina, iz katere mladostniki prihajajo.
2
V teoretičnem delu magistrskega dela bomo pozornost namenili razvojnim značilnostim
in nalogam obdobja mladostništva, opredelitvi družine in družinski funkcionalnosti,
problemom v sodobni družbi, ki se povezujejo z mladostništvom in zlorabo substanc.
Pri tem nas bo zanimala opredelitev drog ter njihovi učinki na delovanje možganov.
Podrobneje bomo opredelili droge in se seznanili z njihovimi učinki. S proučevanjem
literature se bomo seznanili tudi z dejavniki, ki mladostnika vodijo v zlorabo substanc
ali v depresivnost. Drugi del magistrskega dela bo empirični del, kjer bomo predstavili
dobljene rezultate.
Namen magistrskega dela je prikazati problematiko zlorabe drog in doživljanja
depresivnosti pri mladostnikih, predvsem pa predstaviti pomen družine in zdravih,
funkcionalnih odnosov v njej ter poudariti, da so zdravi družinski odnosi bistveno
preventivno sredstvo, ki ščiti mladostnike pred zlorabo substanc in depresivnostjo.
3
1. MLADOSTNIŠTVO
Stanley Hill je leta 1904 prvi opredelil razvojno obdobje mladostništva kot specifično
obdobje, ki se loči od otroštva in odraslosti. To obdobje je opisoval pod vplivom
Darwinove teorije in Rousseaujevega pojmovanja rekapitulacije. Obdobje je označil kot
»vihravo in nevihtno«. Za mladostnike je bil značilen upor proti avtoritetam,
nenadzorovano izražanje čustev, nestabilnost v vedenju, razpoloženju in stališčih. Po
Hillu je mladostništvo stresno in nevihtno obdobje, ki predstavlja zadnje obdobje pred
razvojem civiliziranega človeka, kajti posameznik naj bi se razvil po vzorcu razvoja
človeške vrste (Zupančič 2009a, 514). Na splošno so za mladostnike po teoriji
»viharništva in stresa« značilni: motnja razpoloženja, konflikti s starši, visoka stopnja
tveganega vedenja (Jackson in Goossens 2006, 52).
Mladostništvo kot problematično obdobje opisujejo tudi psihoanalitične razlage, ki so
usmerjene predvsem biološko. Psihoanalitični teoretiki s temi stališči soglašajo,
opisujejo celo večjo čustvenost pri mladostnikih kot navadno stanje (Jackson in
Goossens 2006, 51-52). Tako naj bi mladostniško problematično vedenje spodbudili
ravno biološki dejavniki, dozorevanje oziroma telesne spremembe. Freud je obdobje
mladostništva imenoval genitalna faza, za katero je značilno prebujanje spolnih
impulzov, preobrazba ojdipove navezanosti, kar pomeni želja po neodvisnosti od
staršev ter vzpostavitev vrstniške navezanosti (Zupančič 2009a, 518).
Erikson se je strinjal s Freudom, da je rast nagonske energije za mladostnika lahko
moteča. Dodaja, da so lahko moteče tudi nove socialne zahteve, ki posameznika vodijo
v konflikt z drugimi in samim seboj. Mladostnik zaradi pospešenega telesnega razvoja
sebe težje prepoznava kot kontinuirano celoto. Tako se obremenjuje s seboj in
družbenimi pričakovanji in tudi s številnimi možnostmi, za katere se mora odločiti.
Mladostnik je negotov glede sebe, kdo je, kaj naj postane, zato pogosto teži k
poistovetenju z drugimi. Značilno je, da se hitro opredeli za določen način življenja,
določene vrednote in ideje, ki pa jih tudi, če mu ne ustrezajo, hitro opusti. Značilno je
iskanje nečesa, s čimer se bo poistovetil in čemur bo v življenju sledil. Posebno
pozornost je Erikson namenil razvoju identitete, kateri nasprotje je identitetna zmeda.
4
Pozitivna razrešitev krize mladostniku omogoča pridobitev novih načinov ega
(Marjanovič Umek 2009, 34).
Tabela : Primerjava stopenj razvoja pri Freudu in Eriksonu
Razvojno
obdobje
Starost
(leta)
Stopnje v Freudovi
teoriji psihoseksualnega
razvoja
Stopnje v Eriksonovi
teoriji psihosocialnega
razvoja
dojenček 0-1 oralna zaupanje/nezaupanje
malček 1-3 analna avtonomnost/sram, dvom
zgodnje
otroštvo 3-6 falična iniciativnost/krivda
srednje in
pozno otroštvo 6-12 latentna marljivost/manjvrednost
mladostništvo 12-19 genitalna identiteta/identitetna zmeda
zgodnja
odraslost 20-25
intimnost/izolacija
srednja
odraslost 26-64 generativnost/stagnacija
pozna odraslost 64-smrt integracija/obup
Vir: (Marjanovič Umek 2009, 32; Dewey 2007)
Mladostništvo je torej obdobje, ko se posameznik sreča z nepoznanim in je tako
postavljen pred mnoge pomembne odločitve. Poleg tega je tudi obdobje, ko se pojavijo
nekatere nove potrebe, ki jih v obdobju otroštva ni bilo. Naklonjenost staršev, občutek
vrednosti in želenosti so potrebe, ki jih mladostnik začne iskati v širši družbi, predvsem
med vrstniki. Za mladostnika je pomembna varnost, občutek želenosti, hotenosti,
naklonjenosti in spoštovanje. Predvsem je zanj pomembna možnost, da postane
samostojen (Pavlović 1990, 21).
5
Tabela : Klasifikacija potreb v obdobju mladostništva
POTREBA PO SPREJETJU Mladostnik si želi, da bi bil sprejet,
spoštovan, hoten in želen.
POTREBA PO LJUBEZNI Potreba mladostnika po tem, da je ljubljen
s strani staršev in vrstnikov.
POTREBA PO USPEHU Mladostnik si želi doseči uspeh, cilj, sploh
na področju, ki je njemu zanimivo.
POTREBA PO ODVISNOSTI Mladostnik potrebuje tudi oporo staršev,
potrebuje varnost.
POTREBA PO SAMOSTOJNOSTI Mladostnik stremi k temu, da bi postal
samostojen in odgovoren.
POTREBA PO IZPOSTAVLJANJU IN
DOMINIRANJU
Potreba po izkazovanju moči, da
obvladuje probleme. Mladostnik želi
pokazati, da je sposoben obvladovati tudi
zahtevnejšo stisko.
POTREBA PO RAZUMEVANJU
Mladostnik si želi biti razumljen, zato je
njegova potreba, da deli svoje misli in
težave brez strahu s starši.
POTREBA PO SAMOREALIZACIJI Potreba, da uresničuje svoje možnosti.
VIR: (Maksimović 1991, 8)
1.1 OPREDELITEV OBDOBJA MLADOSTNIŠTVA
Opredelitev mladostništva zahteva upoštevanje socialno-zgodovinskega in starostnega
vidika. V večini kultur danes govorimo o začetku mladostništva pri 10. do 13. letih in
koncu pri 18. do 25. letih (Santrock 1998, 17). Začetek tega obdobja je zaznamovan s
predpuberteto in puberteto; s tem izrazom ne pojmujemo zgolj bioloških sprememb,
temveč tudi psihološke spremembe posameznika.
6
Psihosocialna teorija opredeli mladostništvo med 12. in 19. letom (Dewey 2007). Urad
RS za mladino kot mlade osebe opredeli vse tiste, ki so stari med 15 in 29 let (Žnidaršič
2006).
Svetovna zdravstvena organizacija pa mladostništvo opredeli s starostjo med 10 in 24
let, to opredelitev pa razdeli še na tri podobdobja:
- zgodnje mladostništvo: od 10. do 14. leta;
- srednje mladostništvo: od 15. do 19. leta;
- pozno mladostništvo: od 20. do 24. leta.
Podobno opredelitev mladostništva lahko opazimo pri Stanleyu Greenspanu, ki obdobje
mladostništva opredeli med starostjo 11 in 25 let in ga razdeli na tri podobdobja:
- puberteto, ki traja med 11. in 14. letom, (za njo so značilne telesne spremembe);
- srednje mladostništvo, ki traja med 15. in 19. letom;
- pozno mladostništvo, ki traja do 25. leta starosti (Cvetek 2011/2012).
Pri opredelitvi obdobja mladostništva lahko torej opazimo, da prihaja do manjših razlik
med različnimi avtorji. Te razlike so zaradi vedno večjih in pogostejših individualnih
razlik med posamezniki vse bolj normalne, saj postaja tudi meja med mladostništvom in
zgodnjo odraslostjo vse bolj spremenljiva in ohlapna (Zupančič 2009b, 511-513).
1.2 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI OBDOBJA MLADOSTNIŠTVA
V začetku adolescence (puberteta) je pomemben telesni razvoj, ki je zaznamovan s
spolnim dozorevanjem. Ko mladostnik spolno dozori, se ponovno pospeši telesna rast.
Hitri razvoj lahko povzroči okornost in težave s koordiniranjem lastnega telesa. Zato je
zelo pomemben senzomotorični razvoj (Cvetek 2011/2012).
Mladostnikov razvoj poteka tudi na socialnem in čustvenem področju. Mladostnik, ki
je vpet v družbo z vrstniki in različnimi odraslimi, se srečuje s široko paleto čustev
(veselje, sreča, žalost, jeza, strah, tesnoba ipd.). Mladostniku so nekatera čustva manj
7
poznana in zato ob sebi potrebuje odraslega, da mu pomaga čustva prepoznati, ubesediti
in dati v zavest. Starši so zato v tem obdobju, kljub osamosvajanju mladostnika, zelo
pomembni. Dejstvo pa je, da morajo do mladostnika pristopiti na spoštljiv in primeren
način ter z zavedanjem, da je v tem obdobju odnos starš – mladostnik reorganiziran. Tu
gre za postopno reorganizacijo, in sicer se podoba staršev kot idealnih, nezmotljivih
spreminja v bolj stvarno podobo, mladostnik pa postaja vedno bolj samostojen pri
odločanju (Puklek Levpušček 2011, 71). Mladostnik se veliko bolj nagiba k stiku z
vrstniki in prijatelji. S starši ohranja odnos, vendar je v mladostništvu značilen porast
konfliktnih odnosov med mladostnikom in staršem. Če je konflikt zmeren, lahko ima v
posameznikovem osamosvajanju pozitivno funkcijo. Pomembno je zavedanje, da
mladostnik svojih staršev ne zavrača, od njih si želi pomoči, nasvetov, zaščite, hkrati pa
z mnogimi nasprotovanji preverja njihovo stabilnost (Zupančič in Svetina 2009, 589).
Konflikten odnos je zelo značilen v zgodnjem mladostništvu, predstavlja pa pomemben
proces osamosvajanja, kajti kasneje si posameznik želi dobrih odnosov s starši (Puklek
Levpušček 2011, 71-72). Konfliktni odnos se pogosto razvije zaradi staršev, ki želijo
mladostnika zaščititi in ustrezno zavarovati, in zaradi konfliktnosti v mladostniku
samem, ki je razpet med samostojnostjo, ki jo tudi zahteva in samokontrolo, ki je v
polnosti še ni zmožen (Cvetek 2013, 107). Kot že rečeno, je odnos s starši v poznem
mladostništvu ponovno uravnotežen, z nizko stopnjo konfliktnosti, večjo bližino in
uravnoteženostjo med osebno avtonomijo in povezanostjo (Puklek Levpušček 2011,
72).
V tem obdobju je značilna tudi sprememba navezanosti na starše, in sicer se močna
čustvena povezanost kaže na bolj subtilne in prikrite načine, bolj odkrita oblika se
pokaže z željo po skupnih dejavnostih s starši (npr. šport) ali zaupnosti. Starši namreč še
vedno ostajajo pomembne osebe, ki jim mladostnik zaupa, predvsem se obračajo na
mamo (Puklek Levpušček 2011, 72-73). V tem obdobju je torej zelo pomemben odnos s
starši, poudariti pa je potrebno, da gre v tem odnosu za vzajemno učinkovitost obeh
strani. To pomeni, da lahko starši s svojim vedenjem mladostnika usmerjajo k
odgovornejšemu vedenju in ravnanju, hkrati pa lahko tudi mladostnik z vedno večjo
zrelostjo vpliva na to, da mu starši dopustijo več samostojnosti. Konfliktnost v
družinskih odnosih je torej pozitivna in ne vpliva negativno na družinske odnose.
Problem je le, kadar je konfliktnost prisotna že iz otroških let in kadar konflikta člani
8
družine ne rešujejo na konstruktiven način (s poslušanjem, asertivnostjo, empatijo,
odzivnostjo, sprejemanjem druge strani, željo po rešitvi in iskanju kompromisov)
(Puklek Levpušček 2011, 74). Konfliktnost odnosa, ki je značilna za to obdobje, je
mogoče pojasniti tudi z značilnim razvojem možganov. Možgani, predvsem limbični
sistem, ki je odgovoren za čustva, dozori prej kot področja v možganih, ki so ključna za
organizacijo, presojo in načrtovanje. Nedozorel frontalni reženj možganov tako
povzroči nepričakovane čustvene izbruhe in neprimerna vedenja mladostnika. Ko
mladostnik uspe osvojiti to, je pred njim nova naloga, in sicer stabiliziranje ločenega
občutja samega sebe. To pomeni, da mora mladostnik razviti trdno, neodvisno občutje
samega sebe, ponotranjiti neodvisne notranje standarde in integrirati to na vsa področja
svojega življenja. Zelo pomembno je, da je posameznik zmožen ločiti se od staršev, si
zna postaviti notranje meje, je zmožen presoje in čustveno neodvisno skrbi zase (Cvetek
2013, 107-108).
Kognitivni razvoj, mladostnikovo mišljenje, postane še bolj izpopolnjen. Predvsem
zmore mladostnik opisovati čustva tudi na ostalih področjih, kot so romantični, bolj
telesni in intimni vrstniški odnosi. V tem obdobju mladostnik odkrije poleg zavedne
ravni tudi svojo nezavedno raven in dojame, da se »jaz« lahko pretvarja in ni nikoli
dokončno spoznan. V tem obdobju so posamezniki zelo pozorni na različna stanja svoje
zavesti in zato jih tudi privlačijo stvari, ki to stanje spremenijo (tobak, alkohol, droge in
tudi druge dejavnosti, npr. adrenalinski športi), to pa je za mladostnikovo zdravje lahko
resno tveganje (Cvetek 2013, 105-106).
Govorni razvoj je v večini že pridobljen v prejšnji fazi razvoja, za mladostnika je
značilen le razvoj besednega zaklada ter razumevanje in uporaba tujega jezika in
znanstvene terminologije. Zelo značilna je tudi uporaba »sleng« jezika (Cvetek
2011/2012).
Razvoj samopodobe je pogosto odvisen od vseh ostalih področij razvoja, družinske
funkcionalnosti in predvsem telesnega dozorevanja. Babšek (2009, 131) pravi, da je
samopodoba del osebnosti, katero sestavljajo vse naše misli, predstave in občutki, ki jih
imamo o sebi. Razdeli jo na pet področij: telesna, akademska, socialna, čustvena in
religiozna samopodoba.
9
Razvoj avtonomije – v adolescenci je pomembno preoblikovanje odnosov v družini.
Mladostnik želi postati odgovoren (Kastelic in Mikulan 2004, 30). Kompan Erzarjeva
(2003, 148) pa dodaja, da gre za spremembo v sposobnosti odločanja, prevzemanja
odgovornosti in oblikovanju lastnega mnenja. Poleg tega mladostnik dozori in
preoblikuje tudi svoje razmišljanje, čustvovanje, kjer gre predvsem za sposobnost
zavedanja svojih lastnih čutenj.
1.3 RAZVOJNE NALOGE OBDOBJA MLADOSTNIŠTVA
V obdobju adolescence je mladostnik postavljen pred mnoge naloge, ki jih mora
izpolniti in življenjsko pomembne odločitve, ki jih mora sprejeti. Temeljne razvojne
naloge je leta 1978 opisal že Havighurst:
- Sprejetje in prilagoditev na spremembe, ki jih prinese puberteta – sprejemanje in
razumevanje telesnih sprememb, lastnega zunanjega videza brez večjih
frustracij, razvoj samostojnosti v smislu skrbi za telo, zdravje in učinkovito
telesno delovanje.
- Čustveno osamosvajanje – razvoj čustvene neodvisnosti od staršev ter drugih
odraslih oseb in oblikovanje vzajemnih odnosov z njimi.
- Vzpostavljanje in oblikovanje odnosa z vrstniki in nasprotnim spolom – razvoj
socialnih spretnosti, sodelovanje in razvoj stabilnih, avtonomnih medvrstniških
odnosov.
- Oblikovanje spolne vloge.
- Oblikovanje odgovornosti – prevzemanje družbenih vrednot in oblikovanje le-
teh, prevzemanje odgovornosti.
- Priprava na samostojnost in poklicno delo – opredelitev in izbira poklica,
izobraževanje za poklic.
- Priprava na partnerske odnose in ustvarjanje družine – spoznavanje in
razumevanje partnerstva in interakcij med partnerjema ter razvoj socialnih
spretnosti z nasprotnim spolom.
10
- Oblikovanje vrednotne usmeritve – izbira in izoblikovanje hierarhije vrednot in
oblikovanje življenja v skladu z njimi (Zupančič 2009b, 522; Cvetek
2011/2012).
Večina avtorjev razvojne naloge navaja podobno kot Havighurst, se pa pojavljajo tudi
nekatere specifične, vendar kljub razlikam ostajajo skupne poteze v vseh družbah.
V trenutkih, ko mladostnik razvojnim nalogam in drugim pomembnim dogodkom ni
kos, se pojavijo občutki, kot so: nemoč, odtujenost, žalost, jeza in lahko tudi depresija.
To lahko poveča tveganje za razvoj depresije ali zlorabo alkohola in drugih drog (Petek
2008, 15). Ko posameznik razvojne naloge osvoji, se sooči z njimi, postopoma s tem
razvija svojo identiteto, niz prepričanj in vrednot (Zupančič 2009b, 523).
1.4 MLADOSTNIK IN IZZIVI SODOBNE DRUŽBE
Mladi, ki so polni energije, zagona ter so inovativni, kreativni in imajo velik učni
potencial, se v današnjem »modernem svetu« vse prepogosto znajdejo v »svetu osame«.
Vsak je postal svet zase. Vrstniške skupine v razvoju mladostnika niso več
najpomembnejše, saj jih vse pogosteje nadomeščajo druge socialne povezave, ki so
najpogosteje neobčutljive na starost in generacijske razlike (Ule 2002, 225).
Informacijska tehnologija in vpliv individualizacije sta obrnila pogled vase, mladi so
tako porinjeni iz javnosti v zasebnost. Ta pojav je povečal nekemične odvisnosti, npr.
od tehnologije, računalniških iger, interneta, socialnih omrežij ipd. Hkrati se je povečala
tudi zloraba kemičnih snovi, npr. alkohola, tobačnih izdelkov in drugih drog. Beg
posameznika v navidezni svet, ki ga ustvari raba substanc in posledično odvisnost,
postane za posameznika privlačen, saj mu omogoča odmik od vsakodnevnih skrbi in
naporov. Odmik mladostnikov s seboj prinaša tudi motnje v duševnem razvoju,
predvsem razpoloženjske motnje, kot je depresija (Cimerman 2012, 5).
Današnja družba in mladostniki so pred veliko preizkušnjo, kako ubežati navidezno
varnemu svetu omame in kako spremeniti celotni sistem, da bo bolj naklonjen mladim
in bo pozitivno naravnan. Morda bi bilo potrebno spremeniti pogled in zagotoviti
11
drugačen, bolj optimističen jutri. Vendar kako to narediti, ko v državi vladata
negotovost in obup? Potrebno bi bilo odpreti oči in spoznati dejansko stanje, slišati
potrebe družbe in predvsem prevzeti odgovornost. Ko bi prepoznali svoje zablode, bi
lahko uvideli tudi novo, prav pot. Pot odrešitve (Kramli 2007, 70).
12
2. DRUŽINA
Definicij in teorij za družino imamo veliko, le-te pa se med seboj razlikujejo glede na
čas, prostor in področje obravnave. Kljub mnogim enakostim, ki se med definicijami
pojavljajo, pa je dejstvo, da nobena družina ni enaka drugi, saj je vsaka edinstvena in
enkratna. In na to moramo biti pri proučevanju posamezne družine in njihovih članov
pozorni.
Družina je osnovna celica družbe in prostor, v katerem otrok živi in se razvija. Poljšak
Škraban in Dekleva (1997, 27) pravita, da je družina prostor, kjer se otrok uči osnovnih
oblik obnašanja in kjer je starš pomemben drugi, ki otroku določa svet, ki ga mora
internalizirati. Pri tem prvem učenju pa smo, kot pravi Gostečnik (1999, 7),
zaznamovani z najsilovitejšimi doživetji, ki pustijo svoj pečat za vselej v nas in tudi v
ostalih družinskih članih, zato družino vedno, ne glede na to, kje smo, nosimo v sebi in
preigravamo temeljne afekte (Gostečnik 2004, 15).
Družina je sistem, ki se prav tako kot posameznik razvija skozi zaporedna obdobja,
katera imajo svoje značilnosti, razvojne zahteve in naloge. Prehod v naslednje obdobje
je možen, ko so naloge prejšnjega obdobja izpolnjene. Z razvojem družina raste, se
spreminja in vzpostavlja nove povezave z zunanjim svetom (Doblehar 2009, 48).
Spremembe ne smejo biti prevelike in razvoj ne prehiter, kajti omogočati mora, da
sistem v luči sprememb hkrati ostaja isti. Spremembe se morajo zgoditi postopoma, saj
to ohranja družinski sistem varen in stabilen (Gostečnik 2004, 92-93). To je mogoče, če
ima družina postavljene dobre razmejitve med podsistemi, če je komunikacija pozitivna
in nemotena in če se ohranja ravnovesje. Ko družina postane trden steber, kjer je
»doma« spoštovanje, priznavanje, empatija in razumevanje, takrat lahko rečemo, da gre
za zdravo, funkcionalno družino.
13
2.1 MLADOSTNIK IN DRUŽINA
Mladostnik v družino prinese nove naloge in s tem preizkušnje za vso družino. Ker je
mladostnik čustveno zelo ranljiv in njegova razsodnost v polnosti še ni oblikovana,
potrebuje za svoj nadaljnji razvoj ob sebi ljubeče, potrpežljive starše, ki mu bodo pri
izpopolnitvi njegove identitete pomagali. Vloga staršev je v mladostništvu tako izredno
pomembna in nenadomestljiva, kar pomeni, da če je mladostnik v tem obdobju brez
podpore staršev, lahko hitro pride do anomalij, kot so čustvena in kognitivna zavrtost,
prekinitev dozorevanja in lahko tudi do tega, da mladostnik začne iskati uteho v omami
(Doblehar 2009, 48-49).
Z vidika sistemske teorije mladostnik v takšnem primeru hitro postane »identificirani
pacient«, kar pa pomeni, da je njegovo vedenje simptom, ki se razvije zaradi
nerazrešenih odnosov pri starših ali celo preteklih generacij. Za mladostnika je zelo
pomembno, da starša prideta v stik s čustvenimi blokadami iz svoje adolescence, saj le
tako odpreta vrata do izgradnje identitete in vrata v svet svojemu mladostniku.
Mladostnik ob sebi potrebuje starša, ki je v stiku sam s seboj, ki pozna svoje želje in je
sposoben slišati in razumeti mladostnikove stiske in vsa njegova preverjanja (Doblehar
2009, 49-50).
V družinskem sistemu imata bistveno vlogo starša oz. zakonca, saj z odnosom drug do
drugega in do sebe ustvarjata prevladujočo dinamiko v družini. Če je starševski odnos
stabilen in funkcionalen, je otroku omogočen stabilen razvoj, v nasprotnem primeru pa
otroci prevzamejo vloge, ki niso njihove in na ta način vzdržujejo družino v ravnovesju,
kajti nezavedno se bojijo njenega propada. Otrok ima vso pravico biti otrok in starša
morata poskrbeti, da je to možno. To pa dosežeta z jasnimi razmejitvami med
starševskim in partnerskim podsistemom. S tem namreč dosežeta, da partnerske teme
ostajajo le med njima in da sta kot starša, ne glede na stisko ali partnersko krizo, vedno
tam za otroka, ga razumeta, slišita in čutita (Gostečnik 1998, 105). Starši so za
mladostnika izredno pomembni, saj ga spodbujajo, mu pomagajo pri premagovanju
njegovih razvojnih nalog in mu predstavljajo varno zavetje, kamor se lahko vedno vrne
(Doblehar 2009, 62).
14
2.2 ZASVOJENOST IN DRUŽINA
V okviru sistemske teorije je družina sistem, ki ga je potrebno obravnavati celostno in je
vedno več kot le seštevek njihovih članov. Družina kot sistem je sestavljena iz različnih
podsistemov. Različni podsistemi so med seboj vedno v odnosu in stremijo k ohranjanju
svoje celovitosti, ki jo dosegajo preko ohranjanja ravnovesja. Tako so vse dinamike v
sistemu naravnane k ohranitvi ravnovesja in načina družinskega funkcioniranja. V
nasprotnem primeru družini grozi sprememba, ki bi lahko spremenila njeno strukturo in
obstoj (Gostečnik 2004, 87-103).
Zaradi vpliva družinskih odnosov in vzgoje na posameznikovo vedenje je ob vstopu
posameznika v obdobje mladostništva na preizkušnji vsa družina (Kompan Erzar 2003,
141). Mladostnikovo vedenje je tako odraz zgodnjih primarnih odnosov, predvsem
odnosa mati – otrok. Ti vzorci odnosov se kasneje ponavljajo v posameznikovem
doživljanju, čustvovanju in delovanju, predvsem pa so to temeljni afekti, ki se ohranjajo
v somatskem spominu.
Kadar je v družini že prisotna zloraba drog, alkohola ali druge vrste zlorabe, je dejavnik
tveganja za mladostnikovo zlorabo drog še toliko večji. Večje tveganje predstavljajo
tudi slabi medosebni odnosi, čustvena hladnost, nejasna pravila in meje ter deviantnost.
Starši zlorabo drog mladostnika vzdržujejo s svojim pozitivnim odnosom do droge,
neustreznim nadzorovanjem ob prepovedih in tudi s postopkom triangulacije, kar
pomeni, da gredo starševski spori »preko otroka«. V takšnih primerih se pogosto splete
med enim staršem in otrokom zavezništvo in obrat proti drugemu staršu (Carr 2000,
391). Iz tega lahko vidimo, kot pravita tudi Rahne in Perše (2007, 106), da zasvojenost
ni motnja le enega člana družine, ampak je to težava celotnega sistema. In vsak član
sistema s svojim vedenjem in odzivanjem pripomore k odvisnosti enega ali več članov.
In ker je družina sistem, ki stremi k ohranjanju ravnovesja, bo sistem poskrbel, da se bo
nezavedno nekdo odzval na prvotno stisko, npr. zasvojenega mladostnika, in preusmeril
pozornost od prvotne stiske in bolečine k novemu simptomu, ki ga je lažje obvladati
(Rahne in Perše 2007, 106). In, kot pravi Gostečnik (2004, 103-106), v družini tako
dobimo identificiranega pacienta, ki je najpogosteje simptom oz. zunanji izraz stiske, ki
je nekje drugje v družini.
15
Razvoj zlorabe substanc pri mladostnikih ima več faz, in sicer od zgodnje uporabe
cigaret in alkohola, problematičnega pitja, mehkih drog do uporabe več različnih drog.
Napredovanje v problematično pitje je bolj verjetno, kadar mladostnik razvije pozitivna
prepričanja do pitja alkohola in kadar v skladu s tem razvije tudi svoje vrednote. Na
nadaljnje napredovanje in predvsem na fazo uporabe več različnih drog pa vplivajo
sovrstniki, družina in družinski odnosi, šolski uspeh in tudi osebni dejavniki
mladostnika. Več kot je prisotnih teh dejavnikov, večje je tveganje za zlorabo.
Pomembno je omeniti, da je na vsaki od stopenj prisotna želja po zadovoljitvi
radovednosti, po nadzorovanju negativnega stanja, želja po prikritju negativnega in s
tem želja po lepšem. Ta navidezna razrešitev boleče še globlje prodre v sam problem
(Carr 2000, 390). Kot vidimo, zloraba droge pri mladostniku sporoča, kaj se v družini
mladostnika dogaja. Zloraba droge pri mladostniku nosi ogromno sporočil, čeprav je
vzrok težko najti, je gotovo, da mladostnik blaži neko svojo stisko (Lorber 2009, 18).
Osebni dejavniki, ki pripomorejo k zlorabi droge mladostnika, so: nagnjenost k
sprejemanju tveganja, pozitiven odnos do droge, osebne stiske posameznika in čustveni
zapleti, nizko samospoštovanje, neuspehi, nestabilnost in hitro menjavanje čustvenega
stanja. Ko je mladostnik vpleten v zlorabo drog, navidezno rešuje svoje težave. Ker se
težave vedno znova pokažejo, ko omama mine, želja po ureditvi osebnih stisk pa ostaja,
ga to vodi do vedno nove zlorabe in tako se znajde v začaranem krogu zasvojenosti
(Carr 2000, 391).
Slika : Začaran krog zasvojenosti (Jerebic 2012/2013)
Naraščanje napetosti
Čustveni zlom in potreba po
akciji Zloraba drog
(olajšanje, sprostitev napetosti)
Razočaranje, ker ni spremembe. Občutek krivde
OSEBNA, DRUŽINSKA
STISKA
16
S terapevtskega vidika je zasvojenost v družini pokazatelj nerazrešenih konfliktov in
neizgovorjenih travm, ki se generacijsko prenašajo. Na podlagi tega se med člani
družine ustvari določena napetost in stiska, katero pa droge blažijo, saj omogočajo
odmik in preusmeritev pozornosti od resnične bolečine k simptomu. V tem smislu je
mladostnikova zloraba drog rešitev za starše, saj se jim ni potrebno soočati z resnično
stisko, ki je njegova in pogosto prežeta z bolečino, praznino in ostalimi težkimi čutenji.
Zasvojenost tako predstavlja najbolj funkcionalno rešitev, saj starše oziroma zakonca
odvrne od resničnega problema, ki po navadi leži v zakonskem konfliktu (Rahne in
Perše 2007, 106-107). V samem jedru gre namreč za ukoreninjene afektivne odnose, ki
sestavljajo psihično strukturo posameznika, zato posameznik vedno znova išče in na
novo ustvarja podobne čustvene odnose z namenom razrešitve (Gostečnik 2010, 22-25).
Težave mladostnika z zasvojenostjo pri starših prebudijo stisko in bolj kot se težave
poglabljajo, z večjo bolečino, strahom in nemočjo se morata soočiti starša. Poleg tega so
prisotni tudi močni občutki krivde. Starša pogosto iščeta krivca za nastalo situacijo drug
pri drugem in tako postane družinsko ozračje še bolj napeto in prežeto z grozo, umikom
ali pasivnostjo. Starševska nemoč pripelje do napačnega reševanja težave z ultimati in
grožnjami, kar pa pogosto pripelje do verbalnih in lahko tudi fizičnih obračunavanj. V
tej dinamiki obtoževanja in iskanja krivca starša izgubljata spoštovanje in doživljata, da
sta slaba, nevredna, nemočna. To pa so ravno tista čutenja, ki jih otrok želi z drogo
razrešiti. Ker pa imajo ta čutenja izvor pri starših, saj so to njihova neprepoznana
občutja, morata starša oz. zakonca v njunem odnosu ta občutja prepoznati in jih
razrešiti. S tem bo postopoma tudi zasvojenost pri otroku izginila (Rahne in Perše 2007,
107). Poleg tega, da se starša soočita, prepoznata in predelata ta čutenja, je za
spremembo potrebna tudi reorganizacija v družini in s tem sprememba interakcijskih
vzorcev okoli zlorabe drog. Starša morata znati postaviti jasne meje in pravila ter znati
obdržati starševsko vlogo. Za pozitivno spremembo je potrebna tudi medsebojna
podpora, pozitivno naravnana komunikacija, skupno reševanje problemov in postavitev
realnih ciljev. Potrebno je ozaveščanje in sprememba družinskega funkcioniranja (Carr
2000, 399-400).
17
3. MOŽGANI
Možgani so najbolj kompleksen in ob rojstvu najbolj nedefiniran človeški organ. Z
razvojem nastajajo in se razvijajo nevronske poti in sinapse, kar omogoča, da
posamezni možganski deli postanejo diferencirani in odgovorni za funkcije, kot so
zaznavanje, procesiranje, shranjevanje (Cvetek 2009, 61; Gostečnik 2008b, 14). Pri
odraslemu v povprečju tehtajo 1,4 kg, kar je 2 odstotka celotne teže telesa, za svoje
delovanje pa porabijo 20 odstotkov vsega kisika. Ta je za živčne celice in nevrone
nujen, saj do trajnih poškodb lahko pride že ob prekinitvi dotoka kisika za deset minut
(Repič 2007, 153).
Človeški možgani so deloma oblikovani gensko, večinoma pa z izkušnjami, saj se v
možganih shranjujejo vse pomembne podobe o drugih, predvsem pomembnih drugih za
nas v zgodnjem obdobju odraščanja. Zato so zgodnji odnosi in vzpostavitev telesnega
stika izjemnega pomena. Zgodnje interakcije in spremljajoči afekti so psihično gradivo
in temelj notranje-psihične strukture posameznika (Gostečnik 2012, 115). Za razvoj
možganov so najpomembnejša prva leta otrokovega življenja, obdobje pubertete in
mladostništva, kjer je čas »popravnega izpita« za starše (Philips 2006).
3.1 ZGRADBA IN DELOVANJE MOŽGANOV
Možgane sestavljajo tri glavne strukture:
a) VELIKI MOŽGANI (ANGL. CEREBRUM) so razdeljeni na levo in desno
možgansko hemisfero in so odgovorni za inteligenco, intelektualne in
ustvarjalne sposobnosti ter spomin.
b) MALI MOŽGANI (ANGL. CEREBELLUM) so med velikimi možgani in
možganskim deblom in so odgovorni za usklajeno delovanje naših gibov;
sporočila, ki prihajajo po čutilnih živcih in naših mišicah, se v malih možganih
najprej uredijo in uskladijo, nato potujejo do velikih možganov.
18
c) MOŽGANSKO DEBLO (ANGL. BRAINSTEM) ima pomembno vlogo pri
uravnavanju življenjskih procesov, npr.: dihanje, bitje srca, spanje, krvni obtok
in hranjenje (Gostečnik 2008b, 9).
Slika : Glavne strukture možganov (Stahl 2011)
Nevroni so glavna delovna enota v možganih. Vsak nevron se povezuje z več tisoč ali
več deset tisoč drugimi, s pomočjo sinaps. Kompleksnost povezav med vsemi celicami
je neverjetna. Vse te povezave v naših možganih tvorijo vzorce našega delovanja,
vedenja in mišljenja, hkrati pa omogočajo tudi niz specifičnih funkcij (npr. vid) (Philips
2006; Repič 2008, 210).
Živčne celice ali nevroni so sestavljeni iz telesa celice z jedrom, katerega obdajajo krajši
številni izrastki, imenovani dendriti, ki sprejemajo informacije, katere se potem
prenašajo naprej do celičnega jedra. Daljši izrastek, imenovan akson ali nevrit, prevaja
živčne impulze od celičnega jedra do živčnih končičev. Mesto, kjer se akson stika s
telesom živčne celice, imenujemo aksonski stožec, ki je običajno sprožilno območje,
19
kjer pride do integracije električnih signalov. Nekateri aksoni živčnih celic so obdani
tudi z mielinsko ovojnico, ta ima pomembno vlogo pri prenosu električnih impulzov.
Na koncu se akson razveja v manjše živčne končiče, ki se povezujejo z živčnimi končiči
drugega nevrona in ta stik imenujemo sinapsa (Kalat 2009, 29-31).
Slika : Struktura živčne celice (Kalat 2009, 31)
Možgansko deblo leži ob spodnjem delu možganov med globokimi strukturami
možganskih hemisfer in vratno hrbtenjačo. Ta del možganov ima pomembno vlogo pri
temeljnih življenjskih funkcijah, kot so bitje srca, dihanje, delovanje krvnega obtoka,
presnavljanje telesnih organov ipd. Osrednji del možganskega debla imenujemo
retikularna formacija, ki je pomemben, saj sprejema informacije od drugih telesnih
senzornih sistemov in možganskih delov. Poleg sprejema informacij nadzoruje tudi
motorične nevrone hrbtenjače in tako vpliva na funkcije, kot so kardiovaskularna
kontrola in kontrola dihanja (Kalat 2009, 90-91). Drugi pomemben del možganskega
debla je podaljšana hrbtenjača, ki je središče avtonomnega živčnega sistema in
nadzira dihanje, refleksno širjenje in oženje žil, srčni utrip, kašljanje, hranjenje ipd. Ta
del je ob rojstvu otroka že razvit, se pa v tem delu še ne odvijajo miselni in učni procesi.
Miselni in učni procesi so del kasnejšega razvoja in imajo svoje mesto v
orbitofrontalnih možganskih režnjih (Gostečnik 2008b, 10).
Pomemben del podaljšane hrbtenjače je limbični sistem, ki je v samem jedru sestavljen
iz amigdale in hipokampusa. Amigdala ima mandljevo obliko in pomembno vlogo pri
20
kontroli avtonomnega, čustvenega in spolnega vedenja. Amigdala je razvita že ob
rojstvu, v njej pa se shranjujejo emocije in emocionalne reakcije, imenujemo jo tudi
»organ za čutenje«. Hipokampus, ki se razvije med drugim in tretjim letom starosti,
ima pomembno vlogo pri spominu. Glavna naloga je, da procesira emocionalne podatke
amigdale in jih postavlja v prostor in čas posameznikove osebne zgodovine. Poleg
amigdale in hipokampusa limbični sistem sestavlja tudi hipotalamus, ki je odgovoren
za predelavo čustvenih stanj v fizična občutja, odgovoren je tudi za telesno temperaturo,
regulacijo hranjenja, počitek in ravnotežje (Gostečnik 2008b, 10-11).
Naloge, ki jih opravljajo mali možgani, so usklajevanje gibov telesa, uravnavanje
mišičnega delovanja, vzdrževanje ravnotežja.
Veliki možgani ležijo nad malimi možgani in možganskim deblom, sestavljeni pa so iz
sredice, v kateri je talamus, in možganske skorje. Odgovorni so za inteligenco,
ustvarjalne sposobnosti, spomin, pomagajo nam razumeti svet (Gostečnik 2008b, 11).
Možganska skorja je naguban zunanji sloj velikih možganov. Vloga možganske skorje
je, da obdeluje vse vrste sprejetih podatkov, jih prebira in poskuša izločiti smiselne in
pomembne podatke, ki se stekajo vanjo iz vsega telesa (Repič 2008, 212).
Veliki možgani se delijo na levo in desno možgansko poloblo oz. hemisfero. Hemisferi
sta anatomsko in funkcionalno različni in ločeni, med seboj sta povezani s tkivom,
imenovanim Corpus callosum - kurpus kalozum. Vsaka možganska polobla je
sestavljena iz štirih režnjev: Čelni ali frontalni reženj (angl. Frontal labe), temenski
ali parientalni reženj (angl. Parietal labe), zatilni ali okcipitalni reženj (angl.
Occipital labe), senčnični ali temporalni reženj (angl. Temporal labe). Poleg tega pa
imata obe polobli specifične funkcije. Leva polobla uravnava in skrbi za delovanje
desne polovice telesa, je v večini razumska (logične misli, računanje, pisanje, jezik in
razumevanje besed, red, ipd). Desna polobla uravnava in skrbi za levo polovico telesa,
je v večini čustvena (občutki, vizualizacija, kreativnost, abstraktno mišljenje ipd.)
(Repič 2008, 212).
21
Slika : Leva in desna hemisfera in korpus kalozum (Kaneshiro 2010)
Zunanji del velikih možganov se imenuje možganska skorja oz. korteks, obsega večji
del možganske mase in se nahaja nad in okoli večine možganskih struktur. Možganska
skorja je najbolj razvit del človeških možganov, odgovorna pa je za različne funkcije:
razmišljanje, zaznavanje, razumevanje jezika, abstraktno mišljenje in vse višje
kognitivne funkcije. Možganska skorja je razdeljena na več območij, tako imamo
območje za vid, sluh, dotik, vonj ipd. (Bailey 2013).
3.2 ŽIVČNI SISTEM
Za prenos informacij je pomemben živčni sistem, ki sprejema informacije iz okolja, jih
predeluje in se nanje odzove. V osnovi se živčni sistem človeka deli na centralni živčni
sistem (v nadaljevanju CŽS) in periferni živčni sistem (v nadaljevanju PŽS). CŽS
koordinira aktivnosti vseh delov telesa in se deli na hrbtenjačo in možgane. PŽS je
sestavljen iz živčnih vlaken, ki prenašajo informacije med CŽS in drugimi deli telesa.
Deli se na aferentni del, ki informacije prinaša v CŽS in eferentni del, ki informacije
22
pošilja iz CŽS v ostale dele telesa (Simonič 2012). Eferentni del se glede na delovanje
nadalje loči na somatski in avtonomni živčni sistem. Somatski živčni sistem (v
nadaljevanju SŽS) oživčuje skeletne celice, kontrolira gibanje in služi za
sporazumevanje z okoljem. Avtonomni živčni sistem (v nadaljevanju AŽS) ima celice v
možganih, hrbtenjači in tudi ob možganskem deblu. AŽS zagotavlja delovanje organov
in je neprestano v delovanju, deluje pa neodvisno od naše volje (Kalat 2009, 84-87;
Simonič 2012). AŽS sestoji še iz simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema.
Parasimpatični živčni sistem ima nalogo, da umirja delovanje notranjih organov, zato
prevladuje v času počitka. Naloga simpatičnega živčnega sistema je, da notranje
delovanje pospeši in pripravi telo za napor (Repič 2008, 214).
Informacije se med celicami prenašajo na električen ali kemičen način. Na električen
način poteka prenos po aksonskih vlaknih; pravimo, da gre za prenos akcijskega
potenciala. Kemičen prenos poteka, kadar gre za prenos med celicami, zato ga
imenujemo tudi nevrotransmitorski prenos sinaptičnega signala. Pri tem so zelo
pomembne kemične snovi, ki živčni impulz prenesejo preko sinapse in jih imenujemo
nevrotransmitorji. Teh nevrotransmitorjev je več, najbolj poznani pa so: dopamin,
serotonin, adrenalin, noradrenalin, GABA (Simonič 2012; Musek in Pečjak 2001, 48).
3.3 NEVROTRANSMITORJI
Nevrotransmitorji so naravni kemični prenašalci v možganih, ki omogočajo
komunikacijo in prenos informacije med živčnimi celicami po vsem telesu. Odgovorni
so za telesne odzive, aktivacijo ali deaktivacijo določenih delov možganov. Glede na
to, kateri nevrotransmitor se aktivira, temu primerno je tudi naše mišljenje, vedenje in
čustvovanje (Sukel 2013).
Dopamin je zelo razširjen v možganih in tudi v ostalem živčnem sistemu. Pomembno
vlogo ima pri nadzoru gibanja, vpliva na srce, presnovo, krvni obtok in uravnava
energijske vire v telesu. Dopamin je odgovoren tudi za naš pogon in nas motivira ter
nam daje občutek užitka. Povišana mera dopamina v možganih, ki nastane med drugim
23
tudi zaradi vnosa prepovedanih drog, povzroči evforijo in daje občutek ugodja (Mandal
2013).
Serotonin je eden najpomembnejših nevrotransmitorjev. Uravnava razpoloženje, apetit,
spanje in vpliva na učenje in spomin. Imenujemo ga tudi »hormon sreče«, saj povzroča
dobro razpoloženje in občutje sreče. Če je raven serotonina v možganih znižana, to
povzroči razdražljivost, motnjo spanja, anksioznost in depresijo (Nemec 2012).
GABA je inhibitorni nevrotransmitor, katerega naloga je nevtralizirati posledice
presežka noradrenalina in adrenalina. Za razliko od dopamina in serotonina, ki
modulirata informacije (jih krepijo ali slabijo), GABA sodeluje v komunikaciji
(EMCDDA 2013, 1).
24
4. DROGE
Droge v splošnem lahko opredelimo kot snovi, ki so v trdem, tekočem ali plinastem
stanju, povzročijo spremenjeno delovanje telesa oz. duševnosti. Kastelic in Mikulanova
(2004, 15) pravita, da so droge snovi, ki »vplivajo na spremembo našega počutja,
mišljenja in vedenja« in dajejo občutek ugodja. Ravno ta občutek ugodja je nevaren in
ima velik zasvojitveni potencial. Glavna značilnost vseh drog je njihova
»psihoaktivnost«, to pomeni, da pridejo v možgane in spremenijo njihovo delovanje,
dolgotrajna uporaba pa spremeni tudi možgansko strukturo (Rupret 2008, 44).
4.1 DELITEV DROG
V splošnem lahko droge delimo na:
- DOVOLJENE DROGE. Alkohol, kava, čaj, tobačni izdelki, analgetiki in
ostala zdravila ipd. so dovoljene droge, ki pa so lahko kljub vsemu zelo nevarne.
- NEDOVOLJENE DROGE. Nedovoljene droge pa so mamila in psihotropne
snovi, katerih proizvodnja, promet in posest so z zakonom prepovedani, razen v
strogo nadzorovanih primerih v medicinske namene. Nedovoljene droge so: opij,
morfij, heroin, kokain, crack, LSD, marihuana, hašiš ipd. (Mladinski svet 2011,
8).
Pogosta je tudi delitev na »mehke« in »trde« droge, ki se zaradi zavajajočih učinkov in
netočnosti opušča. (Tomažević 2007, 114).
Glede na izvor in način izdelave jih lahko delimo na:
- NARAVNE (opij, konoplja, halucinogene droge),
- POLSINTETIČNE (kokain, morfin, heroin) in
25
- SINTETIČNE DROGE (amfetamin, LSD, ekstazi, zdravila) (Tomažević 2007,
114).
Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization – WHO) je leta 1961
izdala in leta 1971 dopolnila delitev prepovedanih drog na štiri osnovne skupine:
- DEPRESORJI CENTRALNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA,
- STIMULANSI CENTRALNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA,
- HALUCINOGENE DROGE in
- KANABIS. (Dvoršek 2003, 343; Ministrstvo za notranje zadeve 2013; Pance
2009, 6-7; Tomažević 2007, 113-114).
Genjato (2009, 95) dodaja še peto skupino:
- LEPILO IN DRUGA HLAPLJIVA SREDSTVA.
Zgoraj naštete droge so droge, ki so na tržišču najpogostejše, kljub temu, da danes
obstaja veliko število različnih in novih drog (Gnjato 2009, 95). V Evropi je analiza trga
drog pokazala na zapleten pojav novih drog (novih psihoaktivnih snovi), ki niso
nadzorovane v skladu z mednarodno zakonodajo. V letu 2012 so tako države članice
presegle 73 novih psihoaktivnih snovi v sistemu EU (EMCDDA 2013, 26).
Slika : Število in glavne skupine novih psihoaktivnih snovi v sistemu EU, 2005-2012
(EMCDDA 2013, 26)
26
4.2 OPIS IN UČINKI DROG
4.2.1 Depresorji CŽS
Depresorji CŽS so najštevilčnejša skupina drog, ki delujejo na osrednje živčevje in
upočasnjujejo običajno delovanje možganov in prenos živčnih impulzov. Dajejo
občutek sproščenosti, človeka umirijo, ublažijo bolečino, zmanjšajo funkcionalno moč
(Dvoršek 2003, 343). Pogosto se uporabljajo v medicini, saj odpravljajo ali omilijo
bolečino (analgetiki).
Heroin je sintetični derivat morfina, naravne snovi, pridobljene iz semen in smole
makovih rastlin. Ima močno zasvojitvene zmožnosti in je zelo nevaren, saj lahko že
nekoliko povečan odmerek povzroči smrt. Običajno se pojavi kot bel ali rjav prah ali pa
kot črna lepljiva snov, imenovana »črni heroin«. Najpogosteje se vbrizgava v žilo, zato
je poleg zasvojenosti možna tudi okužba z aidsom in drugimi okužbami. Poleg
vbrizgavanja ga je možno tudi kaditi (Bon 2007, 10).
Kratkoročni učinki ob zaužitju so: občutek ugodja, pomirjenosti in zadovoljstva, vendar
se kmalu pojavi občutek zaspanosti. Oseba postane pasivna, nerazločno govori in ima
suhe oči ter zožene zenice (Drug 2013).
Dolgoročno uživanje in večkratna uporaba lahko razvijeta propad žil, okvaro srca in
bolezen jeter. Poškoduje pa tudi druge človeške organe (Gnjato 2009, 96)
4.2.2 Stimulansi CŽS
Stimulansi so vabljiva skupina drog, ki poviša razpoloženje, energijo, samozavest,
povečajo občutek dobrega počutja, povzročijo budnost in dajo občutek moči (Kalat
2009, 74). Pri človeku izzovejo evforijo; ko učinki popustijo, sledi faza velike
pasivnosti.
Kokain je rastlinskega izvora. Nemški kemik Alfred Niemann je l. 1860 prvič opisal
proces ekstrakcije kokaina iz listov koke in tako omogočil industrijsko proizvodnjo.
27
Kokain je tako postal zelo priljubljen, vendar so se kmalu pojavili negativni dejavniki,
npr.: nespodobno vedenje, povečan kriminal, prostitucija, ki so nekatere države prisilili,
da so začele regulirati rabo kokaina (Hren 2012, 19-20).
Kokain ob zaužitju daje močan občutek ugodja, saj povzroči, da se v možganih sprosti
velika količina dopamina in serotonina. Daje občutek evforije in povečane energije,
hkrati poveča tudi srčni utrip, telesno temperaturo in krvni tlak. Je zelo nevarna droga,
ki ima močan zasvojitveni potencial in je za uporabnika velik strošek, zato ga vodi v
kriminal (Bon 2007, 10). Dolgotrajna uporaba povzroči sistemske komplikacije in
prizadetost notranjih organov, npr. srca, pljuč, ožilja in prebavil (DrogArt 2008).
Kokain se pogosto uporablja v kombinaciji z drugimi prepovedanimi drogami in
alkoholom. Najbolj pa je razširjen med mladimi odraslimi, starimi med 15 in 34 let.
Študije uporabnikov kokaina, ki niso vključeni v zdravljenje, kažejo, da je kokain droga
izobraženih posameznikov, ki so vključeni v družbo. Študije posameznikov, ki so
vključeni v zdravljenje, nam omogočajo razvrstitev v tri skupine problematičnih
uživalcev (Zobel in Roland 2007, 3):
- skupina 1: Sestavljajo jo večinoma moški, ki so relativno dobro vključeni v
družbo, imajo redno zaposlitev in stabilne življenjske razmere. Ta skupina
uporablja kokain v prahu ali v povezavi s kanabisom in/ali alkoholom.
- skupina 2: Ta skupina je zelo razširjena, pogosto jo sestavljajo nekdanji
uporabniki heroina, ki pa imajo sedaj težave z uporabo kokaina in tudi opiatov.
- skupina 3: To skupino sestavljajo marginalizirani posamezniki, pripadniki
etičnih manjših, posamezniki brez zaposlitve in doma. Droga, ki jo uporabljajo
je crack kokain, ki ga pogosto kombinirajo z opiati.
Crack je oblika kokaina, ki ga je možno kaditi. Učinki kajenja nastopijo zelo hitro,
zadetost pa traja do 10 minut, vendar lahko blažji učinki ostajajo tudi do ene ure. Ko
učinki popolnoma izginejo, sledi hud padec, ki povzroči vzkipljivost, vzburjenost,
nejevoljnost in zaskrbljenost. Zaradi hitrega nastopa učinkov obstaja velik potencial za
nastop odvisnosti, izključeno pa ni niti predoziranje (DrogArt 2008).
28
4.2.3 Halucinogene droge
Halucinogene droge povzročijo spremembo obnašanja in dajejo popačen občutek.
Zmotijo normalno delovanje možganov, zaradi česar je težko razmišljati, komunicirati
in se osredotočati na realnost. Zaradi tega pogosto pride do napadov panike in psihoz.
Najpogostejše halucinogene droge so: LSD, »gobice«, meskalin (kaktus), ki ga v naravi
najdemo v nekaterih vrstah kaktusa (Abovetheinfluence 2013).
4.2.4 Kanabis
Kanabis (konoplja) je pogosto uporabljena droga v več državah sveta. Na posameznika
učinkuje različno, v splošnem velja, da sprošča in izostri čute (vid, sluh, okus, vonj)
(Naik 2002, 114). Na evropskem trgu je proizvode konoplje najpogosteje mogoče najti
v dveh oblikah: marihuana in hašiš (EMCDDA 2013, 16).
Marihuana je najpogosteje zlorabljena substanca med mladimi v Evropi. Turčija pa je
država, kjer zasežejo največje količine marihuane (EMCDDA 2013, 18).
Marihuana se najpogosteje meša s tobakom in se nato kadi. Možno jo je mešati tudi v
hrani. Med mladimi so vzorci uporabe konoplje zelo različni, saj segajo od
eksperimentalne in občasne uporabe do redne uporabe (EMCDDA 2013, 30).
Ob kajenju marihuane sestavina THC, ki jo marihuana vsebuje, hitro prehaja iz pljuč v
krvni obtok, možgane in ostale organe telesa. THC deluje na kanabinoidne receptorje, ki
zablokirajo normalno delovanje v možganih, predvsem je motena koordinacija, prisotne
so težave pri razmišljanju in reševanju problemov, motnje spomina in učenja. Če se
uporaba začne v adolescenci in gre za redno uporabo, raziskave iz različnih področij
poročajo o dejstvu, da povzroča dolgoročne posledice, saj lahko negativno vpliva na
strukturo in delovanje možganov. Nekatere raziskave poročajo tudi o povečanem
tveganju za srčni napad v prvi uri po kajenju, saj se srčni utrip kmalu po kajenju
marihuane povzpne za 20 do 100 odstotkov. Težave, ki se pri kajenju marihuane
29
pojavijo, so tudi kašelj, bolezni dihal, akutne bolezni v prsnem košu ter povečano
tveganje okužb pljuč (NIH 2012).
Tabela : Kako THC vpliva na posamezna možganska področja
Možganska struktura Normalno stanje Vpliv THC-ja
AMIGDALA Čustva, strah, tesnoba Panika
BAZALNJI GANGLJI Načrtovanje gibanja Upočasni reakcijski čas.
MOŽGANSKO DEBLO Pretok informacij Proti – slabostni efekt
MALI MOŽGANI Koordinacija, ravnotežje Oslabi ravnotežje,
koordinacijo.
HIPOKAMPUS Učenje, spomin Oslabi spomin.
HIPOTALAMUS Prehranjevanje, spolnost Motnja prehranjevanja,
spolnosti
NA (NUKLEUS
AKUMBUS)
Motivacija Evforija (dobro počutje)
Vir: (NIDA 2011)
Številne študije kažejo na povezanost med kronično uporabo konoplje in duševnimi
boleznimi. Večji odmerki konoplje lahko povzročijo tudi začasne psihiatrične reakcije
(npr. halucinacije). So pa tudi raziskave, ki kažejo na povezavo med uživanjem
konoplje in kasnejšim razvojem psihoz. Ugotovljene so tudi povezave med marihuano
in anksioznostjo, motnjami osebnosti ter samomorilnimi mislimi pri mladih, pogosteje
pa tudi povezanost med zlorabo marihuane in razvojem depresije (Bovasso 2001, 2034-
2035).
4.3 DROGE IN MLADOSTNIK
Mladostništvo je obdobje, ko mladi veliko raziskujejo in eksperimentirajo, saj se
razvijajo in oblikujejo svojo identiteto. Eksperimentiranje je značilno tudi na področju
droge. Na tem področju so mladostniki nekoliko oropani z znanjem in ravno zato jih to
področje tako privlači. Droga je pogosto tudi »simbol za pogum in drznost« (Täschner
2002, 63). Mladostnik pogosto z eksperimentiranjem začne zaradi družbe, ne zaveda pa
30
se, da je tudi to lahko nevarno in škodljivo. Eksperimentiranje z drogami je namreč
zahrbten in nevaren proces, ki lahko vodi vse do zasvojenosti (Kastelic in Mikulan
2004, 102).
Jemanje droge pri mladostniku se začne s fazo eksperimentiranja, kjer je vzrok
uživanja droge predvsem radovednost in pritisk družbe. Mladostnik v tej fazi želi biti
sprejet med novimi prijatelji, ki so večinoma starejši od njega. Faza socialne rabe je
faza, ko si mladostnik drogo že kupuje, zaužije jo predvsem ob koncu tedna. V tej fazi
se zgledujejo po svojih vrstnikih v skupini; težav, kljub povišani toleranci, še ne
občutijo. Faza instrumentalne rabe – mladostnik uživa drogo zaradi iskanja ugodja in
dobrega počutja. Spremembe, ki jih uživanje droge povzroči predvsem na čustveni in
vedenjski ravni, so opazne tudi okolici. Habitualna faza – mladostnikove težave se
poglobijo, pojavi se težava v koncentraciji, možna je tudi rahla depresija, motnje spanja,
hranjenja in nemir. Toleranca narašča, pojavi se lahko že abstinenčna kriza.
Kompulzivna faza – želja po zaužitju droge je pri mladostniku vedno bolj močna.
Droga ni več zabava, ampak je postala resen problem. Odvisnost – mladostnik za vsako
ceno želi priti do droge, saj jo potrebuje za normalno funkcioniranje. V tej fazi je
mladostnik agresiven in depresiven ter ima pogoste težave s policijo (Kastelic in
Mikulan 2004, 102-105).
Med mladimi so najpogosteje zlorabljene droge alkohol, nikotin in konoplja. Zaradi
škodljivih posledic jemanja droge, je za mladostnika pomembna okolica (starši, učitelji
in drugi pomembni odrasli), da ga ozaveščajo in usmerjajo.
Na področju uporabe drog je prisotnih mnogo stereotipov; čeprav je veliko
mladostnikov, ki ne uživajo mamil, je manjšina, ki po drogah posega, pomembna.
Razlogi za uporabo, kot kažejo pretekle raziskave, so različni: radovednost, želja po
pozornosti, pritisk vrstnikov, sredstvo bega od težav, želja po biti sprejet itd. (Pušnik
2002, 81).
4.4 DROGE IN MOŽGANI
Droge so kemikalije, ki na možgane delujejo različno, npr. marihuana in heroin imata
podobno kemijsko strukturo in na receptorje vplivata na način, da jih zablokirata.
31
Nasprotno, npr. amfetamin in kokain povzročita sprostitev nenormalno velike količine
dopamina v možganih, kjer se nahajajo celice dopaminskih receptorjev. Teh je največ v
limbičnem sistemu, ki nadzoruje čustva in jih povezuje s spominom. Kokain se
lokalizira na nucleus acumbens (NA), ki je odgovoren za osredotočenost na dejavnosti,
ki so za preživetje nujne. Povečana količina dopamina onemogoči normalno delovanje
in prekine komunikacijo, kar pušča velike posledice, npr. izguba spomina in ravnotežja,
oslabitev, slaba presoja ipd. Kokain povzroči v NA poplavo dopamina, podobno kot pri
orgazmu, celo v večjih količinah, kar pomeni, da prevzame možganske regije za ugodje
in zaslepi ostale (Volkow 2007, 17).
Slika : Sistem nagrajevanja v možganih od VTA – limbičnega sistema in NA do
prefrontalnega korteksa (Tassin 2009)
Zgornja slika prikazuje sistem nagrajevanja v možganih, kjer se sproščanje dopamina
ob zlorabi droge v NA, ventralna tegmentalna area (VTA) in substantia nigra
povečata. Ti dopamin energični nevroni predstavljajo mezokortikolimbično pot. Pri tem
pa stimulirajo različne možganske strukture kot so: prefrontalni korteks, amigdala,
hipokampus (Tassin 2009, 2).
Droge imajo v možganih svoja področja, na katera učinkujejo (npr. vzpodbudijo
motoriko, pozornost ipd). Vse droge, ki imajo zasvojevalni potencial, aktivirajo
možganski sistem nagrajevanja na način, da spodbudijo sproščanje dopamina v
32
akumbuse. Sproščanje dopamina v akumbus izzove občutek ugodja, okrepi se tudi želja
po ponovni rabi droge oz. nadaljevanju uživanja droge (Šprah 2006, 5-6).
Slika : Sproščanje dopamina pri hrani in kokainu (Volkow 2007)
Zgornja slika prikazuje sproščanje dopamina pri zaužitju hrane in pri zaužitju kokaina.
Pri zaužitju kokaina se v nagrajevalnem sistemu sprosti tudi do 10-krat več količine
dopamina. Gre za zelo močan učinek, ki posameznika še toliko bolj motivira, da
ponovno vzame kokain (Volkow 2007, 18).
Možgani se prilagodijo jemanju droge in dopaminskim ter drugim nevrotransmitorskim
šokom, ki enkrat povzročijo neprebavljivo količino dopamina, spet drugič pa naravne
transmitorje zablokirajo. To vpliva na sposobnost občutij in zaznavanja, kar povzroči,
da mora posameznik, ki zlorablja drogo čez čas za isti učinek vzeti večjo količino.
Dolgotrajne posledice jemanja povzročijo spremembo možganske strukture in poškodbe
nekaterih področij v možganih ter ogrozijo tudi zdravje drugih telesnih organov. Tako
so pogoste slabše kognitivne in zaznavne funkcije, poleg tega so oslabljeni tudi socialni
odnosi, kajti posameznikov svet se vrti okrog droge in vprašanja kako priti do droge
(Volkow 2007, 19-20).
Hrana Kokain
33
Slika : Prikaz poškodbe možganov pri uživanju marihuane v primerjavi z normalnimi
možgani (Serenity 2012)
Normalno Marihuana
34
5. ZASVOJENOST
Zasvojenost je bolezensko stanje človeka, ki lahko preide tudi v patologijo. Nastanek
zasvojenosti ni enkraten dogodek, saj do nje privedejo mnogi koraki in ponavljajoči
vzorci vedenja oz. delovanja, ki dajejo posamezniku ugodje, blažijo njegovo stisko, ga
opogumljajo in krepijo moč samozavesti. Rozmanova (2010, 62) pravi, da gre pri
zasvojenosti za komulativen efekt dolgoletnega napačnega odločanja, ko se človek
enostavno ni več sposoben odločiti za tisto, kar je zanj dobro, ampak izgubi to
sposobnost. Pri tem poudari, da vsak človek absolutno pozna pravo smer, saj ima vsak
izmed nas »notranji kompas«, ki nas vodi. Jelen (2007, 83) pravi, da je zasvojenost
izguba kontrole nad zaužito količino kljub soočanju z negativnimi fizičnimi, osebnimi
in socialnimi posledicami.
Zasvojenost je proces, ki se razvije skozi več faz in nikoli ni enodimenzionalni problem,
kajti navadno se pojavlja v širšem okolju in tako povzroča težave na več različnih
področjih življenja (Rahne in Perše 2007, 106). Zasvojenost je torej problem širšega
okolja, družbe in ne le posameznika. V mladostniških letih možganska nagrajevalna pot
še ni povsem razvita, zato so možgani mladostnika toliko bolj ranljivi za zasvojenost
kot možgani odrasle osebe (Califano 2011, 13-15).
Temeljne značilnosti zasvojenosti so:
- škodljivo vedenje, omamljanje;
- ponavljanje vedenja;
- toleranca (ko oseba za isti učinek potrebuje vedno večji odmerek);
- nihanje razpoloženja;
- kompulzivnost – kljub zavedanju škodljivosti, škodljivega vedenja posameznik
ne more opustiti;
- abstinenčna reakcija (Rozman 2010).
35
5.1 ZASVOJENSOT KOT NAČIN SOOČANJA S PSIHIČNO BOLEČINO
Zasvojenost z drogo in druge zasvojenosti so nadomestek za neuresničen odnos. V
svojem jedru zasvojenost nikoli ne nastane zaradi navezave na določeno osebo,
aktivnost ali objekt, ampak je odraz globokega hrepenenja po razrešitvi, krik po novem
odnosu, ki bi uspel razrešiti boleče občutke in travme. »Zasvojenost je torej zadnja
bilka, na katero se oseba opre, da bi razrešila neznosno notranje psihično stanje, ki ga ne
obvlada več« (Gostečnik 2008a, 516). Gre torej za hrepenenje in ponovno iskanje
primarnega odnosa, četudi je bil ta razdiralen in boleč, to pa zato, ker je vsaka
zasvojenost tudi psihični odraz bolečine, praznine, strahu, negotovosti ipd.
Paradoksalno gre torej za obrambo pred odnosom, pred bolečim izkustvom in za
hrepenenje in željo po odnosu, bližini in intimi. Zasvojenost spremljajo določeni vzorci
vedenja, čutenja in mišljenja ter psihične in nevrobiološke posledice, zaradi katerih
postane kompleksna. Vse to vodi do pretiravanj, destruktivnosti, kompulzivnosti in ne
nazadnje do odvisnosti. Kljub temu, da je zasvojeni nesposoben vzpostaviti in ohranjati
odnos, po njem hrepeni kot vsi ostali ljudje. Zaradi nezmožnosti oz. strahu pred
ponovno ranljivostjo zasvojeni najde nadomestke, ki so zanj na svojski način varni.
Zasvojenost je torej iskanje »nadomestkov« za neuresničene odnose, ki jih zasvojena
oseba zaradi svoje ranljivosti ni zmožna vzpostaviti (Gostečnik 2008a, 516-517).
5.2 ZASVOJENOST Z ALKOHOLOM
Zasvojenost z alkoholom je ena najpogostejših zasvojenosti. Tako v Evropi kot tudi v
Sloveniji se problematika pitja alkohola vse pogosteje pojavlja med mladimi, in še več,
alkohol med mladimi je resen problem. Iz raziskav je razvidno, da mladostniki po
alkoholu posegajo zaradi različnih dejavnikov (Schäfer 2011, 2-10):
- vpliv vrstnikov;
- večja samozavest;
- občutek sprejetosti;
36
- način zabave;
- osebne težave.
Kljub številnim spodbujevalnim dejavnikom za začetek pitja nimamo enoznačnega
odgovora, zakaj nekdo prične piti. Izvor je lahko biološke, socio-kulturne ali psihološke
narave, kjer gre predvsem za sposobnost sprejemanja sebe in soočanja s stresom
(Simonič 2010, 12). Z gotovostjo pa lahko trdimo, da posameznik, ki poseže po
alkoholu, ni sposoben vzpostaviti zdravih odnosov in na takšen način išče razrešitev
svojih globokih ran. Alkohol je tako nadomestek za odnos z drugimi in obramba pred
dejstvom, da se mora posameznik soočiti s svojimi težkimi čutenji, npr. sramom,
krivdo, jezo, žalostjo (Gostečnik 2008a, 522). Omama omogoča umik od realnega sveta
in nerazrešenih stisk, daje občutek lažne pomiritve in blažitve bolečine, žalosti,
nesposobnosti ipd. Na ta način lahko oseba, kateri alkohol predstavlja sprostitev,
zabavo, kasneje doživi še večjo stisko in zapade v začaran krog alkoholne omame, ki
vodi do odvisnosti, ki pa je dvojna: psihična in organsko-kemična (Gostečnik 2008a,
522; Simonič 2010, 12).
PSIHIČNA ODVISNOST: posameznik poseže po alkoholu, da bi ublažil svojo stisko in
boleča občutja, kot so žalost, strah, groza, zavrženost, brezizhodnost ipd.. Poleg teh
občutkov jih zaznamujejo tudi občutki osamljenosti, nesposobnosti, strahu pred bližino,
nevrednosti in izredno nizka samopodoba in samozavest. Če ta občutja vedno znova
lajša z alkoholom, postane alkohol »zdravilo« za lajšanje bolečine, kar pa pripelje do
psihične odvisnosti, kajti če v teh čustvenih stanjih ne dobijo alkohola, nastopi
»abstinenčna kriza«. Posameznik s psihično odvisnostjo lahko zdrži brez alkohola vse
dokler ne pride do čustvene groze oz. napetosti (Gostečnik 2008a, 522-523).
ORGANSKO-KEMIČNA ODVISNOST se pojavi takrat, ko organizem človeka za
normalno delovanje potrebuje alkohol (Gostečnik 2008a, 523).
TOLERANCA pomeni, da človekov organizem za enak učinek potrebuje vedno več.
Torej pri večji zaužiti količini alkohola je učinek enak, to se z leti lahko zmanjša,
predvsem zaradi organskih okvar.
IZGUBA NADZORA NAD POPITO KOLIČINO ALKOHOLA: v tej fazi posameznik
izgubi nadzor nad popito količino, hkrati pa je gnan, da do alkohola pride, saj je v njem
37
nepremagljiva želja po alkoholu. To pripelje tako daleč, da bo posameznik naredil vse;
laže, manipulira, krade, samo da pride do alkohola.
NESPOSOBNOST ABSTINIRANJA: posameznik mora piti vsak dan, če ne pije, se
pojavi abstinenčna kriza, katere znaki so: tresenje rok, potrtost, tesnoba, lahko tudi
agresivnost.
Pri vsem tem početju se aktivirajo tudi OBRAMBNI MEHANIZMI, ko posameznik
zanika svoje težave z zasvojenostjo in svoj sram, krivdo in gnus preko projekcije
prenese na druge. Drugi so krivi za njegovo pitje. Na ta način ne prevzame
odgovornosti in nadaljuje s pitjem, saj ga tudi pasivna okolica nevede »podpira«
(Gostečnik 2008a, 522-524).
Posledice uživanja alkohola so najbolj vidne na poškodbah telesnih organov in
možganskih področij kot so: cerebralna skorja, ki je v veliki meri odgovorna za najvišje
možganske funkcije, vključno z reševanjem problemov in odločanjem; hipokampus, ki
je odgovoren za učenje in spomin; mali možgani, ki so pomembni za koordinacijo
gibanja (Volkow 2007, 23).
Podobno kot pri alkoholu je tudi pri ostalih drogah. Droga je, prav tako kot alkohol,
vedno nadomestek za neuresničene odnose in obramba pred dejstvom, da se mora
posameznik soočiti z nerazrešenimi čutenji. V ozadju je tako stiska, osamljenost, krivda
in nemoč, ki pa se z jemanjem različnih substanc ne zmanjša, saj te dajejo lažen občutek
ugodja.
38
6. DEPRESIJA
Depresija je po klasifikaciji DSM-IV-TR uvrščena pod motnje razpoloženja. V ospredju
motenj razpoloženja so čustva in razpoloženje samo (Erzar 2007, 123). McKenzie
(2005) pravi, da je depresija resna in vedno bolj pogosta motnja, ki prizadene telo in
duha, saj poruši čustveno ravnovesje. Glede na potek je kronična, napredujoča in
ponavljajoča motnja, ki ima duševne simptome in pogosto spremljajoče telesne
simptome (Grubič 2012, 5).
Tabela : Duševni in telesni simptomi depresije
DUŠEVNI SIMPTOMI TELESNI IN PRIDRUŽENI SIMPTOMI
- žalost, potrtost, brezvoljnost,
jokavost
- razdražljivost, zaskrbljenost,
tesnobnost
- občutek krivde
- izguba interesa, anhedonija
- spremembe v psihomotoričnih
aktivnostih: retardacija, agitiranost;
pretirana zaskrbljenost za telesno
zdravje
- premlevanje negativnih simptomov
- samomorilne težnje
- bolečina: nepojasnjene bolečine v
križu, vratu, sklepih, prsih,
trebuhu, glavoboli, …
- motnja spanja
- motnja hranjenja
- utrujenost, pomanjkanje energije
- težave s koncentracijo
VIR: (Grubič 2012, 5)
Depresija je več kot samo občutek žalosti in nesreče. Predvsem gre za dalj časa trajajoče
občutke žalosti in pobitosti, ki padejo vse do brezupnosti. Depresivna oseba poleg tega
svoje življenje občuti kot nesmiselno in nevredno (Meyendorf 1998, 15). Simptomi
depresije se med posamezniki razlikujejo, vendar pa obstaja nekaj skupnih znakov in
simptomov po katerih jo prepoznamo. Pomembno je, da ne pripišemo depresije ob
prvem znaku, saj so nekateri simptomi del življenjskih preizkušenj.
39
V grobem simptome in znake depresije razdelimo v tri skupine:
- biološki znaki: motnja spanja, apetita, spolnosti, izguba volje, motivacije in
energije, utrujenost;
- psihološki znaki: potrtost, tesnoba, občutek praznine, krivde, manjvrednosti,
obup, znižana toleranca, agresivnost, motnja koncentracije in spomina;
- družbeni znaki: izoliranost, izguba zanimanja za druge ljudi, zmanjšana
učinkovitost pri delu (IVZ RS 2005, 3).
Depresija v splošnem velja za najpogostejšo duševno motnjo na svetu. Po podatkih iz
preteklih raziskav se tudi v Sloveniji pojavlja vse pogosteje, celo v kombinaciji s
prepovedanimi drogami (Klanšček Jeriček idr. 2009, 20-22).
6.1 VZROKI DEPRESIJE
Vzroki za nastanek depresije so različni, pogosto sovpada več dejavnikov tveganja za
nastanek:
- dedni dejavnik, kateremu pripisujejo do trikrat večje tveganje za nastanek, kadar
je bila ugotovljena družinska anamneza depresije. Genske teorije temeljijo
predvsem na podatkih, ki so se pokazali v praksi, in sicer v nekaterih družinah se
je depresija prenašala iz generacije v generacijo (Grubič 2012, 5).
- Okoljska teorija oz. okoljski dejavniki se ukvarjajo z dejavniki, ki so zunaj nas
in niso neposredno povezani z delovanjem možganov, podedovanimi lastnosti
ali boleznijo. Okoljski dejavniki so npr. dolgotrajna izpostavljenost stresu doma
ali v službi, spopadanje z izgubo ljubljene osebe ali drugi travmatični dogodki.
Torej neugodne življenjske razmere, naše odzivanje (mišljenje, čustvovanje in
vedenje) na okoljske dogodke lahko vplivajo na razvoj depresije
(Depression.com 2013).
40
6.2 DEPRESIJA IN MOŽGANI
Depresija povzroča spremembe v možganih bolnikov, in sicer na strukturni in
funkcionalni ravni. Strukturne spremembe so vidne predvsem v: predelih prefrontalne
skorje, srednje cingularne vijuge, amigdale in hipokampusa (Grubič 2012, 8).
Prefrontalna skorja je sestavljena iz funkcionalno različnih predelov, pomembni so
kognitivni, emocionalni in senzorični predel. Neuravnovešenost v teh predelih je po
sklepanjih strokovnjakov vzrok za depresijo v tem predelu. Prefrontalna skorja je
pomembna za opredelitev in ohranjanje ciljev. Pomembno vlogo prefrontalna skorja
odigrava predvsem takrat, ko je na voljo več odločitev, saj takrat pošilja v druge
možganske predele signale, ki podprejo izbrani cilj. Pri depresivnih ljudeh je to
področje »oškodovano« in se kaže v nezmožnosti anticipiranja privlačnih stanj, ugodja
in koristi, ki bi omogočile vztrajanje pri zastavljenem cilju. Orbitalni del prefrontalne
skorje, ki prejema senzorične signale, npr. vohalne, okušalne, vidne signale, ki so
povezani s hranjenjem, so pri depresivnih ljudeh okvarjeni, zato je motnja hranjenja in
razpoloženja razumljiva. Raziskave so pokazale, da imajo depresivni ljudje zmanjšano
debelino skorje, v določenih predelih prefrontalne skorje nesorazmerje med levo in
desno hemisfero. To naj bi bila posledica atrofije nevronov (Grubič 2012, 10).
Sprednja cingularna vijuga je povezana s prefrontalno skorjo, v njej pa poteka
spremljanje in ugotavljanje nasprotujočih aktivnosti med možganskimi področji.
Funkcionalno in strukturno ni enotna. Aktivnost sprednje cingularne vijuge se normalno
poveča v konfliktnih situacijah, ko je potrebna kontrola čustvenih reakcij in kadar
ustaljen vedenjski odziv ni v skladu s situacijo. Pri depresivnih ljudeh so ugotovili
zmanjšano aktivnost sprednje cingularne vijuge. Ker niso zmožni zaznati konflikta med
njihovimi stanji in zahtevami vsakdanjega življenja, trpijo za nezmožnostjo na ravni
»volje do sprememb« (Grubič 2012, 11).
Hipokampus je pomemben pri prevajanju čustvenih vsebin in shranjevanju informacij v
spomin. Pomembno sodeluje pri HHA-osi. Hiperaktivnost HHA osi je pri depresivnih
pogosta. Kroničen stres na hipokampus in hipokampalne nevrone deluje škodljivo.
Ugotovljeno je, da je hipokampus pri depresivnih ljudeh zmanjšan, kar vpliva na
41
manjšo sposobnost spopadanja s težavami, čustvovanje in spomin (Grubič 2012, 11-12,
16-18; Bon in Žmitek 2012).
Amigdala je v povezavi s hipokampusom pomembna pri ustvarjanju čustvenega
spomina. Pri depresivnih ljudeh se kaže povečan volumen amigdale in povečana
aktivnost. Hiperaktiven je tudi NA. Spremembe so povezane z ahedonijo in znižano
motivacijo pri depresivnih.
Spremembe strukture so odvisne od časa trajanja nezdravljenja depresije (Bon in
Žmitek 2012, 555).
Slika : Predeli osrednjega živčevja, kjer so tehnike slikanja možganov najpogosteje
pokazale spremembe v strukturi pri depresivnih ljudeh (Grubič 2012, 9).
Vsi deli prefrontalne skorje so med seboj dobro povezani, hkrati pa tvorijo povezavo
tudi z drugimi možganskimi predeli. Za normalno delovanje je torej pomembna
nemotena komunikacija in vzpostavitev ravnotežja oz. sklenjen t.i. pozitivni povratni
krog (Bon in Žmitek 2012, 555-556).
42
Pri depresivnih ljudeh in povečanem stresu je pogosto ta povezava in zdrava
komunikacija prekinjena, kar poruši ravnovesje. Amigdala tako ob povečanem stresu
postane bolj aktivna in spodbudi sproščanje večjih količin dopamina, noradrenalina in
kortizola, kar povzroči blokado hipokampusa. Vsa čutenja gredo tako direktno v
amigdalo, torej zaradi tega kasneje ostajajo samo senzacije in čutenja, celotne slike pa
ne moremo dobiti. Prekinjena komunikacija z izvršilnimi in integrativnimi
možganskimi skorjami onemogoči priklic celotne slike in povzroči upad aktivnosti
kognitivnih sposobnosti (Bon in Žmitek 2012, 556; Markota, Vranič in Bresjanac 2010,
439; Repič 2008, 226).
Slika : Shematski prikaz vpliva depresije na dinamično povezavo med strukturo, ki
sodeluje pri uravnavanju razpoloženja in odzivu na stres (Markota, Vranič, Bresjanac
2010, 439)
Kot vidimo, stres velja za najpomembnejši sprožilni dejavnik depresije, kar je ugotovil
že Kraepelin leta 1912. V letu 2000 so to potrdili še Kendler in sodelavci, ki dodajajo,
da je sprožitev depresije najbolj odvisna od stresa v prvih epizodah, kasnejše epizode so
vedno manj odvisne od stresnega dražljaja. Vse bolj so avtomatske, kar pomeni, da se v
možganih vzpostavi neka raven, ko senzibilizacija ni več možna (Grubič 2012, 15).
43
Pojasnjevanje povezave med stresom in depresijo je raziskovalce pripeljalo do več
spoznanj, med vsemi sta najpomembnejši hipotalamično-hipofizna-nadledvična (HHA)
os in simpato-adrenomedularni (SA) sistem pri odgovoru na stres (Grubič 2012, 16).
6.3 DEPRESIVNOST PRI MLADOSTNIKIH
Obdobje mladostništva je zelo burno in intenzivno. Intenzivnost se kaže predvsem na
osebnostnem dozorevanju. Značilne so razvojne naloge, kot je identitetni razvoj,
katerega nasprotje je identitetna kriza. Kriza se lahko začne s težavami v čustvenem
dojemanju, kar pa še ne pomeni, da mladostnik doživlja pravo motnjo v duševnem
razvoju – depresijo. Potrebna je pozornost in ločevanje med normalnim in motenim
čustvovanjem pri mladostniku, kjer pa je zelo tanka meja. Zaznavanje pravih čustvenih
motenj pri mladostniku je težko, saj se pri mladostniku odvijajo mnogi procesi
dozorevanja, nihanje v razpoloženju pa je skoraj da normalno. V primerih, ko motnjo v
čustvovanju pri mladostniku zaznamo, pa pogosto naredimo napako, da to pripišemo
»težki puberteti«. Pri mladostniku lahko depresivnost kot motnjo razpoloženja
označimo, kadar je prisotna:
- dolgotrajna potrtost (brezvoljnost, slaba volja) ali razdražljivost;
- ahedonija (izguba zadovoljstva ob stvareh, pri katerih so prej uživali);
- spremembe telesne teže (povečanje ali zmanjšanje telesne teže) ali izguba
apetita;
- izguba energije;
- povečana ali zmanjšana psihomotorična aktivnost;
- motnje spanje;
- občutki krivde, nevrednosti, neustreznosti;
- motnje koncentracije in spomina (upad učnega uspeha);
- razmišljanje o smrti ali samomoru (Vesel 2002, 116).
Depresija pri mladostnikih negativno vpliva na njihovo rast in razvoj, šolsko uspešnost,
medosebne odnose z vrstniki in tudi družinske odnose. To lahko vodi tudi do
44
samomorilnih misli in vse do samomora. Raziskave na Slovenskem področju so
zaskrbljujoče in kažejo na visoko stopnjo depresivnosti pri mladostnikih, ki je povezana
s slabo samopodobo in slabim samospoštovanjem (Klanšček Jeriček idr. 2009, 22-23).
V splošnem se depresija pri mladostnikih v veliki meri ne razlikuje od depresije pri
odraslih. Diagnostična merila so namreč zelo podobna in se najpogosteje kažejo v
potrtosti, občutku praznine ter spremljajočih kognitivnih, telesnih, socialnih in
vedenjskih spremembah. Imajo lahko tudi simptome, ki so značilni posebej za to
obdobje:
- mladostnik se lahko odziva z neprilagojenim vedenjem, s pobegi od doma,
postanejo lahko agresivni in nasilni, prepirljivi in moteči. Pojavi se lahko težnja
po zlorabi alkohola in drugih drog.
- Mladostnik svoje težave rad zanika in jih prikriva. Prikrivanje težav težave samo
še poglobi in posledica tega je lahko: upad učnega uspeha, izostajanje od pouka,
obolevanje, suicidalno mišljenje, nepozornost, popustljivost, nemotiviranost.
- Odmik od prijateljev in motnja v dojemanju sebe in drugih. Pogosto se
mladostnik izolira, postane nezainteresiran in nezadovoljen.
- V družinskem krogu se prav tako izogiba pogovoru, ima čustvene in vedenjske
izbruhe, joče, je manj ali več kot običajno, prav tako pa lahko ima tudi motnje
spanja in somatske težave (Vesel 2002, 117).
Vzroki depresivnosti pri mladostnikih so različni, običajno gre za medsebojno vplivanje
dednih, bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov.
45
7. ANKSIOZNOST
»Anksioznost ali tesnobnost je prirojen čustveni ali telesni odziv na stresne in neprijetne
situacije« (Lešer 2011, 9). Anksioznost je povezana s telesnimi znaki in je kot motnja
po klasifikaciji DSM-IV TR uvrščena med tesnobne motnje (Erzar 2007, 75). Značilni
občutki, povezani z anksioznostjo so: strah, napetost, nemir. Anksioznost je torej
motnja, kadar strah in tesnoba nastopita po nepotrebnem in kadar nista koristni ali pa
kadar vztrajata dalj časa in močneje kot pričakovano glede na situacijo (Lešer 2011, 6).
Najpogostejši telesni simptomi anksioznosti so: pospešen srčni utrip, oteženo dihanje,
napetost in potenje, razširjenost zenic, suha usta, slabost, nemiren želodec, tresenje rok,
mišična napetost, občutek utrujenosti, vrtoglavica, otrplost in občutek mravljinčenja
(Dernovšek idr. 2011, 17-18).
Vzroki za nastanek anksioznosti so multipli. Dejavniki tveganja, ki posameznika
naredijo bolj dovzetnega za razvoj anksiozne motnje so: dednost, razvojno psihološki
dejavniki, osebnostne lastnosti in telesne bolezni. Poleg teh so pomembni tudi
sprožitveni dejavniki in dejavniki, ki anksioznost vzdržujejo (Dernovšek idr. 2011, 25-
26).
Vzdrževalni dejavniki anksioznosti:
- izogibanje – izogibanje povzroči zgolj trenutno olajšanje, tesnoba še vedno
ostaja in se tudi krepi;
- iskanje tolažbe – iskanje tolažbe pri drugih ohranja tesnobo in jo podobno kot
izogibanje tudi krepi, poleg tega pa obstaja tudi nevarnost odvisnosti od
prisotnosti drugega;
- samogovor z negativnimi vsebinami – poteka avtomatično in vsebuje
vprašalnico »Kaj če…?«, kar tesnobo vzdržuje in ker je vsebina anksioznih misli
usmerjena v prihodnost, pogosto napoveduje katastrofo;
- napačna prepričanja o sebi, drugih in svetu;
- zadržana čustva – zanikanje čustev ni rešitev, pogosto vodi to do nejasne
tesnobnosti. Zelo je pomembno, da so čustva izražena, saj ko jih spravimo v
46
- obtok, zmanjšajo našo napetost. Če pa jih zanikamo, ostajajo neizrečena in
delujejo nezavedno (Dernovšek idr. 2011, 28).
7.1 ANKSIOZNOST PRI MLADOSTNIKIH
Anksioznost je lahko normalna reakcija na stres, kot taka je tudi normalen del razvoja.
Že pri dojenčkih lahko vidimo, da je tesnoba normalna, npr. ko zaslišijo glasen hrup v
okolici. Pri mladostnikih gre prav tako za spremljajoči dejavnik razvoja, ki pa lahko
preraste v motnjo anksioznosti. O motnji govorimo, kadar strah in tesnoba nastopita v
neprimernih situacijah in nista koristna ali kadar vztrajata dalj časa in močneje, kot je
pričakovano glede na situacijo (Lešer 2011, 6-10).
Anksioznost ali tesnoba je neprijetno občutje, ki se od strahu in panike pomembno
emocionalno in fiziološko razlikuje. Strah in panika sta osredotočena na trenutno
situacijo, tesnoba je osredotočena tudi na prihodnost. Tesnoba lahko spremlja tudi
paniko (Erzar 2007, 75).
Izvori anksioznosti so lahko v mladostništvu mnogoteri: strah pred izgubo nadzora nad
seboj, strah zaradi prebujanja spolne želje, strah pred neuspehom, strah zaradi dvoma
nesprejetosti med vrstnike, strah, ki izhaja iz potreb po racionalnosti, kompetentnosti ter
pomanjkljivosti glede zunanjega videz. Kadar mladostnik doživlja anksioznost v tako
visoki meri, da v vsakdanjem življenju ovira in mu zmanjša možnost lastnega
prizadevanja zase, je razlog za skrb velik (Perman 2009, 20-21).
Da lahko govorimo o anksiozni motnji pri mladostniku, moramo biti pozorni na dejstvo,
da se lahko pojavljajo razlike od mladostnika do mladostnika. Najpogosteje simptomi
vključujejo pretiran strah in skrb, občutek notranjega nemira, pretirana previdnost in
pozornost ter pričakovanje groznega razpleta vsakodnevnih situacij. Mladostnik, ki bo
anksiozen, se bo v socialnem okolju počutil neprijetno in se bo zaradi tega tudi umaknil.
Mladostniki, ki trpijo zaradi anksioznosti redno doživljajo tudi fizične simptome, kot so:
glavoboli, krči, bolečine v okončinah in hrbtu, utrujenost, lahko se tudi pretirano znojijo
brez kakršnegakoli napora, trepetajo in imajo suha usta (AACAP 2010).
47
8. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN HIPOTEZE
Namen magistrske naloge je raziskati funkcionalnost družine, depresivnost in zlorabo
substanc pri mladostnikih ter prikazati morebitne razlike med spoloma in starostjo.
Želimo si, da bi lahko opozorili na problematiko, ki je na tem področju prisotna in zato
vredna proučevanja.
Naše zastavljene hipoteze:
1. Ženske se učinkoviteje izogibajo uporabi droge kot moški.
2. Obstaja statistično pomembna povezanost med funkcionalnostjo družine (FOS),
učinkovitim izogibanjem uporabi droge (DASES), doživljanjem depresije,
ankioznosti in stresa ter pogostostjo uživanja droge.
3. Ženske se pogosteje spopadajo z depresijo kot moški.
4. Funkcionalnost družine je večja pri udeležencih, ki ne uživajo tobaka, alkohola
in konoplje.
5. Polnoletni se od mladoletnih razlikujejo v funkcionalnosti v družini, doživljajo
višjo stopnjo depresije, anksioznosti in stresa ter pogosteje zlorabljajo substance.
48
9. METODA
9.1 UDELEŽENCI
V raziskavi je sodelovalo 431 udeležencev, od tega 233 deklet (54,1%) in 198 fantov
(45,9%). 122 udeležencev (28,3%) je bilo dijakov in študentov dijaškega doma Maribor,
38 udeležencev (8,8%) dijakov dijaškega doma Prometne šole Maribor, ostalih 271
udeležencev (62,9%) je sodelovalo preko različnih spletnih forumov, socialnega
omrežja Facebook in povezave do vprašalnika, ki je bil dostopen na spletnem mestu
»1ka TEOF«.
Starost udeležencev je bila med 11 in 30 let. V povprečju so bile ženske stare 21 let (SD
= 3,562), moški pa 19 let (SD = 3,267). Skupna povprečna starost udeležencev je bila
20 let (SD = 3,539). Od vseh udeležencev jih je bilo 195 (45,2%) v partnerskem
razmerju, od tega 135 žensk in 60 moških. Večina (38,1%) jih je v času šolanja/študija
živela v dijaškem domu, nekaj manj (35,3%) doma pri starših. Prihajali so iz
dvostarševske družine(66,6%), 18,1% iz razširjene družine, 14,2% iz enostarševske
družine, kjer jih je 8,4% živelo z materjo, 4,6% z očetom. Dva udeleženca oz. 0,5% sta
prihajala iz rejniške družine. Udeleženci so bili v večini dijaki (45,7%) in študentje
(39%). Večina (41,3%) jih je imela srednješolsko izobrazbo in osnovnošolsko izobrazbo
(34,3%). Dosežena stopnja izobrazbe je bila glede na spol pri ženskah nekoliko višja
kot pri moških, kar prikazuje tudi spodnjih graf.
49
Slika : Dosežena stopnja izobrazbe glede na spol
Glede na zakonski stan je večina staršev udeležencev poročenih (68%), ločenih je
14,2% in neporočenih v izvenzakonski zvezi 12,1%. Starši udeležencev so v večini
zaposleni (80,3%), 8,8% pa imajo kakšen drug status, od tega 5,1% poroča, da je eden
od staršev zaposlen, drugi nezaposlen. 6,3% staršev udeležencev je upokojencev.
Zasvojenost z različnimi substancami v družini v večini (94,7%) ni prisotna, v primerih
kjer je zasvojenost prisotna, gre v večini primerov za zasvojenost z alkoholom,
marihuano in nikotinom. Zasvojenost se pojavlja večinoma pri starših, nekateri pa so
poročali, da je zasvojen tudi sorojenec ali celo oni sami. Depresija je pri članih družine
prisotna v 52 primerih, kar je 12,1%, in sicer večinoma pri materi in udeležencih samih,
kar se v raziskavi tudi potrdi, saj je depresija med mladostniki močno prisotna.
83
17
71
15 10
2
65
11
107
21 25
4
0
20
40
60
80
100
120
F
r
e
q
u
e
n
c
y
Dosežena stopnja izobrazbe glede na spol
moški
ženske
50
9.2 INSTRUMENTI
V raziskavi smo uporabili sestavljen vprašalnik, kjer smo udeležence povprašali po
demografskih podatkih (spol, starost, dosežena stopnja izobrazbe, trenutni status, iz
kakšne družine prihaja, je doma prisotna zasvojenost, depresija in pri katerem članu
družine, zakonski stan staršev in status staršev). Poleg demografskih podatkov je
vprašalnik vseboval še štiri lestvice.
Za merjenje družinske funkcionalnosti smo uporabili lestvico o izvorni družini Family-
of-origin Scale (FOS), katere avtorji so Hovestadt in drugi. (1985) Vprašalnik je
sestavljen iz 40-ih trditev in ima 5-stopenjsko lestvico; tako so vprašani lahko
odgovarjali, kako močno se strinjajo oziroma ne strinjajo s posamezno trditvijo, ki je
opisovala njihovo izvorno družino. Hovestadt in dr. (1985) poudarjajo, da se avtonomija
v zdravi funkcionalni družini kaže v jasnosti izražanja čustev (JIČ), odgovornosti (O),
medsebojnem spoštovanju (MS), odprtosti med člani družine (OMČD) in v soočanju z
izgubami in ločitvami (SZIiL). Elementi intimnosti pa se izražajo v spodbujanju
izražanja čustev (SIČ), ustvarjanju prijetnega družinskega vzdušja (UPDV),
spoprijemanju s konflikti s čim manj stresa (SsKČS), soočanju med člani družine
(SMČD) in zaupanju in razvijanju zaupanja (ZiRZ). Pri vsakem vprašanju je bilo možno
doseči največ 20 točk in najmanj 4. To pomeni, da je pri avtonomiji kot tudi intimnosti
bilo možno doseči največ 100 točk in najmanj 20. Višji kot je rezultat, bolj sta
avtonomija in intimnost v družini razvita, kar pa pomeni, da je družina bolj
funkcionalna. Notranja zanesljivost, ki je bila izračunana v preteklih raziskavah je 0.97,
kar kaže na visoko zanesljivost (Repič 2006, 117). V naši raziskavi je bila Cronbachova
alfa 0.91, kar kaže na dobro zanesljivost vprašalnika. Avtorji navajajo tudi, da gre za
dobro veljavnost vprašalnika, ki dobro razlikuje med skupinami.
Za merjenje negativnih čustvenih stanj, depresije, anksioznosti in stresa smo uporabili
lestvico Depresija, anksioznost in stres Depression, Anxiety and stress Scale (DASS),
katere avtorja sta Sydney H. Lovibond in Peter F. Lovibond (1995). Vprašalnik smo iz
angleščine prevedli po principu dvojnega prevajanja. Ker bi zaradi tega lahko prišlo do
pomenskih sprememb posameznih postavk, smo se v tem postopku posvetovali tudi z
avtorjema in trditve oblikovali tako, da so ohranile psihometrične značilnosti izvornega
vprašalnika. Vprašalnik sestavlja 42 postavk, vsaka od treh pod-dimenzij je sestavljena
51
iz 14-ih trditev, za katere je potrebno na 4-stopenjski Likartovi lestvici (kjer 0 pomeni
»sploh ni veljalo zame«, 3 »zelo velja zame«) označiti pogostost simptomov v zadnjem
tednu. Notranja zanesljivost, ki je bila izračunana v preteklih raziskavah, je bila pri
posameznih lestvicah anksioznost α=0.89, depresivnost α=0.96 in stres α=0.94 (Ian idr.
2001, 62). V naši raziskavi je bila Cronbachova alfa na posameznih lestvicah
depresivnost 0.95 (14 postavk), anksioznost 0.90 (14 postavk) in stres 0.92 (14
postavk).
V nalogi smo uporabili tudi vprašalnik Pogostost zlorabe posameznih (prepovedanih)
substanc, ki smo ga za potrebe magistrske naloge sestavili sami. Vprašalnik ima 10
postavk: tobak, alkohol, konoplja, heroin, kokain, halucinogene droge, opiati,
inhalatorji, amfetamini in drugo. Za vsako od navedenih postavk je udeleženec na 5
stopenjski lestvici (1- nikoli, 2 - redko, 3 - 1-3x mesečno, 4 - 1-5x tedensko in 5 - vsak
dan) za vsako substanco označil, kako pogosto jo uživa. Za namen te raziskave smo
tobak in alkohol združili v sklop legalnih drog, konopljo smo obravnavali posebej, vse
ostale substance (heroin, kokain, halucinogene droge, opiati, inhalatorji, amfetamini in
drugo) smo poimenovali ilegalne droge.
V nalogi smo merili tudi sposobnost izogibanja drogi z lestvico Lastne učinkovitosti
izogibanju drogi The Drug Avoidance Self Efficacy Scale (DASES), avtorjev Garth W.
Martin in dr. (1995) Vprašalnik smo po principu dvojnega prevajanja prevedli iz
angleščine. Ker bi zaradi tega lahko prišlo do pomenskih sprememb, smo se posvetovali
z avtorjem in trditve oblikovali tako, da so ohranile psihometrične značilnosti izvornega
vprašalnika. Vprašani so bili pozvani, da si predstavljajo sebe v določeni situaciji, v
kateri bi lahko bili v nevarnosti uporabe droge in v skladu s tem so ocenili svoje
zaupanje v sposobnosti, da bi se uporabi droge izognili oziroma bi podlegli. Pri 16-ih
trditvah so tako lahko na 7-stopenjski lestvici ocenili svoje zaupanje v sposobnosti, kjer
je 1 pomenilo »nikakor ne« in 7 »zagotovo da«. Notranja zanesljivost, ki je bila
izračunana v preteklih raziskavah je α=0.91, kar kaže na visoko zanesljivost (Garth idr.
1995) V naši raziskavi je bila Cronbachova alfa nižja, in sicer 0.62, kar kaže slabo
zanesljivost.
52
9.3 POSTOPKI
Vprašalniki so bili dostopni na internetu na različnih straneh in v različnih forumih
(mladi.net, izklop.com, drogart.org, dijaški.net, jazsemvredu.si, med.over.net).
Povezava do vprašalnika je bila dostopna tudi na spletnem vprašalniku 1ka TEOF in
socialnem omrežju Facebook. Poleg internetne oblike smo imeli tudi pisno obliko, ki
smo jo razdelili med dijake dijaškega doma Prometne šole Maribor ter med dijake in
študente dijaškega doma Maribor. S strani vodstva obeh dijaških domov smo pridobili
dovoljenje za dostop do mladostnikov. Po v naprej dogovorjenem terminu smo
vprašalnike dostavili do ravnateljice in ravnatelja dijaškega doma. Vprašalnike sta nato
sama razdelila med vzgojitelje, ti pa so mladostnike spodbudili k reševanju; pri tem so
mladostniki dobili jasna navodila, seznanjeni so bili tudi z anonimnostjo in namenom
reševanja vprašalnika. Zbiranje podatkov je trajalo od februarja 2013 do maja 2013.
Udeležencem je bila ponujena možnost, da navedejo svoj elektronski naslov, kamor
bodo prejeli rezultate raziskave, v kateri sodelujejo.
Za analizo rezultatov smo uporabili progam SPSS 20. Pridobljene podatke smo
prikazali tabelarično in grafično.
53
10. REZULTATI
Tabela : Povprečne vrednosti ocen na lestvici Zloraba substanc, DASS (depresija,
anksioznost, stres, skupaj) ter FOS avtonomija (JIČ – jasno izražanje čustev, O -
odgovornost, MS – medsebojno spoštovanje, OMČD – odprtost med člani družine,
SzIiL – soočanje z izgubo in ločitvijo) in FOS intimnost (SIČ – spodbujanje izražanja
čustev, UPDV – ustvarjanje pozitivnega čustvenega vzdušja, SsKČMS – spoprijemanje
s konflikti s čim manj stresa, SMČD – sočutje med člani družine, ZiRZ - zaupanje in
razvijanje zaupanja)
Opomba: N-število udeležencev; M-povprečna vrednost; SD-standardna deviacija;
Moški Ženske
N M SD N M SD
DR
OG
E Legalne 198 5,6 2,25 233 4,9 2,19
Ilegalne 198 6,5 1,39 232 6,3 1,43
Konoplja 198 2,0 1,32 233 1,5 1,04
DA
SS
Depresija 161 27,6 2,12 218 27,5 1,75
Anksioznost 162 28,1 2,67 217 28,1 2,37
Stres 163 28,3 2,64 219 28,2 2,25
Skupaj 165 78,9 15,88 219 87,2 15,7
FO
S
Avto
nom
ija
JIČ 169 13,6 2,35 223 14,0 3,00
O 169 13,6 2,73 223 13,6 3,29
MS 168 14,7 2,90 223 15,0 3,70
OMČD 169 14,4 2,72 223 15,0 3,19
SzIiL 169 13,0 2,94 222 13,7 3,51
Inti
mn
ost
SIČ 169 15,0 3,11 223 15,9 3,54
UPDV 169 15,0 3,77 223 15,3 3,62
SsKČMS 168 14,0 2,64 223 14,0 3,64
SMČD 167 14,0 2,8 223 14,7 3,33
ZiRZ 169 14,1 2,62 223 14,7 3,07
FO
S
Sk
up
aj
165 141,8 21,22 222 145,3 29,15
54
Slika : Povprečne vrednosti ocen na lestvici Zloraba substanc, DASES (depresija,
anksioznost, stres, skupaj) ter FOS avtonomija (JIČ – jasno izražanje čustev, O -
odgovornost, MS – medsebojno spoštovanje, OMČD – odprtost med člani družine,
SzIiL – soočanje z izgubo in ločitvijo) in FOS intimnost (SIČ – spodbujanje izražanja
čustev, UPDV – ustvarjanje pozitivnega čustvenega vzdušja, SsKČMS – spoprijemanje
s konflikti s čim manj stresa, SMČD – sočutje med člani družine, ZiRZ - zaupanje in
razvijanje zaupanja)
Iz tabele 5 in slike 12 je razvidno, da ženske v povprečju dosegajo nižjo povprečno
vrednost pri uporabi legalne (alkohol, tobak), ilegalne (heroin, kokain, halucinogene
droge, opiati, inhalatorji, amfetamini) droge in pri konoplji. Pri tem moramo upoštevati
naključno vzorčenje in dejstvo, da je bil vzorec žensk večji (N=233) od vzorca moških
(N=198). Iz slike 12 je razvidno, da ženske v povprečju dosegajo višjo vrednost pri
DASES vsoti. Tabela 5 kaže pri ženskah na višjo povprečno vrednost pri vprašalniku
FOS skupaj.
Hipoteza 1: Ženske se učinkoviteje izogibajo uporabi droge kot moški
Da bi odgovorili na prvo hipotezo, smo za preverjanje razlik med moškimi in ženskami
v izogibanju uporabi droge uporabili t-test. Ker je distribucija podatkov statistično
pomembno odstopala od normalne (p= ,000), smo uporabili Mann-Whitneyev U Test.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Moški
Ženske
55
Tabela : Mann-Whitneyev U-Test razlik med moškimi in ženskami v učinkovitem
izogibanju uporabi droge
SPOL N M SD Sig.
DASES M 165 78,98 15,88 ,000
Ž 219 87,20 15,74 Opomba: N-število udeležencev; M-povprečna vrednost; SD-standardna deviacija; sig-statistična
pomembnost
Mann-Whitneyev U-Test prikazuje statistično pomembno razliko (s tveganjem,
manjšim od 0,01) v učinkovitosti izogibanju uporabi droge med spoloma. Ženske (M=
87,2, SD=-15,74) se učinkoviteje izogibajo uporabi drog kot moški (M=78,9,
SD=15,89), zato prvo hipotezo sprejmemo.
Hipoteza 2: Obstaja statistično pomembna povezanost med funkcionalnostjo družine
(FOS), učinkovitim izogibanjem uporabi droge (DASES), doživljanjem depresije,
ankioznosti in stresa (DASS), ter pogostostjo uživanja droge.
Da bi lahko odgovorili na drugo hipotezo, samo za računanje statistično pomembne
povezanosti med funkcionalnostjo družine, podlestvicami depresija, anksioznost in
stres, učinkovitim izogibanjem drogi in zlorabi drog (ilegalna, legalna droga in
konoplja) uporabili Spearmanov postopek, saj pogoji za računanje Pearsonove
korelacije niso bili izpolnjeni.
56
Tabela : Korelacije med poddimenzijami ilegalna, legalna droga, konoplja (zloraba
substanc), depresija, anksioznost, stres (DASS), učinkovitim izogibanjem drogi
(DASES), ter poddimenzijami avtonomija in intimnost na lestvici FOS.
FOS
Avtonomija Intimnost FOS
Skupaj
JIČ O MS OMČD SZIiL SIČ UPDV SsKČMS SMČD ZIRZ
DR
OG
E
Leg
alne
-,039 -,047 -,117* -,130* -,063 -,176** -,136** -,089 -,136** -,047 -,126*
Ileg
alne
-,115* -,112* -,162** -,211** -,130* -,202** -,191** -,102* -,144** -,160** -,188**
Konoplj
a
-,084 -,145** -,201** -,205** -,183** -,196** -,203** -,168** -,204** -,159** -,213**
DA
SS
Dep
resi
ja
-,012 ,033 ,022 ,027 ,015 ,006 -,064 -,050 -,070 ,012 -,017
Anksi
ozn
ost
-,004 ,007 ,005 ,062 -,021 ,054 ,086 -,005 ,089 ,024 ,045
Str
es
,043 ,022 ,128* ,108* ,093 ,122* ,079 ,160** ,083 ,014 ,099
DA
SE
S
,188** ,103* ,170** ,146** ,184* ,197** ,168** ,093 ,148 ,171** ,193**
Opomba: JIČ – jasno izražanje čustev, O – odgovornost, MS – medsebojno spoštovanje, OMČD –
odprtost med člani družine, SZIiL – Soočanje z izgubo in ločitvijo;SIC- spodbujanje izražanja čustev,
UPDV – ustvarjanje pozitivnega čustvenega vzdušja, SsKCMS – spoprijemanje s konflikti s čim manj
stresa, SMČD – sočutje med člani družine, ZiRZ – zaupanje in razvijanje zaupanja.
* Korelacija je pomembna na nivoju 0,05 oziroma na 5% nivoju
** Korelacija je pomembna na nivoju 0,01 oziroma na 1% nivoju
Iz tabele 7 je razvidno, da gre za statistično pomembno povezanost med
funkcionalnostjo v družini in zlorabo drog (ilegalne, legalne droge in konoplja) ter
učinkovitim izogibanjem uporabi droge. Povezave med funkcionalnostjo v družini in
57
zlorabo drog so negativne in majhne. Povezava med funkcionalnostjo v družini in
učinkovitim izogibanjem uporabi drog je prav tako majhna, a pozitivna.
Poddimenzije lestvice DASES (anksioznost, depresija in stres) se statistično pomembno
ne povezujejo s funkcionalnostjo v družini, zato drugo hipotezo delno sprejmemo.
Hipoteza 3: Ženske se pogosteje spopadajo z depresijo kot moški.
Da bi lahko odgovorili na tretjo hipotezo, smo v prvem koraku grafično prikazali
stopnjo depresivnosti glede na spol. Nadalje smo za izračun razlik med spoloma
uporabili t-test. Ker distribucija odstopa od normalne (p=,000), smo uporabili Mann-
Whitneyev U-Test.
Slika : Prikaz kategorij depresivnosti glede na spol
S slike 13 vidimo, da ženske v povprečju pogosteje doživljajo depresijo. »Manjkajoči«
v grafu prikazujejo delež tistih, ki v vprašalniku na to vprašanje niso odgovorili ali pa je
bil odgovor nepopoln.
Tabela : Mann-Whitneyev U-Test razlik med moškimi in ženskami v doživljanju
depresije
SPOL N M SD Sig.
DEPRESIJA M 161 27,67 2,13 ,684
Ž 218 27,57 1,76 Opomba: N-število udeležencev; M-povprečna vrednost; SD-standardna deviacija; sig-statistična
pomembnost
98
120
15
67
94
37
0
20
40
60
80
100
120
140
močna huda manjkajoči
ženske
moški
58
Tabela 8 prikazuje, da med spoloma ni statistično pomembnih razlik v doživljanju
depresije, zato hipotezo 3 zavrnemo.
Hipoteza 4: Funkcionalnost družine je večja pri udeležencih, ki ne uživajo tobaka,
alkohola in konoplje.
Slika : Prikaz zlorabe substanc v povprečju
Slika 14 prikazuje, da so udeleženci v povprečju najpogosteje označili drugo (kofein,
Facebook, sladkarije, spolnost, pomirjevala). Alkohol, tobak in konoplja so med
mladostniki najpogosteje zlorabljene substance.
Slika : Prikaz števila udeležencev, ki (ne)uživajo tobak, alkohol in konopljo
2,82
4,06
3,04
2,5
1,1
2,26 2,43 2,61
4,36
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
5
266
30
207 165
401
224
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
konoplja alkohol tobak
ne uživa
uživa
59
Da bi odgovorili na četrto hipotezo, smo za preverjanje razlik v funkcionalnosti družine
med udeleženci, ki uživajo in udeleženci, ki ne uživajo tobaka, alkohola in konoplje
uporabili t-test. Ker je distribucija podatkov statistično pomembno odstopala od
normalne (p= ,001), smo uporabili Mann-Whitneyev U Test.
Tabela : Mann-Whitneyev U-Test razlik med skupinama uživa tobak, alkohol, konopljo
in ne uživa v funkcionalnosti v družini
N M SD sig.
FU
NK
CIO
NA
LN
OS
T
DR
UŽ
INE
Tobak ne kadi 195 147,52 25,37 ,001
Tobak kadi 192 139,95 26,33
Alkohol ne pije 29 141,38 30,50 ,883
Alkohol pije 359 143,96 25,74
Konoplja ne uživa 258 147,2 26,26 ,000
Konoplja uživa 129 136,91 24,45 Opomba: N-število udeležencev; M-povprečna vrednost; SD-standardna deviacija; sig-statistična
pomembnost
Test je pokazal statistično pomembno razliko v funkcionalnosti družine med kadilci
tobaka (M=139,9; SD =26,33) in nekadilci tobaka (M=147,5; SD=25,369) ter med
uživalci konoplje (M=136,9; SD=24,45) in tistimi, ki konoplje ne uživajo (M=147,2;
SD=26,25). Med udeleženci, ki uživajo alkohol in tistimi, ki ga ne, statistično
pomembnih razlik ni bilo. Zato hipotezo 4 delno sprejmemo.
Hipoteza 5: Polnoletni se od mladoletnih mladostnikov razlikujejo v funkcionalnosti v
družini, doživljajo višjo stopnjo depresije, anksioznosti in stresa ter pogosteje
zlorabljajo substance.
Da bi lahko odgovorili na hipotezo 5, smo uporabili za preverjanje statistično
pomembnih razlik med skupinama glede na starost (do 18 let in nad 18 let) pri
funkcionalnosti družine parametrični t-test, pri podlestvicah depresija, anksioznost in
stres vprašalnika DASS pa zaradi nenormalne porazdelitve podatkov Mann Whitneyev
U-Test.
60
Tabela : Razlike glede na starost (do 18 let in nad 18 let) v avtonomiji in intimnosti
(FOS)
Starost N M SD Sig. T Df
FO
S Inti
mn
ost
Do18 168 73,95 13,322
,420 0,807 387 18+ 221 72,80 14,387
Av
tono
mij
a
Do18 169 70,52 12,191 ,802 0,25 377
18+ 221 70,19 13,435
FO
S
Sk
up
aj
Do18 167 144,64 24,735
,567 0,573 385
18+ 220 143,10 27,116
Opomba: N-število udeležencev; M-povprečna vrednost; SD-standardna deviacija;sig-statistična
pomembnost*statistično pomembna razlika na nivoju 0,05 ** Statistično pomembna razlika na nivoju
0,01
Levenov test je pokazal, da razlike med variancama obeh skupin na podlestvici
intimnosti (FOS) (p=,156) niso statistično pomembne, zato smo obdržali predpostavko
o homogenosti varianc. Aritmetična sredina na podlestvici intimnost je pri mladoletnih
višja kot pri polnoletnih, vendar rezultat parametričnega t-testa ni pokazal statistično
pomembne razlike. Levenov test med variancama obeh skupin na podlestvici
avtonomija je pokazal, da so statistično pomembne razlike (p=,045), zato zavržemo
predpostavko o homogenosti varianc. Aritmetična sredina na podlestivci avtonomija je
pri mladoletnih mladostnikih nekoliko nižja kot pri polnoletnih. Rezultat parametrični t-
test ni pokazal statistično pomembne razlike v družinski funkcionalnosti med
mladoletnimi in polnoletnimi.
61
Tabela : Mann-Whitneyev U-Test razlik med starostjo (do 18 let in nad 18 let) v
doživljanju depresije, anksioznosti in stresa (DASS), ter zlorabi droge (legalne, ilegalne
in konoplje)
N M SD sig. D
AS
S
Depresija Do18 168 27,38 2,188
,021* 18+ 211 27,80 1,663
Anksioznost Do18 167 28,27 2,842
,864 18+ 212 28,06 2,203
Stres Do18 168 28,23 2,861
,628 18+ 221 72,80 14,387
DA
SS
Sk
up
aj
Do18 165 81,95 17,129
,043* 18+ 219 84,97 15,565
DR
OG
E
Legalne
droge Do18 181 5,19 2,342 ,394
18+ 250 5,35 2,17
Ilegalne
droge Do18 181 6,40 1,223 ,475
18+ 249 6,52 1,54
Konoplja Do18 181 1,55 1,029 ,000**
18+ 250 1,95 1,280
Opomba: N-število udeležencev; M-povprečna vrednost; SD-standardna deviacija; legalne, ilegalne
*statistično pomembna razlika na nivoju 0,05 ** Statistično pomembna razlika na nivoju 0,01
Mann Whitneyev U-Test je pokazal, da so statistično pomembne razlike pri podlestvici
depresija vprašalnika (DASS), kjer je aritmetična sredina pri mladoletnih nižja kot pri
polnoletnih udeležencih. Pri podlestvici anksioznost in stres se statistično pomembna
razlika ni pokazala. Pri celotni vrednosti vprašalnik DASS, pa se je pokazala statistično
pomembne razlike med polnoletnimi in mladoletnimi in sicer, je aritmetična sredina, pri
mladoletnih nekoliko nižja, kot pri polnoletnih.
Pri podlestvici konoplja vprašalnika Zlorabe substanc, je Mann Whitneyev U-Test
pokazal statistično pomembno razliko, in sicer mladoletni dosegajo v povprečju nižjo
vrednost kot polnoletni. V raziskavi smo preverili tudi razlike med polnoletnimi in
mladoletnimi v uživanju alkohola in tobaka, kjer ni bilo statistično pomembnih razlik
med skupinama. Rezultati so pokazali, da je aritmetična sredina pri alkoholu pri
mladoletnih M=2,70, pri polnoletnih pa M=2,68. Pri tobaku pri mladoletnih je
aritmetična sredina M=2,49 in pri polnoletnih M=2,67.
62
Hipotezo 5 delno sprejmemo – pri dimenziji depresija vprašalnika DASS, kjer se je
pokazala statistično pomembna razlika. Ovržemo pa jo lahko pri dimenzijah
anksioznost in stres vprašalnika DASS ter pri vprašalniku funkcionalnost družine FOS,
saj se razlike niso pokazale.
63
11. RAZPRAVA
V naši raziskavi so rezultati pokazali statistično pomembno povezanost med
funkcionalnostjo v družini in zlorabo droge (ilegalne, legalne in konoplje). Manjša kot
je funkcionalnost v družini, pogostejša je zloraba drog. Podobno je v svoji raziskavi
ugotovil tudi Schäfer (2011, 17-10), ki dodaja, da ima družina pomembno vlogo v
življenju tistega, ki zlorablja alkohol ali druge droge, saj vzdržuje njegovo zlorabo ali pa
jo povzroča. Dodaja še, da so udeleženci raziskave poročali, da so čutili, da v primarnih
družinah niso mogli razviti funkcionalnih odnosov z ostalimi družinskimi člani ter da je
bila mati čustveno nedostopna. V večini primerov pa je bila v družini zasvojenost že
prisotna. V naši raziskavi se to ni potrdilo, saj je le 5% udeležencev poročalo o tem, da
je zasvojenost v družini že prisotna. Bajt in Zorko (2009, 33) pravita, da je vloga staršev
pri mladostniški zlorabi substanc zelo pomembna, saj so starši vzor mladostniku, hkrati
pa je zelo pomemben tudi starševski odnos do alkohola in tudi drugih substanc. To je v
intervjuju potrdila tudi uni. dipl. socialna pedagoginja Maja Horvat Lampe (priloga 1),
ki dodaja, da je zloraba substanc pogosta pri mladostnikih, kjer je mama samohranilka,
saj ne zmorejo oz. ne znajo vzpostaviti pravega ravnovesja med avtoriteto in
avtonomnostjo. Drugi pomembni dejavniki, ki naj bi vodili k pojavu odvisnosti so slabi
družinski odnosi s starši, nesprejetost, neželenost, družinska dezorganiziranost, nejasna
pravila, vloge in čustvena odsotnost staršev (Simonič 2006, 45).
V naši raziskavi se je pokazalo, da alkohol uživa skoraj vsak udeleženec, le 30 jih je
odgovorilo, da alkohola ne uživajo. Poleg alkohola je močno prisotno tudi uživanje
tobaka in konoplje. Pri uživanju konoplje se je pokazala tudi statistično pomembna
razlika med starejšimi od 18 let, ki pogosteje zlorabljajo konopljo kot mlajši od 18 let.
Pri alkoholu in konoplji se razlike med starostjo niso pokazale, kar je zelo zaskrbljujoče,
saj nam to govori, da lahko in tudi da dejansko mladoletni enako dostopajo do tobaka in
alkohola kot polnoletni mladostniki. Nekatere druge raziskave tega ne potrjujejo, npr.
primerjava z raziskavama HBSC 2006 in 2010 govori o večjem deležu starejših od 18
let, ki zlorabljajo substance, saj se je delež študentov, ki uživajo marihuano glede na
prejšnje obdobje povečal za 4,2% (Drev idr. 2011, 30). Primerjava uporabe alkohola v
64
istem obdobju naj bi se malenkost zmanjšala, vendar pa je zaskrbljujoče, da se je delež
mladostnikov, ki so prvič pili alkohol v starosti 13 let ali manj, povečal. Zelo podoben
trend se je pokazal tudi pri poskusu tobaka. Razlika je le v tem, da je tobak tudi v
splošnem pogosto uporabljen med mladostniki (Drev idr. 2011, 32-33). Ti podatki so
gotovo razlog za skrb, saj kajenje predstavlja pomemben dejavnik tveganja pri mladih,
saj ima poleg dolgoročnih tudi številne kratkoročne posledice na zdravje posameznika.
Posebej je nevarno za mladostnika, saj gre za možnost hitre zasvojenosti, ki lahko
nastane že ob nekajkratnem kajenju (Jeriček, Lavtar in Pokrajac 2006, 124).
Najbolj koherentne raziskave slovenske mladine in zlorabe alkohola in drugih drog so
Evropske raziskave o alkoholu in drugih drogah (v nadaljevanju ESPAD). Te raziskave
nam omogočajo spremljanje trenda pri mladih ter primerjalno analizo glede na leta
opravljanja testiranja in tudi med drugimi državami, ki so prav tako vključene v
ESPAD. Iz pregledanih raziskav ESPAD lahko zaključimo, da je vsaj enkrat v življenju
poskusila prepovedano drogo približno četrtina (23%) slovenskih dijakov, starih med
15-16 let. V večini primerov pa je šlo za zlorabo konoplje. Visok delež zlorabe konoplje
se je pokazal tudi v naši raziskavi. Iz raziskave ESPAD 2007 dodatno skrb povzroča
dejstvo, da smo na predzadnjem mestu po deležu dijakov, ki ne odobravajo
eksperimentiranja s konopljo. Nasprotno pa smo na vrhu lestvice, ki kaže delež
mladostnikov, ki opažajo kajenje konoplje med prijatelji. Razširjenost rabe konoplje je
med slovensko mladino glede na povprečje v Evropi bolj razširjena (ESPAD 2007). Po
podatkih Ministrstva za zdravje pa sodimo tudi med tiste države, kjer je konoplja med
mladostniki sprejeta kot manj nevarna droga (Ministrstvo za zdravje 2009, 8-9). To je v
intervjuju potrdila tudi uni. dipl. socialna pedagoginja Maja Horvat Lampe, ki dodaja,
da so mladostniki v povprečju mnenja, da z marihuano ne moreš biti zasvojen. Kljub
vsemu uporaba konoplje v Evropi ostaja sorazmerno visoka, saj je trg velik, hkrati pa se
pojavljajo tudi novi proizvodi iz konoplje, npr. sintetična konoplja, ki se je pojavila
nedavno. Konoplja predstavlja v Evropi pomembno težavo, saj je to droga, ki je druga
najpogostejša med zasvojenimi uporabniki. Hkrati pa je to tudi droga, o kateri so
mnenja javnosti različna in zato je toliko težje uskladiti zakonodajo in tudi nadzor nad
proizvodnjo in uporabo. Poleg tega je to droga, ki je v Evropi najpogosteje zasežena
(EMCDDA 2013, 12-16).
65
Izsledki raziskav ESPAD pokažejo tudi na visoko stopnjo razširjenosti zlorabe alkohola
med mladimi, velika večina mladih vsaj občasno uživa alkohol. Lavrič (2011, 325)
dodaja, da je alkohol še posebej prisoten v urbanem okolju in v starostni skupini 19 do
24 let. Raziskava Društva ŽAREK UPANJA (Bardutzky-Boben idr. 2009) ugotavlja, da
večina osnovnošolcev in srednješolcev nima težav pri nakupu alkoholnih pijač.
Navajajo, da so povod za pitje alkohola pozitivni učinki alkohola – sproščenost,
zgovornost in dobri občutki. Hkrati uživanje alkohola mladim pomeni vstop v odraslost,
doseganje neke vrste zrelosti in sprejetost v družbi, saj mladostnik, ki pije alkohol velja
za »frajerja«. Pitje alkohola služi kot način za pridobivanje boljšega položaja v družbi
(Bajt in Zorko 2009, 32).
Med funkcionalnostjo družine in anksioznostjo, depresijo in stresom statistično
pomembnih povezav nismo uspeli pokazati, se je pa pokazalo, da so udeleženci
raziskave močno ali ekstremno depresivni. Do razlik je v naši raziskavi prišlo med
starostnima skupinama nad 18 let in pod 18 let. In sicer nekoliko višjo stopnjo
depresivnosti doživljajo starejši mladostniki. V našem primeru so lahko tako visoki
rezultati pri depresiji zaradi zahtevnega vprašalnika, je pa depresija tudi del razvojnega
obdobja mladostništva. To pri svojem delu opaža tudi uni. dipl. socialna pedagoginja
Maja Horvat Lampe, ki je v intervjuju dejala, da je mladostniška depresija del razvoja in
je nekaj normalnega, saj se mladostnik sreča z iskanjem novih poti, postavljen je pred
mnoge izzive, poleg tega pa prihaja tudi do hormonskega neravnovesja. Pravi, da takšne
depresije kasneje v večini primerov izzvenijo, vendar se posamezniku kljub vsemu
posvetijo in ga obravnavajo. Visoko stopnjo doživljanja depresije pri mladostnikih so v
svojih raziskavah pokazali že mnogi slovenski avtorji (Tomori idr. 1998; Vesel 2002,
52). Iz preteklih raziskav lahko vidimo, da se je pogosto nekoliko večja stopnja
doživljanja depresije pokazala pri mladostnicah, za kar bi lahko bil razlog v tem, da je
odnos med stresom in depresijo med moškimi in ženskami različen, in sicer pri ženskah
je lahko depresija tudi odziv na stres. Poleg tega mladostnice bolj intenzivno doživljajo
medosebne odnose in tako izguba zanje pomeni velik stres, zaradi katerega je tveganje
za doživljanje depresije toliko večje (Shih 2006, 104). V naši raziskavi smo preverili
tudi povezanost med doživljanjem depresije in zlorabo substanc, vendar se statistično
pomembne povezave niso pokazale. Razlog bi lahko bilo naključno vzorčenje in
zahteven vprašalnik.
66
O samih vzrokih za nastanek depresije je težko govoriti, saj nimamo gena za depresijo,
je pa dejstvo, da gre pogosto za multiplo vzročnost. Družinske študije otrok in
mladostnikov, ki se soočajo z depresivnimi motnjami so pokazale, da je družinska
nefunkcionalnost močno povezana z nastankom in vzdrževanjem depresije pri otrocih in
mladostnikih (Weitzman 2006, 38). Simptomi pri mladostnikih so različni; v raziskavi
avtorice Vesel (2002, 126) so se kot najpogostejši pokazali: občutek razočaranja nad
seboj in občutek neizpolnjenih pričakovanj drugih, pomanjkanje koncentracije in
emocionalni simptomi. Weitzman (2006, 39) dodaja, da so z nastopom depresije pri
mladostnikih povezani številni dejavniki, kot npr. ločitev staršev, družinsko nasilje,
smrt družinskega člana, kaotičen družinski način življenja, zloraba otrok ipd. To je v
svoji raziskavi ugotovil že Goodyer (2007), ki pravi, da so mladostniki, ki se soočajo z
depresijo izpostavljeni neželenim družinskim dogodkom in konfliktnim odnosom v
družini. Kronični konflikt med starši in otrokom je glavni napovedovalec mladostniške
ponavljajoče depresije. K temu bi lahko dodali tudi zlorabo alkohola pri starših,
brezposelnost, čustveno hladnost in odsotnost ter depresivnost pri starših. Depresivnost
pri starših pomeni trikrat večje tveganje za nastanek depresivnosti pri mladostnikih. Za
mladostnika je tako zelo pomembno, da starši zmorejo obvladovati napetost in zmorejo
z njim komunicirati, predvsem pa, da zmorejo obvladovati svoje občutke. Če temu ni
tako, je tveganje za depresivnost pri mladostnikih toliko večje (Weitzman 2006, 39-41).
Vidimo lahko, da so družinski odnosi za mladostnika zelo pomembni in če so odnosi
nefunkcionalni, zlorabljajoči, oddaljeni, v mladostniku puščajo stisko in napetost. Ko je
za mladostnika prehudo in z vso stisko, napetostjo ne zdrži več, se to pokaže na telesu
(npr. bulimija, depresija ipd.) ali pa se mladostnik spusti v svet omame, ki mu daje lažen
občutek sprostitve in ugodja.
67
SKLEP
Problematika uživanja prepovedanih substanc je med mladostniki zelo razširjena.
Pogosto je to povezano s samim razvojnim obdobjem in fazo eksperimentiranja, vendar
pa se kmalu lahko sprevrže v problematično zlorabo, ki ima za mladostnika kratkoročne
in dolgoročne posledice. Mladostnik se v obdobju mladostništva telesno še razvija, zato
so lahko posledice jemanja droge toliko večje. Kljub temu, da mladostnik v razvojnem
obdobju mladostništva postaja samostojen in bolj odgovoren, je družina zanj še vedno
zelo pomemben dejavnik, ki mu predstavlja varnost in gotovost.
V pričujoči raziskavi smo proučevali funkcionalnost v družini, zlorabo substanc in
depresijo pri mladostnikih. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med funkcionalnostjo
v družini in zlorabo substanc (legalne, ilegalne droge in konoplje). Bolj kot je družina
funkcionalna, avtonomna, manj pogosta je zloraba substanc pri mladostnikih.
Avtonomnost v mladostništvu je zelo pomembna, saj preoblikuje medosebne odnose v
družini in mladostniku daje sposobnost odločanja. Novo sposobnost odločanja
spremljajo tudi druge nove sposobnosti, kot so oblikovanje lastnega mnenja, sposobnost
integracije misli in čutenj, sposobnost abstrakcije in predvsem sposobnost razmišljanja
o svojih lastnih čutenjih (Kompan Erzar 2003, 148).
V raziskavi smo ugotovili, da je med mladostniki najbolj razširjena zloraba tobaka,
alkohola in konoplje. Pri zlorabi konoplje se glede na starost udeležencev skupini med
seboj statistično pomembno razlikujeta, kar pomeni, da starejši od 18 let pogosteje
zlorabljajo konopljo. Pri proučevanju depresivnosti so rezultati pokazali visoko stopnjo
pri obeh spolih, kar je zaskrbljujoče. Statistično pomembna razlika glede na starost se je
pokazala tudi v tem primeru, in sicer starejši mladostniki se pogosteje soočajo z
doživljanjem depresije. Vendar je potrebno ob teh rezultatih upoštevati tudi dejstvo, da
je v obdobju mladostništva mladostniška depresija nekaj povsem normalnega in pogosto
kasneje izzveni.
Rezultati potrjujejo, da kjer je funkcionalnost družine večja, je pri mladostnikih pogosto
manjša zloraba substanc (ilegalne, legalne droge in konoplje). Med funkcionalnostjo
68
družine in doživljanjem depresije statistično pomembne povezave nismo uspeli
dokazati.
Rezultati potrjujejo tudi povezanost družinske funkcionalnosti z učinkovitim
izogibanjem uporabi droge, pri čemer se ženske statistično pomembno razlikujejo od
moških v učinkovitem izogibanju drogi.
Vsekakor se moramo zavedati, da če želimo mladostnike obvarovati večjih posledic
jemanja dovoljenih in prepovedanih substanc, moramo z njimi sodelovati, jih ozaveščati
in spremljati. Poleg tega pa je najpomembnejše spodbuditi starše, da se z mladostniki
ukvarjajo in so ob njih, kajti mladostniki jih potrebujejo. Z magistrskim delom smo
želeli prikazati, kako pomembna je družina pri razvoju mladostnika in nakazati na to, da
je zloraba substanc in/ali depresija, anksioznost pri mladostniku pogosto simptom za
vzrok, ki je nekje drugje.
69
POVZETEK
Avtorica je v pričujočem magistrskem delu proučevala funkcionalnost družine,
depresivnost in zlorabo substanc pri mladostnikih. V teoretičnem delu je opisano
obdobje mladostništva, problem sodobne družbe, družina in zasvojenost v družini.
Sledi prikaz zgradbe in delovanja možganov, opis drog, vpliv drog na možgane ter opis
depresivnosti in anksioznosti. V nadaljevanju sledi predstavitev raziskave, v kateri je
sodelovalo 431 udeležencev, od tega 233 žensk in 198 moških. Rezultati so pokazali
statistično pomembno povezanost med funkcionalnostjo družine in zlorabo konoplje,
ilegalne in legalne droge. Manjša kot je funkcionalnost v družini, večja je zloraba droge.
Nadalje je iz rezultatov razvidno, da alkohol uživa skoraj vsak mladostnik, prav tako
pogosta je tudi zloraba tobaka in konoplje. Pri konoplji se je pokazala tudi statistično
pomembna razlika med skupinami glede na starost udeležencev, in sicer se je pokazalo,
da je zloraba pogostejša pri mladostnikih, starejših od 18 let. Rezultati nadalje kažejo,
da med depresijo, anksioznostjo, stresom in funkcionalnostjo v družini ni statistično
pomembne povezanosti. Nadalje avtorica ugotovi, da se depresija med mladostniki
pojavlja zelo pogosto. V večini primerov v hudi ali ekstremno hudi obliki, kar
predstavlja resen problem pri obeh spolih. Nadalje nam pokaže, da je problematika še
bolj kompleksna, saj se udeleženci, mlajši od 18 let statistično pomembno razlikujejo od
starejših udeležencev v doživljanju depresije.
KLJUČNE BESEDE: Funkcionalnost v družini, depresivnost, zloraba substanc,
konoplja, ilegalna droga, legalna droga
70
ABSTRACT
The author of this master's thesis has researched family functionality, depression and
substance abuse among adolescents. Theoretical part of thesis contains the description
of adolescent period, problems of a modern society, family and addiction in a family.
Furthermore the author explains the structure and functions of a human brain,
characteristics of drugs, depression and anxiety as well as the influence of drugs on the
brain. Then she presents a research, which included 431 participants, 233 women and
198 men. Results of the research indicate that there is a statistically significant
connection between family functionality and the abuse of cannabis as well as other
illegal and legal drugs. The lower the functionality of a family is, the higher is the drug
abuse. Results also indicate a widespread use of alcohol among adolescents, as well as
of tobacco and cannabis. There is a statistically significant age difference among
adolescents who use cannabis, they appear more often in the age group over 18. Results
furthermore indicate that there is no statistically significant connection between
depression, anxiety, stress and family functionality. The author establishes that
depression among adolescents appears quite often, in most of the cases in its serious or
the worst form, which represents a problem for both sexes. The issues of experiencing
depression are even more complex since there is a statistically significant difference
between participants under age 18 and over age 18.
KEYWORDS: Family functionality, depression, drug abuse, cannabis, illegal drugs,
legal drugs
71
REFERENCE
AACAP, American academy of child&adolescent psyhiatry. 2010. Your Adolescent -
Anxiety and Avoidant Disorders.
http://www.aacap.org/cs/root/publication_store/your_adolescent_anxiety_and_a
voidant_disorders (pridobljeno 7.6.2013).
Abovetheinfluence. Hallucinogens.
http://www.abovetheinfluence.com/facts/drugshallucinogens (pridobljeno
15.4.2013).
Babšek, Barbara. 2009. Osnove psihologije: skrivnosti sveta v nas. Celje: Društvo
Mohorjeva družba.
Bailey, Regina. 2013. Cerebral Cortex.
http://biology.about.com/od/anatomy/a/aa032505a.htm (pridobljeno 16.5.2013).
Bajt, Maja in Maja Zorko. 2009. Odnos mladih do alkohola oz. »kaj pa naj, saj vsi
pijejo«. V: Nacionalni posvet Slovenske mreže zdravih šol ODNOS-SI.
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Bardutzky-Boben, Darja, Dušica Boben, Zdenka Čebašek-Travnik, Mijo Levačič,
Nataša Sorko in Maja Zorko. 2009. Odraščanje: Z ali brez alkohola? Rezultati
raziskave med slovenskimi osnovnošolci. Ljubljana: Društvo ŽAREK UPANJA -
pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih.
Bon, Jure. 2007. Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ljubljana: Sinapsa,
slovensko društvo za nevroznanost in Izobraževalni in raziskovalni inštitut
Ozara.
Bon, Jurij in Andrej Žmitek. 2012. Sodobni biološki načini zdravljenja depresivne
motnje. Zdravniški vestnik: 81, junij-avgust:554-564.
Bovasso, Gregory B. 2001. Cannabis Abuse as a Risk Factor for Depressive Symptoms
The American Journal of Psychiatry 158, št. 12:2033-2037.
Califano, Joseph A. 2011. Adolescent substance use. Columbia: National Center on
Addiction and Substance Abuse at Columbia University.
Carr, Alan. 2000. Family therapy: concepts, proces and practice. Chichester: J.Wiley &
Sons.
72
Cimerman, Matej. 2012. Osveščenost mladostnikov o drogah. Diplomsko delo.
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Cvetek, Mateja. 2011/2012. Psihični, socialni, in duhovni razvoj posameznika ter
razvojne intervencije 1. Ljubljana: Zapiski predavanj.
———. 2013. Čustveno procesiranje in spodbujanje razvoja čustvenega procesiranja v
relacijski zakonski in družinski terapiji. Doktorska disertacija. Teološka
fakulteta Univerze v Ljubljani.
Cvetek, Robert. 2009. Bolečina preteklosti: travma, medsebojni odnosi, družina,
terapija. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Depression.com. 2013. Environmental Causes of Depression.
http://www.allaboutdepression.com/cau_04.html (pridobljeno 5.6.2013).
Dernovšek, Mojca Zvezdana, Maja Valič in Nuša Konec Jurinčič. 2011. Obvladujmo
anksioznost. Ljubljana: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi
motnjami.
Dewey, Russ. 2007. Erikson's Psychosocial Stages.
http://www.intropsych.com/ch11_personality/eriksons_psychosocial_stages.htm
l (pridobljeno 23.4.2013).
Doblehar, Urška. 2009. Vloga staršev pri osamosvajanju mladostnika. Socialna
pedagogika 13, št. 1:37-66.
Drev, Andreja, Romana Štokelj in Milan Krek. 2011. Report on the drug situation 2011
of the Republic of Slovenia. Ljubljana: Studio Kreator.
DrogArt. 2008. Crack. http://www.kokain.si/sl/ve-o-kokainu/31-o-kokainu/158-crack
(pridobljeno 5.6.2013).
Drug, Guide. 2013. Heroin. http://www.drugfree.org/drug-guide/heroin (pridobljeno
15.5.2013).
Dvoršek, Anton. 2003. Kriminalistična metodika. Ljubljana: Ministrstvo za notranje
zadeve, Visoka policijsko-varnostna šola.
Erzar, Tomaž. 2007. Duševne motnje: psihopatologija v zakonski in družinski terapiji.
Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, EMCDDA. 2013.
Poročilo o drogah v Evropi: trendi in razvoj. Luksemburg: Urad za publikacije
Evropske unije.
73
Garth, Martin W., Adrian D. Wilkinson in Constantin X. Paulos. 1995. The drug
aviodance self-efficacy scale. Journal Substance Abuse 7, št. 2:151-163.
Gnjato, Vidoslav. 2009. Čovjek u raljama odvisnosti. Rijeka: Liber.
Goodyer, Ian, Bernardka Dubicka, Paul Wilkinson, Raphael Kelvin, Chris Rooberts,
Sarah Byforf, Siobhan Breen, Claire Ford, Barbara Barrett, Alison Leench,
Justine Rothwell, Lydia White in Rishard Harrington. 2007. Selective serotonin
reuptake inhibitors (SSRIs) and routine specialist care with and without
cognitive behaviour therapy in adolescents with major depression: randomised
controlled trial. BMJ 335, št. 7611:142.
Gostečnik, Christian. 1998. Ne grenite svojih otrok. Ljubljana: Brat Frančišek in
Frančiškanski družinski center.
———. 1999. Srečal sem svojo družino. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski
družinski center.
———. 2004. Relacijska družinska terapija. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski
družinski inštitut.
———. 2008a. Krik po očiščenju v težkih travmah in zlorabah. Bogoslovni vestnik 68,
št. 4:513-527.
———. 2008b. Relacijska paradigma in travma. Ljubljana: Brat Frančišek in
Frančiškanski družinski inštitut.
———. 2010. Sistemske teorije in prakse. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski
družinski inštitut.
———. 2012. Govorica telesa v psihoanalizi. Ljubljana: Brat Frančišek: Teološka
fakulteta: Frančiškanski družinski inštitut.
Grubič, Zoran. 2012. Nevrobiologija depresije. Ljubljana: Eli Lilly farmacevtska
družba, d.o.o.
Hočevar, Andrej. 2005. Preprečevanje rabe in zlorabe drog: starši med stroko in
ideologijo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta: Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete.
Hovestadt, Alen J., William T. Anderson, Fred P. Piercy, Samuel W. Cohram, in
Marshall Fine. 1985. A family of origin scale. Journal of Merital and Family
Therapy 11,št. 3:287-297.
74
Hren, Jože. 2012. Mednarodna politika na področju drog in vloga Organizacije
združenih narodov (OZN). V: Zmanjševanje škode na področju prepovedanih
drog. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo.
Ian, Clara P., Brain J. Cox, in Murray W. Enns. 2001. Confirmatory factor analysis of
the depression-anxiety-stress scale in depressed and anyious patients. Journal of
Psychopathology and Behavioral Assessment 23, št. 1:61-67.
Inštitut za varovanje zdravja RS. 2005. Zgodba o depresiji se lahko dobro konča.
Depresija: Prepoznajmo jo, zdravimo jo, premagajmo jo. Ljubljana: Tiskarna
knjigoveznica Radovljica.
Jackson, Sandy in Luc Goossens. 2006. Handbook of adolescent development. New
York: Psychology Press.
Jelen, Nejc. 2007. Zasvojenost z drogami: nevrobiologija obnašanja, ki je šlo po zlu.
Tretji dan krščanska revija za duhovnost in kulturo 36, št. 5/5:83-90.
Jerebic, Sara. 2012/2013. Specifični problemi v družini. Maribor:: Zapiski predavanj.
Jeriček, Helena, Darja Lavtar in Tatjana Pokrajac. 2006. Z zdravjem povezano vedenje v
šolskem okolju. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Kalat, James W. 2009. Biologicak psychology. Wadsworth: Cengage Learning.
Kaneshiro, Neil K. 2010. Corpus callosum of the brain. http://swchildrens.org/health-
safety/health-library/library-detail?projectId=112&pid=2&gid=8753
(pridobljeno 19.6.2013).
Kastelic, Andrej, in Marija Mikulan. 2004. Mladostnik in droga: priročnik za starše in
učitelje. Ljubljana: Prohealth.
Klanšček Jeriček, Helena, Maja Zorko, Maja Bajc in Saška Roškar. 2009. Duševno
zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Kompan Erzar, Lia Katarina. 2003. Skrita moč družine. Ljubljana: Brat Frančišek in
Frančiškanski družinski inštitut.
Kramli, Miha. 2007. Potrebujemo nov sinopsis o človeku. Tretji dan krščanska revija za
duhovnost in kulturo 36, št. 5/6:69-82.
Lavrič, Miran. 2011. Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Aristej.
Lešer, Iztok. 2011. Anksiozne motnje. V skrbi za vaše zdravje. September, št. 25:6-9.
Lorber, Anita. 2009. Različne oblike zasvojenosti mladih. Diplomsko delo. Fakulteta za
varnostne vede Univerze v Mariboru.
75
Maksimović, Zoran. 1991. Mladinska delavnica: psihološki primarnopreventivni
program, namenjen mladostnikom zgodnjega obdobja. Ljubljana: Sekcija za
preventivno delo pri Društvu psihologov Slovenije.
Mandal, Ananya. 2013. What is Dopamine? http://www.news-medical.net/health/What-
is-Dopamine.aspx (pridobljeno 7.6.2013).
Marjanovič Umek, Ljubica in Maja Zupančič. 2009. Teorije psihičnega razvoja. V:
Razvojna psihologija, 26-45. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete
in Rokus Klett.
Markota, Matej, Andrej Vranič in Mara Bresjanac. 2010. Sodobna psihokirurgija:
Draženje globokih možganskih struktur pri zdravljenju rezistentne depresije.
Zdravniški vestnik 79, št. maj: 433-441.
Ministrstvo za notranje zadeve, POLICIJA. 2013. Klasifikacija prepovedanih drog.
http://www.policija.si/index.php/delovna-
podroja/kriminaliteta/preventiva/428?lang (pridobljeno 5.6.2013).
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. 2009. Predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (EVA
2008-2711-0135) - skrajšani postopek - predlog za obravnavo.
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0C
DQQFjAB&url=http%3A%2F%2Ftovarna.org%2Ffiles0%2Factive%2F3%2FZ
PPPD%252010.12.2010%2520-
pre%25C3%25A8i%25C2%25B9%25C3%25A8eno%2520.doc&ei=Bk2sUa-
nM4T2sgaw-4HgBA&usg=AFQjCNGYHyXSJq0wdYnJYgYa4qF2qYKl-
g&sig2=BUXgPQyHI3mTUzJo3WOHvg&bvm=bv.47244034,d.Yms
(pridobljeno 10.6.2013).
Mladinski svet, Slovenije. 2011. Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije
"Zdravje mladih". Ljubljana: Mladinski svet Slovenije.
Musek, Janez in Vid Pečjak. 2001. Psihologija. Ljubljana: Educy.
Naik, Anita. 2002. Droge. Ljubljana: Educy.
National institute on drug abuse, NIDA. 2011. The Science of Marijuana: How THC
Affects the Brain. http://headsup.scholastic.com/articles/the-science-of-
marijuana (pridobljeno 6.6.2013).
76
Nemec, Keith. 2012. The brain body connection - The first of the four major systems
that maintain health. http://www.naturalnews.com/036116_mind-
body_neurotransmitters_health.html (pridobljeno 7.6.2013).
NIH, National institute on Drug Abuse. 2012. DrugFacts: Marijuana.
http://www.drugabuse.gov/publications/drugfacts/marijuana (pridobljeno
15.4.2013).
Pance, Milka. 2009. Droge - Tvoj vodnik. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad
za droge in časopisna Družba Delo, d. d.
Pavlović, Zoran. 1990. Psihološke pravice otrok: simbioza in avtonomija: gradiva 10.
mednarodne poletne šole Sekcije za skupinsko dinamiko Društva psihologov
Slovenije. Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije.
Perman, Suzana. 2009. Anksioznost v mladostništvu in šolska situacija nastopanja.
Diplomsko delo. Filozofska fakulteta oddelek za pedagogiko in andragogiko
Univerze v Ljubljani.
Petek, Jožica. 2008. Odnos do telesa na poti iz odvisnosti. Ljubljana: Sonce.
Philips, Helen. 2006. Introduction: The Human Brain.
http://www.newscientist.com/article/dn9969-introduction-the-human-
brain.html?full=true (pridobljeno 16.5.2013).
Poljšak Škraban, Olga in Bojan Dekleva. 1997. Vloga družine v oblikovanju in razvoju
identitete. Socialna pedagogika 1, št. 2:25-46.
Puklek Levpušček, Melita. 2011. Odnos s starši - pot k samostojnosti in podaljšana
odvisnost. V: Melita Puklek Levpušček in Maja Zupančič, ur. Študenti na
prehodu v odraslost, 71-108. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete.
Pušnik, Tina. 2002. Nekateri indikatorji duševnega zdravja dijakov GESŠ. Psihološka
obzorja 10, št. 1:79-96.
Rahne, Tina, in Mateja Perše. 2007. Zasvojenost kot slika družinskih odnosov. Tretji
dan krščanska revija za duhovnost in kulturo 36, št. 5/6:106-111.
Repič, Tanja. 2006. Avtonomija in intimnost v družini kot dejavnika tveganja za spolno
zlorabo. Psihološka obzorja 15, št. 1:111-125.
———. 2007. Spolna zloraba in proces relacijske družinske terapije. Doktorska
disertacija. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.
77
———. 2008. Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Celje: Celjska Mohorjeva
družba.
Rozman, Sanja. 2010. Nekemične odvisnosti: odvisnost od odnosov in odvisnost od
hrane. http://www.mf.uni-
lj.si/dokumenti/6693ccd23f003e44ffa3dbc54cac83f2.pdf (pridobljeno 6.5.213).
Rupret, Sonja. 2008. Kajenje. Naša lekarna maj, št. 22:42-44.
Santrock, John W. 1998. Adolescence. Boston: McGraw-Hill.
Schäfer, Gabriele. 2011. Family functioning in families with alcohol and other drug
addiction. Social policy journal of New Zealand 37:1-13.
Serenity. 2012. Switching to Marijuana from other addictions.
http://serenitynewlife.com/switching-to-marijuana-from-other-addictionsseems-
like-a-good-idea-at-first/ (pridobljeno 6.6.2013).
Shih, Josephine H., 2006. Differental exposure and reactivity to interpersonal stress
predict sex differences in adolescent depression. Journal of Clinical Child and
Adolescent Psychology 35, št. 1:103-115.
Simonič, Barbara. 2006. Droga v družini: pristop relacijske terapije. V: Zvone Horvat
Žnidaršič, Helena Potočnik in Mateja Perše ur. Droga in moja odgovornost:
Zbornik strokovnega seminarja ob 10. obletnici skupnosti, Srečanje v Novi
Gorici, 44-51, Ljubljana: Zavod Pelikan – Karitas.
———. 2010. V začaranem krogu alkoholne omame. Naša družina 8, št. 10:12-13.
———. 2012. Psihični, socialni in duhovni razvoj posameznika ter razvojne intervence
II. Ljubljana: Teološka fakulteta, UL gradivo za interno uporabo študentov
magistrskega programa Zakonske in družinske študije.
Stahl, Rebecca J. 2011. Cerebellar Stroke.
http://www.beliefnet.com/healthandhealing/getcontent.aspx?cid=644493
(pridobljeno 19.6.2013).
Sukel, Kayt. 2013. Neurotransmitters–A Primer.
https://www.dana.org/media/detail.aspx?id=39884 (pridobljeno 7.6.2013).
Šprah, Lilijana. 2006. Možgani-droge-odvisnost.
http://www.sinapsa.org/rm/file.php?db=tm_priponke&id=37 (pridobljeno
20.5.2013).
Täschner, Karl-Ludwig. 2002. Trde droge - Mehke droge?. Ptuj: In obs medicus.
78
Tassin, Jean-Pol. 2009. Problem drog: kratko poročilo Evropskega centra za spremljanje
drog in odvisnosti z drogami.
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0C
C4QFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.emcdda.europa.eu%2Fattachements.cf
m%2Fatt_81454_SL_TDAD09001SLC_WEB.pdf&ei=irKZUdnxKIfWtAb_sIG
4Dg&usg=AFQjCNGcxJnekpJXJLj8KH2VYjSuJ9-
lFg&sig2=cjQFSXhgRU5FbTskvmLaGQ&bvm=bv.46751780,d.Yms
(pridobljeno 20.5.2013).
Tomažević, Aleš. 2007. "Uboge imate namreč vedno med seboj" (Mt, 26,11). Tretji dan
krščanska revija za duhovnost in kulturo 36, št. 5/6:112-119.
Tomori, Martina, Maja Rus-Markovec, Bojana Pinter, Eva Stergar in Siniša Stiković.
1998. Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih. Ljubljana: Psihiatrična
klinika.
Ule, Marjana N. 2002. Spremembe odraščanja v sodobnih družbah tveganja. Socialna
pedagogika 6, št. 3:221-238.
Vesel, Jasna. 2002. Pogostost simptomov depresivnosti med gimnazijci. Psihološka
obzorja 11, št. 2:115-129.
Volkow, Nora D., 2007. Drug, brain and behavior the science of addiction: Nationa
Institute on Drug Abuse.
Weitzman, Jack. 2006. The family's role in adolescent depression and treatment: Recent
findings. Journal of Family Psychotherapy 17, št. 1:37-48.
Zobel, Frank in Simon Roland. 2007. Problem drog: kratko poročilo Evropskega centra
za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Lizbona: Urad za uradne
publikacije Evropskih skupnosti.
Zupančič, Maja. 2009a. Čustveni in osebnostni razvoj v mladostništvu. V: Razvojna
psihologija, 546-568. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete in
Rokus Klett.
———. 2009b. Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v mladostništvu. V:
Razvojna psihologija, 521-523. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete in Rokus Klett.
Zupančič, Maja in Matija Svetina. 2009. Socialni razvoj v mladostništvu. V: Razvojna
psihologija 525-543. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete in
Rokus Klett.
79
Žnidaršič, Tina. 2006. Mladi v Sloveniji. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=373
(pridobljeno 17.5.2013).
i
PRILOGE
POVZETEK INTERVJUJA Z UNI. DIPL. SOCIALNO PEDAGOGINJO MAJO
HORVAT LAMPE
Depresija pri mladostnikih
Mladostniki, ki doživljajo depresijo ne pristopijo sami od sebe k meni, da bi na tak
način poiskali pomoč. Pogosto sama opazim na hodnikih posameznike, ki so bolj zaprti,
se držijo zase. Pri teh posameznikih je pogosto opaziti upad ocen in povečano
senzitivnost. Ko je prisotna večina teh dejavniki, takrat reagiram. Pomembno je ločiti
med depresijo in introvertiranostjo. V mladostništvu so znaki depresije pogosti, vendar
je pomembno imeti pred očmi tudi dejstvo, da je mladostniška depresija del razvoja
posameznika in ta kasneje tudi izzveni. Kljub temu, da lahko kasneje izzveni, jo jemljemo v
svetovalni službi resno in z učenko/učencem pričnemo s celostno obravnavo, oziroma po
potrebi družino napotimo tudi v zunanje ustanove.
Zloraba substanc in zasvojenost pri mladostnikih
Pri svojem delu opažam, da se pojavljajo družbice, ki v zaključnih razredih občasno
kadijo marihuano, kajenje je občasno prisotno tudi ob kakšnem plesu ali drugih
podobnih prireditvah. Takrat se pojavi tudi popivanje, vendar v tistem trenutku ne
reagiramo, ampak kasneje individualno in tudi skupaj s starši. To so izredni primeri, in
pogosto gre za eksperimentiranje. Pri takšni starosti namreč težko govorimo o
zasvojenosti. Na šoli na tem področju potekajo preventivne delavnice »Vzgoja za
zdravje«, kjer predavateljica poudarja, da je problem alkohola poleg potencialne
zastrupitve z alkoholom tudi drugačno vedenje, popustitev zavor in nevarnost prvega
neprostovoljnega (in lahko tudi nezaščitenega) spolnega odnosa, kar je za dekleta resna
nevarnost.
ii
Problem, ki ga opažam je, da imajo starši pozitiven odnos do cigaret, alkohola. Pri
mladostniku to pomeni, da ne vidi težave če tudi sam kadi ali pije in tudi pri mojem
delu težje dosežem, da mladostnik spregleda, da je to zanj škodljivo. Mladostniki se
torej ne zavedajo, da ker začnejo z zlorabo drog, alkohola, cigaret vedno mlajši, da to
pusti tudi večje negativne posledice na njihovem telesu, kot pri odraslih S strani staršev
so pogosto mladostniki zelo zavarovani in zaščiteni.
Zloraba alkohola in cigaret je kot opažam, pogost pojav pri mladostnikih mater
samohranilk, ki niso sposobne postaviti avtoritete in avtonomije. Problem je
»prijateljski odnos« starša do svojega otroka, saj onemogoča postaviti meje in pravila.
Zame osebno je »alarm« že, v nižjih razredih, ko opazim, da mame zagovarjajo svoje
otroke. S tem se postavi totalno na stran otroka, šoli odvzame avtoriteto, ko mladostnik
postane težaven in ga obravnavamo, delamo z njim, postopoma starš tudi popusti.
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Romana ČOLIĆ
rojena 22.08.1989 , v Ljubljani izjavljam, da sem avtorica
magistrskega dela z naslovom
FUNKCIONALNOST DRUŽINE, DEPRESIVNOST IN ZLORABA SUBSTANC PRI
MLADOSTNIKIH.
V Mariboru
27.06.2013
(lastnoročni podpis)