filozofija na pravoto (909)

Doc. d-r Dejan Sulejmanov

FILOZOFIJA NA PRAVOTO

2

CIP - ". ",

340.12

, / . - : , 2013. - 909 . ; 24

. - : . 893-909

ISBN 978-608-65427-1-9

) COBISS.MK-ID 93109514

3

Doc. d-r DEJAN SULEJMANOV

FILOZOFIJA NA PRAVOTO

Skopje, 2012

5

NAMESTO PREDGOVOR

Nemoj da si misli{ deka si go zasluìl ova delo, za{to ne si.

Jas go napi{av ~isto zaradi sebe, a ne zaradi tebe i ne mi e grià dali }e ti se dopadne ili ne. Va`no e deka vo nego }e |i najde{ pate}ite po koi nema da odi{, no za koi, barem }e po~ne{ da razmisluva{. Moèbi da, a moèbi i ne. Moe e samo da ti prenesam...

Ako

najgolemoto dobro = sre}a Stravot (za dobro koe {to na koj bilo na~in moè da se zagubi

ili da ne se dobie) ne ni dopu{ta da bideme sre}ni. Nemaweto strav ne zna~i avtomatski imawe nade` - mo`na e indiferentnost.

Nade`ta (za dobro koe {to na koj bilo na~in moè da ne se zagubi ili da se dobie) pridonesuva da bideme sre}ni. Nemaweto nad-e` ne zna~i avtomatski imawe strav - mo`na e indiferentnost.

Toga{

dinamika dviè~ki sili na ~ovekovata aktivnost kon ostvaruvawe na celta:

dobroto = sre}ata t.e. deluvawe (storuvawe ili propu{tawe) zaradi:

neostvaruvawe na stravot i/ili ostvaruvaweto na nade`ta Nakratko: ~ovek e motiviran samo od strav od zaguba na dobro-

to = sre}ata, ili od nade` od doa|awe do dobroto = sre}ata. Ili ~ovek se pravi ili propu{ta da napravi ili zatoa {to se pla{i ili zatoa {to se nadeva na dobro. Toa pak dobro moè da bide sre}a za sebe, za svoite najbliski, za svojata grupa, za svojata zaednica ili za ~ove{t-voto voop{to.

statika

sostojba na miruvawe, ramnodu{nost, indiferentost kon celta: dobroto = sre}ata t.e.

pasivnost zaradi: ramnodu{nost kon stravot (~ovek koj ne se pla{i za{to nema ni{to -

nema {to da zagubi ili da dobie) i/ili ramnodu{nost kon nade`ta (~ovek koj ne se nadeva, za{to ima se - nema {to da ne zagubi ili da ne

dobie)

6

Me|utoa

~ovek od iskustvo se uveril deka na ovoj svet trajno najgolemo dobro, trajna, ve~na sre}a ne postoi (postoi samo postojana glad i èd za sre}a). A bidej}i postoi samo momentno, minlivo najgolemo dobro (sre}a) negoviot streme` se naso~i kon posakuvanata ve~nost, kon ona {to moè samo da se zamisli no vo materijalen oblik ne moè i da se ostvari, kon ve~nosta, koja ako ja nema na ovoj, sigurno ja ima na nekoj drug, na "onoj svet." Razumniot ~ovek od iskustvo se uveril i vo toa deka ako na onoj svet ne moème da se protneme kako materija, tamu ne moème da gi protneme nitu materijalnite dobra, tuku samo eventual-no na{iot duh i nematerijalnite duhovni dobra. Ednostavno na onoj svet ne moè da odi teloto i so nego poivrzanite instinkti, nagoni i strasti, odnosno bilo kakvi zadovolstva i bolki obremeneti od stav i nade`. I ako e toa taka, toga{ samo ona {to trae ve~no - duhot mora da e apsolutno dobro, a ona {to se raspa|a - materijata mora da e apsol-utno zlo. Zaklu~ok: najgolemoto dobro = sre}ata e samo toa {to e ve~no - du{ata. Du{ata oslobodena od zadovolstvata i bolkite na tel-oto i ottamu od svoite motivi za nego - stravot i nade`ta. Ili poina-ku du{ata e najgolemo dobro: du{a = najgolemo dobro = sre}a = ve~nost (ve~nost vo koja ne vleguva pretstavata za vremeto, kako bezvremena postojanost, kako trajna sre}na sega{nost celosno oslobodena od min-atoto i idninata, kako sre}na ~ista beskone~nost vo koja ne vleguva ni pretstavata za prostorot - za po~etokot i krajot, nitu pak pretstavata za dvièweto - za nastanuvaweto i is~eznuvaweto).

Arno ama

na ovoj svet postoele i }e postojat nepravedni du{i koi moti-virani od strav i nade` pravej}i dobro za sebe, pravele zlo za drugite! Ottamu, ako site, t.e. i nepravednite du{i stanuvaat sre}ni so toa {to }e se preselat vo ve~nosta, toga{ vo nea se preseluva i nepravdata, i ottamu mora da vaì i ravenstvoto: sekoja du{a (pravedna i nepra-vedna) = najgolemo dobro = sre}a = ve~nost.

Vo toj slu~aj propa|a potrebata da se bide praveden na ovoj, za-{to site }e bidat sre}ni na onoj svet. No takvata zamisla e inkopati-bilna so na{iot um koj vpro~em i ja sozdal pretstavata za pravdata. Zatoa e potrebno ili celosno bri{ewe na na{eto sfa}awe na poimite pravda i nepravda ili itno preo|awe kon selekcija na du{ite za isp-ra}awe na onoj svet spored nekoj drug, za nas dosega nepoznat boèsts-tven kriterium koj ne smee da bide - porane{nite motivi na du{ata i nejzinite minati zaslugi koi i vremenski i prostorno bile, se, i }e bidat predopredeleni od teloto (na{eto ili tu|o - seedno).

Te{ka zada~a zarem ne. Od nejzinoto re{avawe zavisi vistina-ta za ona {to e i ona {to treba da bide, za pravoto i pravdata, vistina koja moè da ja re{i samo filozofijata na pravoto.

7

S O D R @ I N A

PRELUDIUM

I. PRAVDATA I USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ........................................................................................... 15

II. [TO E PRAVDA ........................................................................................ 61

VOVED

I. ZA DOBROTO I ZLOTO ........................................................................... 75 1. Za potrebata od razbirawe na zloto ................................................... 75 2. Podelba na dobroto i zloto .................................................................. 79 3. [to e dobro, a {to zlo (quid is bonum, quid est malum) ...................... 87 4. Dali ~ovekot e dobar ili zol ............................................................. 115 5. Zo{to pravime zlo (unde malum faciamus) ......................................... 123 6. Tipologija na zloto .............................................................................. 133

6.1. Demonsko zlo ................................................................................ 135 6.2. Instrumentalno zlo ................................................................... 140 6.3. Idealisti~ko zlo ........................................................................ 142 6.4. Plitkoumno zlo ........................................................................... 144

7. Opravduvawe na zloto (teodikeja) ..................................................... 145 7.1. Teorija na privacijata ............................................................... 147 7.2. Teorija na slobodnata volja ...................................................... 155 7.3. Irinejska teodikeja .................................................................... 163 7.4. Teorija na celinata .................................................................... 178 7.5. Estetska teorija .......................................................................... 188

8.Interes za zloto ..................................................................................... 189 8.1. Fenomenolo{ki aspekt ............................................................. 189

a) Prirodni kartastrofi............................................................... 189 b) Masovni zlostorstva .................................................................. 192 v) Kriminal ....................................................................................... 194

8.2.Poteklo na interesot za zloto ................................................. 194 a) Dobroto ku~e na Dragica ........................................................... 194 b) Lo{ite momci .............................................................................. 195 v) Dr`ete go kradecot ..................................................................... 195 g) Da mu umre kozata na kom{ijata (kletva i magija) .............. 197 d) Sekoe zlo za dobro ....................................................................... 210 |) Zavist i zloba ............................................................................... 210 e) Crn humor ...................................................................................... 215 `) Nekrolozi..................................................................................... 215 z) Avantura i identifikacija ....................................................... 216 i) Neutralizacija ............................................................................. 216 j) Razbivawe na dosadata ................................................................. 218

8

k) Qubopitnost ................................................................................. 219 9. [to da se pravi so zloto ...................................................................... 219

9.1. Na zloto treba da se vozvrati so dobro (pro{ka) ............... 219 9.2. Na zloto treba da se vozvrati so zlo (odmazda) ................... 223

II. BO@JA PRAVDA ..................................................................................... 229 1. Pravda vo Stariot zavet ...................................................................... 229

1.1. Pravedata i prvobitniot grev ................................................. 229 a) Kazna za prvobitniot grev......................................................... 230 b) Kazna za nepridr`uvawe do bo`jite zapovedi ..................... 234 v) Upotreba na zloto kako isku{enie ......................................... 236

1.2.Krivi~ni dela, na~ela na sudewe, kazni i nivnoto izvr{uvawe ..................................................................................... 246

a) Povredi na moralot .................................................................... 246 b) Prestapi i prekr{oci ............................................................... 249 v) Na~ela na sudewe ......................................................................... 252 g) Kazni i nivno izvr{uvawe ........................................................ 255 d) Pravdata spored Stariot zavet ................................................ 261

1.3. Individualna odgovornost za naneseno zlo .......................... 269 1.4. @rtvuvawe .................................................................................... 270

a) @rtvuvawe na lu|e vo Biblijata .............................................. 275 2. Pravda vo Noviot zavet ....................................................................... 282

2.1.Filozofijata na Isus ................................................................. 282 2.2. Molitva i prostuvawe ................................................................ 293 2.3. Bo`ja pravda ili bo`ja milost ................................................ 298

3. Zaklu~ni razgleduvawa za bo`jata pravda ...................................... 310

PRV DEL PRIRODNO I POZITIVNO PRAVO

G l a v a I

TEORII NA PRIRODNOTO PRAVO I PRAVDATA

I. ZA^ETOCI NA JUSNATURALIZMOT ........................................... 329 II. SOFIZAM ................................................................................................. 330

1. Protagora ................................................................................................ 333 2. Hipija ....................................................................................................... 334 3. Trazimah ................................................................................................. 335 4. Kalikle .................................................................................................... 341 5. Glaukon..................................................................................................... 344 6. Antifont................................................................................................. 346

III. KLASI^NA GR^KA FILOZOFIJA .............................................. 347 1. Sokrat ...................................................................................................... 347 2. Platon ...................................................................................................... 354 3. Aristotel ................................................................................................ 367

IV. EPIKUREJSKO-STOI^KA FILOZOFIJA ............................... 385

9

1. Epikur ...................................................................................................... 385 2. Stoi~ka Filozofija ............................................................................. 387

V. RIMSKIOT STOICIZAM ................................................................. 390 1. Seneka....................................................................................................... 390 2. Ciceron ................................................................................................... 392 3. Ulpijan ..................................................................................................... 405

VI. FILOZOFIJATA NA SREDNIOT VEK ....................................... 407 1. Hugo Grocius ........................................................................................... 408

VII. BIOLO[KO-RACIONALISTI^KA KONCEPCIJA ZA PRIRODNOTO PRAVO ................................................................. 413

1. Tomas Hobs .............................................................................................. 414 2. Paskal ...................................................................................................... 427 3. Xon Lok .................................................................................................... 430 4. Tomasius................................................................................................... 442 5. Spinoza .................................................................................................... 442 6. Monteskie ............................................................................................... 448 7. Volter ...................................................................................................... 449 8. Didro ........................................................................................................ 452 9. Tomas Pejn ............................................................................................... 455 10. [openhauer ........................................................................................... 456 11. Herbert Spenser .................................................................................. 465

VIII. NENATURALISTI^KI STRUI VO FILOZOFIJATA NA PRIRODNOTO PRAVO .................................................................. 467

1. Lajbnic ..................................................................................................... 467 2. Kant .......................................................................................................... 468 3. Hegel ......................................................................................................... 489 4. Ni~e .......................................................................................................... 492

IX. UTILITARISTI^KA PRIRODNOPRAVNA KONCEPCIJA ......................................................................................... 495

1. Dejvid Hjum .............................................................................................. 496 2. Pol Holbah ............................................................................................. 504 3. Xeremi Bentam ....................................................................................... 513 4. Rudolf Jering ......................................................................................... 517 5. Xon Stjuart Mil .................................................................................... 525 6. Ludvig Foerbah ...................................................................................... 533

G l a v a II

TEORIJA NA POZITIVNOTO PRAVO I PRAVDATA

1. Bentam ...................................................................................................... 542 2. Ostin ........................................................................................................ 543 3. Hans Kelzen ............................................................................................ 546

10

G l a v a III

SOVREMENA FILOZOFIJA NA PRAVOTO

1. Gustav Radbruh ........................................................................................ 564 2. Mauricie Kuson ..................................................................................... 568 3. Aleksandar Koèv ................................................................................ 569 4. Xon Rouls ................................................................................................ 573 5. Herbert Hart .......................................................................................... 587 6. Tagendat ................................................................................................... 594 7. Eugen Pusi} ............................................................................................ 601

G l a v a IV

PRAVDATA I OP[TESTVENIOT DOGOVOR

G l a v a V

MO@NI KONSTATACII

VTOR DEL

PRAVDA I PRAVEDNOST

I. POIM NA PRAVDA - PRV ÊKOR .................................................... 647 II. POIM NA PRAVDA - VTOR ÊKOR ................................................ 680 III. POIM NA PRAVDA - TRET ÊKOR ................................................ 695

1. Pravdata e vrednost .............................................................................. 697 2. Pravdata kako vrednost zna~i zavisnost ......................................... 713 3. Strav i nade` - motivi na pravdata .................................................. 715 4. Pravdata kako prikriena zavist ....................................................... 736 5. Naso~enost kon drug ............................................................................. 745 6. Osnovni vidovi pravda ......................................................................... 748 7. Ednakvost ili ramnoteà.................................................................... 750 8. Nepristrasnost ...................................................................................... 768 9. Pravda i milost ..................................................................................... 773

IV.FUNKCIJA NA PRAVDATA ............................................................. 782 V. PROMENLIVOST NA PRAVDATA ................................................. 785 VI. OP[TA I POEDINE^NA PRAVDA ............................................. 789

1. Op{ta pravda .......................................................................................... 790 2. Poedine~na pravda ................................................................................ 792 3. Na~ela na pravdata ............................................................................... 797 4. Pravila na pravdata ............................................................................. 795

VII. SUDIRI NA PRAVOTO I PRAVDATA ....................................... 805 1. Ramni{te na op{toto ........................................................................... 816 2. Ramni{te na poedine~noto ................................................................. 820

VIII. IMA LI PRAVDA? ............................................................................ 851

11

TRET DEL VLADEEWE NA PRAVOTO

I. FORMALEN KONCEPT NA VLADEEWE NA PRAVOTO ......... 863

1. Koherentnost, potpolnost, odredenost i dejstvo pro futuro na site pravni akti ................................................................................... 865 2. Na~elo na podelba na vlasta .............................................................. 867 3. Postoewe na ograni~ena i kontrolirana dr`avna vlast ............ 868 4. Javna kontrola na dr`avnata vlast ................................................... 868 5. Dostapnost na sudovite ........................................................................ 868 6. Postoewe na nezavisno i kompetentno sudstvo .............................. 868 7. Pravna sigurnost na ~ovekot i gra|aninot ..................................... 870

7.1. Poim na pravnata sigurnost ..................................................... 870 7.2. Pravnata sigurnost i nejziniot odnos so pravdata i

celishodnosta ................................................................................. 875 8. Na~elo na sudska za{tita protiv zloupotrebita na vlasta i

nadomest na {teta vo slu~aj na takva zloupotreba .................... 886 9. Garantirawe na soodvetna pravnapostapka .................................... 886

II. MATERIJALEN KONCEPT NA VLADEEWETO NA PRAVOTO ........................................................................................................

1. Primarno zna~ewe na ~ovekovite slobodi i prava ................ 888 2. Pravda i pravednost ...................................................................... 890

Koristena litertura ................................................................................ 893

13

PRELUDIUM

15

1. PRAVDATA I USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Vo pozitivnite zakoni na edna dràva se pomeseni redica nor-

mi za koi se tvrdi deka se doneseni od soodveten organ i soodvetna procedura i deka ottamu se legalni, no deka toa ne e dovolno dokolku istite tie normi ne soodvetstvuvaat i so barawata na pravdata koja najednostavno kaàno pretstavuva zakon nad sekoj zakon. Ottamu se ra-zbirlivi i obidite za postojano podobruvawe pozitivnata zakonska regulativa. Za taa cel, sekoga{ koga }e se po~uvstvuva deka vo siste-mot na normi postojat proma{uvawa za koi moè da se kaè deka ne ko-respondiraat so pravdata kako mo{ne delotvorno sredstvo se javuva obra}aweto do Ustavniot sud so inicijativi {to gi lociraat potreb-nite zakonodavni promeni. Takvata mo`nost {iroko im e dadena na gra|anite i vo na{iot praven sistem preku t.n. actio popularis so koja se-koj i sekoga{ moè da go ospori seto ona {to go smeta za nepravedna norma. Vo taa smisla, pred obi~nata moralna svest na gra|anite se po-stavuvaat redica tvrdewa, me|u koi za primer gi naveduvame slednive:

1. So ~l. 26 od Zakonot za javno obvinitelstvo se ograni~uvaat oddelni gra|ani da ne moàt da bidat imenuvani za javni obviniteli i zamenici javni obviniteli dokolku se vo brak ili vo rodninska vrska vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen so lica vo ne-koe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo ili vo pravosuden organ so ista stvarna ili mesna nadle`nost ili na advokat od isto podra~je, so {to se doveduva vo pra{awe negovata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

2. So ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za rabotata na advokatite, gra|anite se stavaat vo neednakva polo`ba, odnosno se vospostavuvale povratno dejstvo, {to ne bilo vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

3. So ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot za dràvjanstvo se vr{i diskrim-inacija na licata koi imaat fizi~ki ili psihi~ki mani, a sakaat da steknat dràvjanstvo na Republika Makedonija, odnosno za site stran-ski dràvjani, pa i za dràvjanite na republikite od porane{na SFRJ se baralo dokaz za psihofizi~kata sostojba, kako {to bilo postapeno i so soprugata na podnositelot na inicijativata, {to ne bilo vo sogla-snost so Ustavot.

4. ^lenot 5 st. 4 od Odlukata za uslovite, na~inot i kriterium-ite za dodeluvawe stanovi so koi raspolaga Republikata nameneti za re{avawe na stanbenite potrebi na funkcionerite, rakovodnite rab-

16

otnici i rabotnicite vo republi~kite organi, ne e vo soglasnost so ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite nezavisno od nivnata imo-tna i op{testvena polo`ba, zatoa {to ne se utvrdeni slu~aite pod koi pri dodeluvawe na stanovite moè da se otstapi od kriteriumite za ograni~uvawe na goleminata na stanot, nitu pak, se utvrdeni kriteri-umite i okolnostite od koi }e zavisi goleminata na stanot {to bi mu se dodelil na funkcionerot.

5. Ne e vo soglasnost so Ustavot, toa {to site gra|ani vo Repu-blika Makedonija se zadolèni da pla}aat nadomestok za koristewe na radiodifuzni priemnici vo ednakov iznos - 4% od prose~nata plata vo stopanstvoto vo Republikata, ne zemaj}i gi pritoa predvid prihod-ite po ~len na semejstvoto i te{kata ekonomska polo`ba na oddelni gra|ani vo Republikata.

6. ^len 24 st. 3 od Odlukata za kanalizacija na podra~jeto na grad Bitola ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so nea gra|anite koi ìveat vo individualni stanbeni zgradi pla}aat nado-mestok za kanalizacija kako i gra|anite koi ìveat vo kolektivni sta-nbeni zgradi iako odredena koli~ina na potro{ena voda ne zavr{uva vo kanalizacija, so {to se naru{uva ustavnoto na~elo na ednakvost.

7. So ~l. 71 od od Zakonot za sudovite, se ograni~uva pravoto na odreden broj gra|ani da bidat izbrani za sudii i sudii porotnici, odn-osno ova pravo im bilo ograni~eno na bliskite srodnici, {to ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

8.^len 27 od Zakonot za vrabotuvawe ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, bidej}i so nego gra|anite se podeleni vo dve globalni kat-egorii vo zavisnost od dolìnata na staòt na osiguruvawe i toa do 25 godini i pove}e od 25 godini sta` na osiguruvawe.

9. ^len 66 st. 2 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ne e vo sog-lasnost so na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, za{to gi izedna~uvaat nastavnicite - u~itelite so zavr{en pedago{ki faku-ltet i pedago{ka akademija so diplomiranite pedagozi, odnosno bilo predvideno i pedagozite kako nesoodveten kadar da bidat izbrani za nastavnici vo oddelenska nastava, iako spored ~l. 66 st. 1 tie bile tre-tirani kako stru~ni rabotnici, a fakultetot go zavr{ile po sosema razli~ni nastavni planovi i programi, {to ne bile soodvetni za izve-duvawe na oddelenska nastava.

10. Poradi toa {to korisnicite na socijalna pomo{, so Odluka na vladata, se podeleni na gradski i selski (primaat pomal iznos na socijalna pomo{ od ìtelite vo gradovite) se o{tetuvaat ìtelite na selata, a toa e vo sprotivnost so na~eloto na ednakvost na gra|ani-te, utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.

11. Propi{uvaweto obvrska {teda~ite ~ij {teden vlog e povi-sok od 1.350.000,00 denari da go dokaùvaat potekloto na {tedniot vlog, ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so propi{uvawe-to edna kategorija {teda~i da go dokaùvaat potekloto na {tednite

17

vlogovi se povreduva pravoto na sopstvenost i {teda~ite se dovedu-vaat vo neednakva polo`ba.

12.Odredbata od ~l. 27 st. 1 i 2 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, ja ograni~uva slobodata na ra-bota i pristapnosta na site dràvjani na Republika Makedonija do ra-botnite mesta, odnosno dràvjanite gi deli na povlasteni i diskrimi-nirani. Toa {to so Zakonote uredeno deka agencija za posreduvawe za vrabotuvawe vo zemjata so naplata moè da osnova lice koe ima najm-alku VI stepen stru~na podgotovka kako i deka licata koi rabotat na posreduvawe za vrabotuvawe vo agencijata isto taka treba da imaat na-jmalku VI stepen stru~na podgotovka ne bilo vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

13. So Zakonot za praznicite gra|anite na Republika Makedo-nija se delat po verska osnova i se vr{i nivno selektirawe i razli~no tretirawe, taka {to se opredeluvawe razli~ni denovi za praznuvawe na verskite praznici na pripadnicite na hristijanskata, islamskata i evrejskata veroispovest, so {to se sozdava neednakvost, poradi {to se povreduva ~l. 9 od Ustavot. Osven toa, opredeluvaweto da ne se rabotat i da se praznuvaat denovi na tri verski zaednici, a ne i na drugi ver-ski zaednici koi postojat i egzistiraat vo Republika Makedonija, gi stavaat vo neednakva polo`ba pred zakonot.

14. So toa {to, na diplomiranite studenti na Fakultetot za be-zbednost i op{testvena samoza{tita pri Univerzitetot "Kiril i Metodij" od Skopje ne im se ovozmoùva da polagaat pravosuden ispit se povreduva na~eloto utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.

15. Mo`nosta pretsedatelot na Republikata, bez sproveduvawe na postapka za pomiluvawe, a toa zna~i po slobodna ocena ili li~no ubeduvawe, da vr{i pomiluvawe, ne e vo soglasnost so ustavnoto na~-elo na ednakvost na gra|anite od ~l. 9 od Ustavot.

16. So ~l. 17 st. 1 i 2 i ~l. 193-6 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se utvrduvaat razli~ni uslovi za ostvaru-vawe na starosna penzija za ma` i èna, odnosno razli~ni uslovi za utvrduvawe na penziskata osnovica za ma` i èna, {to ne e vo soglas-nost so ~l. 9 od Ustavot.

17. Ustavnata garancija za ednakvosta na gra|anite vo slobodite i pravata i ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite go obvrz-uva zakonodavecot dosledno da gi sprovede i so konkretnoto normira-we na krivi~nopravnata za{tita na ugledot i ~esta na gra|anite da obezbedi nivna za{tita pod ednakvi uslovi i na ist na~in. Osporenite odredbi od KZ gi povreduvaat ovie ustavni na~ela zatoa {to krivi~-niot progon za krivi~nite dela predvideni vo ~l. 172, 173 i 174 od Krivi~niot zakonik za opredelena kategorija na gra|ani, zavisno od nivnata op{testvena polo`ba i funkcijata {to ja vr{at, se vr{i po predlog na o{teteniot ili po slu`bena dol`nost, a ne po privatna tu`ba kako i za drugite gra|ani na Republika Makedonija. So ogled na

18

toa {to spored osporenite odredbi krivi~noto gonewe go prezema jav-niot obvinitel razli~niot na~in na pokrenuvawe na krivi~nata pos-tapka za isti krivi~ni dela i koga e vo pra{awe isto za{titno dobro, vospostavuva neednakvost me|u gra|anite i obezbeduva povlastena po-lo`ba na opredelena kategorija gra|ani zavisno od nivnata op{test-vena polo`ba. So prezemaweto na krivi~noto gonewe od strana na jav-niot obvinitel za isti krivi~ni dela, so osporenite odredbi gra|ani-te se stavaat vo neednakva polo`ba i vo pogled na rokovite predvide-ni za podnesuvawe na privatnata tu`ba, odnosno po predlog ili po slu-`bena dol`nost, vo pogled na tro{ocite (gra|aninot gi podnesuva sam tro{ocite, dodeka koga krivi~noto gonewe go vr{i javniot obvinitel tro{ocite pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija, sam da si sobira dokazi za faktite bitni za pravilno presuduvawe i dru-go). Od druga strana, na ovaa kategorija gra|ani im bilo skrateno prav-oto samostojno da ja ostvarat krivi~nopravnata za{tita od napad na nivniot li~en integritet, pa spored toa tie se "deprivelegirani," odnosno im se skrateni prava {to gi uìvaat site gra|ani.

18. So Zakonot za pravata na pretsedatel na Republika Make-donija po prestanuvawe na funkcijata se povreduva na~eloto na edna-kvost na gra|anite predvideno vo ~l. 9 od Ustavot.

19. Odredbata 18-a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv jav-niot red i mir ne e vo soglasnost so ~l. 9, 11 i 19 od Ustavot so koi se garantira ednakvosta na gra|anite bez ogled na politi~koto uveru-vawe, moralniot integritet i slobodata na veroispovesta. Se smeta deka taa odredba e relikt od minatoto i deka ne postoi kriterium po koj nekoe lice, vo povoeniot period, moè da se ozna~i kako neprija-tel na NOB ili na op{testveno-politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija, a se pra{uva koj "faktor" toa bi moèl da go utvrdi.

20. So odredbata od ~l. 60 st. 1 od Zakonot za semejstvo, deteto e ograni~eno vo pravoto da moè da vodi postapka za utvrduvawe na tat-kovstvo, dodeka liceto koe se smeta za tatko e neograni~eno da vodi postapka za utvrduvawe na tatkovstvo nezavisno od vozrasta na deteto. Spored toa, re{enijata sodràni vo zakonot go doveduvaat vo neramno-pravna polo`ba deteto vo odnos na liceto koe se smeta za tatko na det-eto {to e sprotivno na ~l. 9 od Ustavot.

21. So predviduvawe dodatokot za posebni uslovi za civilnite lica da iznesuva 20% a za voenite lica 30% od osnovnata plata, se pov-reduva na~eloto na ednakvost, zagarantirano so Ustavot na Republika Makedonija.

22. So predviduvaweto prioritet pri rasporeduvawe da mu se dava samo na edna kategorija na rabotnici (nastavnicite, a ne i nadru-gite profili, profesii), koi ìveat vo grad a rabotat podolgo na selo, a ne i na onie koi {to ìveat vo selo, a rabotat podolgo vo drugo selo, moèbi pooddale~eno i od onoj {to ìvee vo grad, se povreduva

19

na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Mak-edonija, od pri~ini {to gra|anite se staveni vo neednakva polo`ba, odnosno se delat na nastavnici i drugi, odnosno gra|ani od grad i gra|-ani od selo, pri {to prioritet imaat onie od gradot.

23. ^len ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvaweo ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to gra|ani-te gi stava vo neednakva polo`ba po odnos na polot.

24. Odredbata od ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik e vo sproti-vnost so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, od pri~ina {to so nea se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite pred Ust-avot i zakonite. Imeno, so osporenata odredba od Zakonot se pravi ra-zlika me|u gra|anite po osnov na imotnata sostojba, taka {to "boga-tite" storiteli na krivi~ni dela na koi im bila izre~ena kazna zat-vor do edna godina se stavaat vo nadredena polo`ba vo odnos na "siro-ma{nite" storiteli na koi isto taka im e izre~ena kazna zatvor do edna godina. Osven toa, slobodata e ne{to najsveto za sekoj gra|anin bez razlika na pol, rasa, boja na ko`a, nacionalno i socijalno potek-lo, politi~ko i versko uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba i vo nikoj slu~aj ne smee da se pravi razlika me|u gra|anite - stori-teli na krivi~nite dela koga e vo pra{awe slobodata. Imeno, so ospo-renata zakonska odredba se vr{i diskriminacija po osnov na imotnata polo`ba.

25. So odredbite od Zakonot za pratenici se povreduva ustavno-to na~elo na ednakvost i ustavnoto na~elo na socijalna pravednost za-toa {to pratenicite vo pogled na pravoto i visinata na starosnata penzija se izdvojuvaat kako posebna kategorija na gra|ani koi samo poradi nivniot status i polo`ba vo op{testvoto se izdvojuvaat od sis-temot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so {to se vosposta-vuva nov sistem za ostvaruvawe na pravoto na penzija na pratenicite.1

1 Osporeniot ~l. 40 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost so

~l. 9 st. 1 od Ustavot, zatoa {to poa|aj}i od ovaa ustavna imperativna odredba

zakonodavecot e dol`en pri ureduvaweto na uslovite za ostvaruvaweto na

pravoto na penzija pratenicite da gi stavi vo ista i ednakva polo`ba so site

drugi gra|ani koi ostvaruvaat pravo na penzija. Tokmu poradi toa {to so osp-

oreniot ~len se propi{uva poinakva i razli~na polo`ba (privilegirana)

samo za edna kategorija na gra|ani, a ne op{tata {to e propi{ana za site gra-

|ani so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se povreduvalo i

na~eloto na vladeewe na pravoto kako temelna vrednost na ustavniot pore-

dok.

Odredbite od ~l. 40, 41 i 42 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglas-

nost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so niv se opredeluvale povolnosti {to ne

se rezultat od uslovite za rabota koi bi se kategorizirale so zgolemen psi-

20

26. So predviduvaweto pretsedatel na ispitna komisijaza voza~ i ispituva~ na teoretski del da bide lice samo od opredeleni struki (tehni~ki fakultet - soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet) se stavaat vo neramnopravna polo`ba licata od drugite struki koi rabotat vo ispitni komisii na avto {kolite.

27. Srodnik od prv nasleden red kako davatel na doìvotnoto izdrùvawe se doveduva vo neednakva pravna polo`ba vo odnos na srod-nik od istiot nasleden red kako naslednik, odnosno kako primatel na podarokot, zatoa {to se osloboduva od pla}awe danok samo za delot koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe, dodeka naslednikot i primatelot na podarokot se oslobodeni od pla}awe danok i za ostana-tiot del od nedvi`niot imot koj mu se prenesuval.

28. Odredbata so koja ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost se oslobodeni od nadomest za posetuvawe na obuka i polagawe na stru~en ispit, nema ustavna i zakonska osnova, zatoa {to privilegijata za osloboduvawe od pla}awe nadomest se odnesuva samo na ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost, a ne za site gra|ani na Republika Makedonija, so {to se povreduva ednak-vosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9 od Ustavot.

29. So ogled na toa {to Ustavot i Zakonot za penziskoto i inv-alidskoto osiguruvawe ne predviduvaat mo`nost Vladata so svoj akt da vr{i kategorizacija na korisnicite na penzija vo zavisnost od izno-sot na ostvarenata penzija i vrz taa osnova da opredeluva povisok pro-cent na usoglasuvawe na penziite, Odlukata vo taa nasoka ne e vo sog-lasnost so ~l. 9 od Ustavot.

30. ^len 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi e vo sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to golem broj gra|ani ~ii doma}instva se so mal broj na ~lenovi se dovedeni vo neramnopravna polo`ba so onie gra|ani ~ii doma}instva bile so golem broj na ~lenovi.

31. Toa {to srodnikot od prv nasleden red kako davatel na do`-ivotnoto izdrùvawe se doveduva vo neednakva pravna polo`ba vo odnos na srodnikot od istiot nasleden red kako naslednik odnosno kako primatel na podarokot, zatoa {to se osloboduval od pla}awe da-nok samo za delot koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe, dodeka naslednikot i primatelot na podarokot bile oslobodeni od

hofiziiki napor pri raboteweto, kako {to e toa slu~aj so kategorijata osi-

gurenici vo odbranata i vo organite za vnatre{ni raboti.

^lenovite 40, 41, 42, 43 st. 2, 44 i 45 st. 3 od Zakonot za pratenicite ne

se vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to uslovite pod koi pratenicite

moàt da se steknat so predvremena starosna penzija, visinata na predvreme-

nata starosna, invalidska odnosno semejna penzija, se sosema razli~ni i popo-

volni od onie za drugite osigurenici koi gi ostvaruvaat ovie prava soglasno

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

21

pla}awe danok i za ostanatiot del od nedvi`niot imot koj mu se prene-suval, ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

Navedenite pra{awa se odraz na realnite potrebi za pridvi-ìvawe kon pravdata, kon legalitetot na normite, kon vladeeweto na pravoto koi {to gi nametnuva sovremeniot demokratski ìvot. Toa se pra{awa koi {to zapo~nuvaj}i nekade od osamostojuvaweto na na{ata dràva bile postavuvani pred Ustavniot sud na Republika Makedonija vrz kogo leèl tovarot da gi dade vistinskite odgovori koi vodat ne samo kon usovr{uvaweto na na{eto pravo, tuku i kon sozdavawe na osnovnite pravni maksimi ili principi vrz koi }e se zasnova celo-kupnata idna nadgradba na ona {to barem kaj nas }e se vika pravda. Toa e zada~ata na koja{to treba da odgovorat najistaknatite pravnici izb-rani za sudii vo ovaa vrvna institucija {to ja {titi i garantira ne samo zakonitosta i ustavnosta na pravnite normi, tuku, soglasno ~l. 9 od Ustavot, i nivnata pravednost. Ispravini pred taa zada~a sudiite na Ustavniot sud se po~uvstvuvale obvrzani da dadat soodvetni odgovo-ri.

Ad 1. So Odluka U. br. 6/1993 od 28. 04. 1993 godina, Sudot go ukina ~l. 26 od Zakonot za javnoto obvinitelstvo, vo delot {to pred-viduva za javen obvinitel i zamenik javen obvinitel da ne moè da bide imenuvano lice koe na pretsedatel ili sudija na sud so ista stva-rna nadle`nost, kako i na advokat od isto podra~je, mu e bra~en drugar ili e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor ste-pen, i istovremeno ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 26 od Zakonot, vo delot {to predviduva za javen obvinitel i zame-nik javen obvinitel da ne moè da bide imenuvano lice koe na lice vo nekoe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo, ili vo Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija mu e bra~en drugar ili e vo srodostvo vo prava linija ili vo strani~na linica do vtor stepen.

Obrazloènie na Odlukata. "Spored mislewe na Sudot, ~l. 26 od Zakonot pretstavuva ograni~uvawe za vr{ewe na javnoobvinitelska funkcija za gra|anite koi se vo brak ili vo rodninska vrska so gra|ani koi vr{at sudska funkcija vo sud so ista stvarna nadle`nost ili se zanimavaat so advokatura na podra~jeto na deluvawe na javnoto obvi-nitelstvo. Poradi toa, Sudot oceni deka vo ovoj del ~l. 26 od Zakonot ne e vo soglasnost so ~l. 9, 23, 32 i 54 od Ustavot na Republika Makedo-nija. Me|utoa, od ~l. 106 od Ustavot proizleguva deka javnoto obvi-nitelstvo e edinstven i samostoen dràven organ koj gi goni storite-lite na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela, po-radi {to javnoto obvinitelstvo svojata funkcija ja vr{i vrz princi-pot na organizaciono edinstvo i vertikalna povrzanost na site organ-izacioni edinici na javnoto obvinitelstvo kako edinstven organ. So ogled na toa, Sudot smeta deka vo zakonskoto ureduvawe na organizira-we na javnoto obvinitelstvo i ostvaruvaweto na negovite funkcii

22

bra~nata i rodninskata vrska na nositelite na taa funkcija moè da se predvidi kako eden od uslovite za ograni~uvawe na nejzinoto vr{e-we, zaradi obezbeduvawe garancijata za ostvaruvawe na pravata i slob-odite na gra|anite pred toj organ. Poradi toa, Sudot oceni deka takvi-te ograni~uvawa predvideni so osporeniot ~len vo zakonot, vo delot {to se odnesuvaat na javnoto obvinitelstvo, ne se vo nesoglasnost so navedenite odredbi na Ustavot na Republika Makedonija.

Ad. 2. So Re{enie U. br. 115/1993 od 15. 09. 1993 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 od Tar-ifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za rabotata na advokati-te, donesena od Advokatskata komora na Republika Makedonija na 27. 03. 1993 godina ("SV RM," br. 23/1993), spored koj, ako vo tekot na post-apkata se izmenila Tarifata edna{ ili pove}e pati, }e se primeni ta-rifata {to e vo sila na denost na presuduvaweto, odnosno odlu~uva-weto. Od denot na presuduvaweto, odnosno odlu~uvaweto do denot na isplatata na iznosot na advokatskata nagrada i tro{oci se presmetuva zakonska kamata. Spored st. 2 na ovoj ~len, neisplatenata nagrada i tro{oci strankata sekoga{ gi pla}a na advokatot po tarifata {to e vo sila na denot na pla}aweto (st. 1). So Tarifata se odreduva i visin-ata na nadomestokot na tro{ocite i nagradata za dadena pravna po-mo{, odnosno precizno se opredeleni site dejstvija {to advokatite gi prezemaat vo davaweto na pravnata pomo{. (st. 2).

Obrazloènie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so ospo-renata odredba se utvrduva na~inot za primena na tarifata i za ispol-nuvawe na obvrskite na strankite za nenavremeno pla}awe na nagra-data i tro{ocite za dadenata pravna pomo{, odnosno se utvrduva ins-trumentarium so koj se obezbeduva da ne se obezvrednuva trudot na adv-okatot za dadenata pravna pomo{, Sudot smeta deka so nea ne se naru-{uva na~eloto na ednakvosta na graganite, poradi {to oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 9 od Ust-avot.

Ad. 3. So Re{enie U. br. 168/1993 od 09. 09. 1993 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot za dràvjanstvo na Republika Makedonija ("SV RM," br. 67/1992), so koj se opredeleni uslovite za steknuvawe na dràvjanstvo so prirodu-vawe, odnosno uslovi za steknuvawe na dràvjanstvo na Republika Ma-kedonija od strana na stranci, pri {to vo osporenata t. 3 od ovoj ~len e predvideno liceto {to bara dràvjanstvo na Republika Makedonija da e psihofizi~ki zdravo.

Obrazloènie na Re{enieto. "Imaj}i go predvid ~l. 29 od Ust-avot, Sudot oceni deka ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se utvrdat posebni uslovi pod koi stranec moè da stekne dràvjanstvo na Re-publika Makedonija, a vo tie ramki, kako eden od uslovite da se pred-vidi liceto {to bara dràvjanstvo, da bide psihofizi~ki zdravo. So ogled na iznesenoto Sudot smeta deka ustavnoto na~elo na ednakvost

23

utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot se odnesuva na gra|anite na Republika Makedonija, a strancite - slobodite i pravata garantirani so Ustavot na Republika Makedonija gi uìvaat pod uslovi utvrdeni so zakon i so me|unarodni dogovori, {to zna~i, deka za strancite so zakonot moàt da se predviduvaat posebni uslovi za steknuvawe na dràvjanstvo na Republika Makedonija, vodej}i smetka za pravata garantirani so me|u-narodni dogovori."

Ad. 4. So Odluka U. br. 120/1994 od 21. 12. 1994 godina, Sudot go ukina ~l. 5 st. 4 od Odlukata za uslovite, na~inot i kriteriumite za dodeluvawe stanovi so koi raspolaga Republikata nameneti za re{a-vawe na stanbenite potrebi na funkcionerite, rakovodnite rabotni-ci i rabotnicite vo republi~kite organi ("SV RM," br. 18/1993). So ~l. 5 od Odlukata be{e predvideno pri dodeluvaweto stanovi na kori-stewe na funkcionerite, rakovodnite rabotnici i rabotnicite }e se vodi smetka osobeno za funkcijata, odnosno rabotite i zada~ite {to gi vr{at i rabotniot pridones vo re{avaweto na rabotite i rabotni-te zada~i, stanbenite uslovi, dolìnata na rabotniot sta`, nere{eno-to stanbeno pra{awe, brojot na ~lenovite na semejnoto doma}instvo, zdravstvenata sostojba, invalidnost i sli~no. Goleminata na stanot moè da iznesuva do 20m2 po ~len na semejnoto doma}instvo, po isklu-~ok za edno~leno semejstvo do 30m2, a za dvo~leno do 50m2, no ne pove}e od 100m2 bez ogled na ~lenovite na semejnoto doma}instvo. Spored osp-oreniot st. 4 od ovoj ~len, po isklu~ok, na funkcioner po negovo bara-we moè da mu se dodeli pogolem stan, pri {to }e se vodi smetka za ka-rakterot na funkcijata, odnosno za rabotite i zada~ite {to toj gi vr{i i za drugite pozna~ajni okolnosti {to se od zna~ewe za vr{ewe-to na funkcijata. So osporenata odluka se uredeni i na~inot i posta-pkata za dodeluvawe stanovi na koristewe.

Obrazloènie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so ospore-nata odluka se dodeluvaat stanovi na koristewe vrz koi so zakonito vseluvawe se steknuva stanarsko pravo, spored misleweto na Sudot na-~eloto od ~l. 9 od Ustavot ja obvrzuva Vladata pri ureduvaweto na odnosite, odnosno pri utvrduvaweto na uslovite za ostvaruvawe na ova pravo tie uslovi da vaàt ednakvo za site, bez ogled na nivnata op{te-stvena polo`ba, odnosno kako za funkcionerite, taka i za rabotnici-te, poradi {to oceni deka odredbata od na ~l. 5 st. 4 od Odlukata ne e vo soglasnost so navedenoto ustavno pravo."

Ad. 5. So Re{enie U. br. 135/1995 od 01. 11. 1995 godina, Sudot na povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za izmen-uvawe i dopolnuvawe na Zakonot za radiodifuzijata ("SV RM," br. 2/ 1995), spored koj nadomestokot za koristewe na radiodifuznite priem-nici, korisnikot go pla}a vo visina od 4% od prose~nata plata vo sto-panstvoto vo Republikata, isplatena vo posledniot mesec, objaven od Zavodot za statistika".

24

Obrazloènie na Odlukata. "Od ~l. 33 od Ustavot proizleguva obvrska za sekoj gra|anin da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite ras-hodi na na~in utvrden so zakon. Ovaa obvrska ne zavisi od materijaln-ite mo`nosti na gra|anite, odnosno gra|anite se dol`ni da ja namiru-vaat ovaa javna dava~ka nezavisno od nivnite materijalni mo`nosti. Poa|aj}i od toa {to obvrskata za pla}awe na nadomestokot za koriste-we na radiodifuzen priemnik go ima za osnova poseduvaweto na radio-difuzen priemnik, sekoj gra|anin e dolèn da go pla}a vo ednakov iznos, poradi {to Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so ~l. 9 od Ustavot.

Ad. 6. So Re{enie U. br. 206/1995 od 20 . 09. 1995 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 24 st. 3 od Odlukata za kanalizacija na podra~jeto na grad Bitola, donesena od Sobranieto na Op{tina Bitola na 12. 12. 1977 godina. Vo ~l. 24 od Odlukata e utvrdeno deka za koristewe na uli~nata kanalizacija se pla}a nadomestok. Nadomestokot e utvrden so tarifa koja ja donesuva Upravata za izgradba i odrùvawe na komunalni objekti - Bitola vo soglasnost so Sobranieto na Op{tina Bitola. Vo osporeniot st. 3 e utvrdeno deka nadomestokot se pla}a spored koli~estvoto na potro{e-na voda, odnosno po ~len na doma}instvoto pri nepostoewe na vodomer.

Obrazloènie na Re{enieto. "Od ~l. 9 od Ustavot proizleguva deka so nego se zabranuva i se isklu~uva sekakva privilegija i oblik na povlastuvawe od sekoj vid i po bilo koj osnov, odnosno se zabranuva vospostavuvaweto na osnovni elementi na bilo kakvi razliki me|u lu-|eto. Od druga strana, pak, so principot na ednakva pravna polo`ba na subjektite na pazarot se zabranuva za ist vid subjekti na pazarot za ist praven odnos da im se davaat razli~ni po vid i obem prava i obvrski.

So ogled na toa {to vo ~l. 24 st. 3 od osporenata odluka ne se pravi razlika dali korisnicite na komunalnite uslugi, odnosno kor-isnicite na uli~na kanalizacija ìveat vo individualni ili kolek-tivni stanbeni zgradi, tuku kako edinstven kriterium za utvrduvawe na nadomestokot e potro{enata koli~ina na voda, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ozna~enite ustavni odredbi i so ~l. 15 od Zakonot za obligacioni odnosi.

Ad. 7. So Re{enie U. br. 277/1995 od 29. 11. 1995 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 71 od Zakonot za sudo-vite ("SV RM," br. 36/1995). Vo osporeniot ~len e predvideno za sudija ili sudija porotnik da ne moè da bide izbrano lice koe so sudijata ili sudijata porotnik vo istiot sud e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do tret stepen ili e negov bra~en drugar.

Obrazloènie na Re{enieto. "Vo Ustavot na Republika Make-donija posebno mesto zazema podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr-{na i sudska, {to e utvrdeno i kako temelna vrednost na ustavniot po-redok na Republika Makedonija (~l. 8 al. 4). Vo soglasnost so taka izv-r{enata podelba na vlasta soglasno ~l. 98 od Ustavot, sudskata vlast ja

25

vr{at sudovite kako samostojni i nezavisni organi koi sudat vrz osno-va na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Organizacijata na sudstvoto e edinstvena, a vi-dovite, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sost-avot, kako i postapkata pred niv se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka pra{awata za vidot, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sosta-vot na sudovite se ureduvaat so zakon, pa vo tie ramki pravo e na zakon-odavecot da gi utvrdi i posebnite uslovi za izbor na sudii, a pri utv-rduvaweto na tie uslovi za odredena kategorija na gra|ani da utvrdi i ograni~uvawe za izbor vo ist sud na sudii i sudii-porotnici koi se vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do tret stepen ili se vo brak.

Od iznesenite ustavni odredbi, isto taka, prizleguva deka osno-vno na~elo vo vr{eweto na sudiskata vlast e samostojnosta i nezavis-nosta na sudovite.

Na~eloto na nezavisnost i samostojnot vo vr{eweto na sudis-kata funkcija zna~i garancija za objektivno, nepristrasno i sovesno vr{ewe na sudiskata funkcija koja mora da bide imuna od vlijanieto na poedinci ili instuticii.

So cel da se obezbedi nezavisnosta vo vr{eweto na sudskata fu-nkcija, sudovite i pravno i fakti~ki mora da uìvaat celosna samos-tojnost. Takva nezavisnost se obezbeduva pred se so izborot na sudiite so neograni~en mandat, so sudskiot imunitet i drugi garancii.

Kako edna od garanciite so koja se obezbeduva samostojnosta i nezavisnosta na sudiite i sudiite porotnici, spored misleweto na Su-dot, pretstavuva i ograni~uvaweto vo ist sud da bidat izbrani sudii i sudii porotnici koi se vo srodstvo ili vo brak, so {to se onevozmo-ùva da se vlijae na odredeni sudii od lica izbrani vo istiot sud, koi koristej}i ja svojata funkcija i rodninskiot odnos se vo polo`ba da vlijaat pri donesuvawe na odredeni odlu}i.

Sudot smeta i deka soglasno ~l. 23 od Ustavot vr{eweto na jav-ni funkcii ne e usloveno so ednakvi uslovi, od {to proizleguva deka sekoj gra|anin pod uslovite utvrdeni so zakon, moè da vr{i javna fu-nkcija, a gra|anite {to se vo brak ili vo rodninski vrski so licata koi ve}e vr{at sudiska funkcija vo istiot sud objektivno moè da se dovedat vo privilegirana polo`ba, odnosno imaat objektivno popov-olni mo`nosti da vlijaat na donesuvaweto na sudskite odluki, so {to bi se zagrozila samostojnosta i nepristrasnosta pri donesuvawe na sudskite odluki.

Sudot, isto taka, smeta deka so osporenata odredba ne se ograni-~uva pravoto da se vr{i sudiskata funkcija pod ednakvi uslovi, tuku samo se ograni~uva taa funkcija da se vr{i vo ist sud kade {to ve}e e

26

izbrano lice koe vo srodstvo ili e bra~en drugar na liceto koe kon-kurira za izbor na sudija.

So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 71 od Zakonot so ozna~enite odredbi od Ustavot i deka so nego ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednak-vost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.

Ad. 8. So Re{enie U. br. 91/1996 od 17. 04. 1996 godina, Sudot ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustav-nosta na ~l. 27 od Zakonot za vrabotuvawe ("SV RM," br. 32/1987, 18/ 1989, 36/1989, 17/1991, 31/1991, 12/1993 i 78/1993).

Soglasno ~l. 27 od Zakonot, pari~en nadomestok na nevrabote-noto lice se isplatuva: tri meseci ako ima sta` na osiguruvawe najma-lku devet meseci vo neprekinato traewe ili 12 meseci so prekin vo poslednite 18 meseci; pet meseci ako ima sta` na osiguruvawe 15 mes-eci vo neprekinato traewe ili 24 meseci so prekin vo poslednite tri godini; sedum meseci ako ima sta` na osiguruvawe 30 meseci vo nepre-kinatoto traewe ili 50 meseci so prekin vo poslednite pet godini; de-vet meseci ako ima pet-sedum godini sta` na osiguruvawe; dvanaeset meseci ako ima sedum-deset godini sta` na osiguruvawe; ~etirinaeset meseci ako ima 10-13 godini sta` na osiguruvawe; {esnaeset meseci ako ima 13-16 godini sta` na osiguruvawe; sedumnaeset meseci ako ima 16-19 godini sta` na osiguruvawe; dvaeset i eden mesec ako ima 19-22 godini sta` na osiguruvawe i dvaeset i ~etiri meseci ako ima 22-25 godini sta` na osiguruvawe. Na nevrabotenoto lice koe ima pove}e od 25 godini sta` na osiguruvawe, pari~niot nadomestok mu se isplatuva do negovoto vrabotuvawe odnosno do nastapuvaweto na nekoi od osno-vite za prestanok na pravoto na pari~en nadomestok.

Oobrazloènie na Re{enieto. So Re{enie U. br. 54/1996 od 28. 02. 1996 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 27 od Zakonot za vrabotuvawe. Pritoa, Sudot oceni deka vraboten-ite imaat pravo na materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost i deka ova nivno pravo kako i drugite prava od raboten odnos se ureduva so zakon i so kolektivni dogovori. Spored toa, pravo e na zakonodavecot, ureduvaj}i go ova pravo da utvrdi i uslovi pod koi }e se isplatuva pari~niot nadomestok. Pritoa, zakonodavecot so ospo-reniot ~l. 27 od Zakonot, nikomu ne mu go uskratil pravoto na pari~en nadomestok, tuku go opredelil vremeto za koe se isplatuva ovoj nadom-estok vo zavisnost od dolìnata na staòt na osiguruvaweto. So ogled na toa {to vremetraeweto na isplatata na pari~niot nadomestok e vrzano so dolìnata na staòt na osiguruvawe i deka vaì za site ko-risnici na ova pravo, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{a-weto za soglasnosta na ~l. 27 od Zakonot so ~l. 32 st. 1 od Ustavot.

...Od navedenoto proizleguva deka zakonodavecot so osporeniot ~l. 27 od Zakonot, nikomu ne mu go uskratuva pravoto na pari~en nado-mestok za vreme na privremena nevrabotenost, tuku opredeluvaj}i go

27

vremeto za koe se isplatuva ovoj nadomestok, kako edinstven kriteri-um ja imal dolìnata na staòt na osiguruvaweto. Imaj}i predvid deka ovoj kriterium vaì za site korisnici na ova pravo, Sudot smeta deka ne se postavuva pra{aweto za neednakvost na gra|anite po bilo koj osnov.

So ogled na toa {to Sudot ja cenel ustavnosta na ~l. 27 od Zak-onot vo odnos na negovata soglasnost so ~l. 32 st. 1 od Ustavot i ne po-vel postapka, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe nitu vo odnos na negovata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

Ad. 9. So Re{enie U. br. 111/1996 od 29. 05. 1996 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 66 st. 2 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995). Vo ~l. 66 od Zakonot se utvrdeni uslovite za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, pri{to vo st. 1 na ovoj ~len e predvideno deka ovaa dejnost ja ostvaruvaat nastavnici, stru~ni rabotnici (pedagog, psiholog, defektolog, socijalen rabotnik, bibliotekar) i vospituva-~i. Od ovaa odredba e vidno deka pedagozite se svrsteni vo stru~ni ra-botnici. Me|utoa, vo osporeniot st. 2 na ~l. 66 od Zakonot e predvid-eno deka nastavnik odnosno u~itel vo oddelenska nastava moè da bide lice so zavr{en pedago{ki fakultet, filozofski fakultet - insti-tut za pedagogija i pedago{ka akademija - oddelenska nastava. Spored st. 9 na ovoj ~len stru~en rabotnik vo osnovnoto u~ili{te moè da bide lice so soodvetno vi{e odnosno visoko obrazovanie.

Obrazloènie na Re{enieto. "Sobranieto na Republika Make-donija moè da donesuva zakoni, me|u drugoto, i za ureduvawe na odnosi povrzani so ostvaruvaweto na pravoto na ~ovekot i gra|aninot na osn-ovno obrazovanie. Zaradi posebniot karakter na vospitnoobrazovnata dejnost postoi ustavna mo`nost so zakon da se propi{at uslovite pod koi moè da se izveduva vospitnoobrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, vo smisla na utvrduvaweto na stru~nata podgotovka na nastavnicite. Vo taa smisla, so Zakonot za osnovnoto obrazovanie, po-kraj drugoto, se ureduva deka taa dejnost vo osnovnoto obrazovanie moàt da ja vr{at u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vo-spituva~ite. Ponatamu, se utvrduvaat uslovite i na~inot na izborot na tie lica.

Pritoa, spored misleweto na Sudot, rabota e na celesoobrazn-ost koj stepen i koj vid na obrazovanie }e bide odreden za vr{ewe vospitnoobrazovna dejnost vo oddelenska nastava, odnosno dali za vr{ewe na ovaa dejnost }e bide opredelen samo eden, dva ili i pove}e stepeni i vidovi na obrazovanie. Spored toa, dali odreden vid na obrazovanie e soodveten za izveduvawe na vospitno obrazovnata dejn-ost vo osnovnoto obrazovanie e pra{awe {to go ocenuva zakonodave-cot. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{a-weto za ustavnosta na osporenata zakonska odredba.

28

Ponatamu, trgnuvaj}i od pravoto na zakonodavecot da gi utvrdi uslovite za vr{ewe na vospitnoobrazovnata dejnost, Sudot smeta deka so Zakonot pod ednakvi uslovi e dadena mo`nost na site gra|ani {to gi ispolnuvaat predvidenite uslovi da vr{at vospitno obrazovna dej-nost, so {to ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.

Ad. 10. So Re{enie 231/1996 od 29. 01. 1997 godina, Sudot ne po-vede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 2 od Odlukata za kri-teriumite, nivoata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe na socijalna pomo{, donesena od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 31/1996). ^len 2 od osporenata odluka predviduva pres-metuvawe na nivoto na socijalnata pomo{ spored brojot na ~lenovite na doma}instvoto i spored lokacijata, koja {to lokacija moè da bide vo gradski ili vo selski podra~ja. Vo ~l. 3 od istata odluka e utvrdena osnovicata na socijalnata pomo{ koja {to iznesuva 1.812,00 denari me-se~no za doma}instvata koi ìveat vo gradovite i 1.482,00 denari me-se~no za doma}instvata koi ìveat vo selata.

Obrazloènie na Re{enieto. "Sudot najde deka preku predvide-niot kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ preku lokacijata na doma}instvoto, ne se povreduva ~l. 9 od Ustavot, nitu pak drugite ustavni odredbi so koi se garantiraat ekonomskite i so-cijalnite prava na ~ovekot i gra|aninot. Imeno, griàta za socijal-nata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite e objektivno uslov-ena od ekonomskata mo} na dràvata i od na~eloto na socijalnata pra-vednost. Dol`nost e na Republikata, vo ramkite na ekonomskite mo`-nosti, da obezbedi socijalna pomo{ na {to pogolem broj na korisnici koi se na{le vo situacija na potreba od takva pomo{. Sledstveno na ova, so Programata za za{tita na socijalno zagrozenoto naselenie za 1996 godina i so osporenata odluka, Vladata, vrz osnova na statisti~ki podatoci dobieni od Zavodot za statistika na Republika Makedonija, gi utvrdila minimalnite tro{oci za ìvot na godi{no nivo, koi {to tro{oci, spored analizata na statisti~kite podatoci, se razli~ni za doma}instvata koi ìveat vo gradovite od tro{ocite na doma}instva-ta koi ìveat vo selata, poradi {to e utvrdeno i razli~no nivo na so-cijalna pomo{ vo zavisnost od lokacijata na doma}instvoto. Preku navedeniot na~in na utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ ne doa|a do povreda na na~eloto na ednakvosta na gra|anite vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, nitu pak na na~eloto na ednakvosta na gra|a-nite pred Ustavot i zakonite. Naprotiv, na ovoj na~in dràvata obez-bedila eden objektiven kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijal-nata pomo{ koja {to spored svojata su{tina ne se ispla}a pau{alno, tuku treba da gi zadovoluva stvarnite minimalni potrebi na doma}i-

29

nstvata koi se na{le vo situacija da koristat vakva pomo{, a vo ra-mkite na ekonomskite mo`nosti na dràvata.

Ad. 11. So Odluka U. br. 166/1997 od 28. 01. 1998 godina, Sudot go ukina ~l. 4 od Zakonot za obezbeduvawe sredstva vo forma na kredit za predvremena isplata na del od pobaruvawata na gra|anite po osnova na {tedni vlogovi ("SV RM," br. 35/1997), so koj se utvrduvaat obemot i izvorite za obezbeduvawe sredstva vo forma na beskamaten kredit {to go dava dràvata preku koj bi se izvr{ila predvremena isplata na {tednite vlogovi na gra|anite od {tedilnicite "TAT", "ALFA S" i "LAVCI" spored opredeleni uslovi, potoa rokot na vra}awe na kre-ditot i tehnikata na isplatata. Vo osporeniot ~l. 4 st. 1 i 2 od Zako-not, se utvrduva deka za {teden vlog pogolem od 1.350.000,00 den. pra-voto na predvremena isplata spored ovoj zakon se ostvaruva so pretho-dno dokaùvawe na potekloto na sredstvata deponirani vo {tedilni-cata so dokumenti od opredelen vid {to se podnesuvaat do ste~ajniot upravnik.

Od obrazloènieto na Odlukata. So ogled na toa {to vo ospo-reniot ~l. 4 od Zakonot e propi{ano deka za ostvaruvawe na pravata od zakonot {teda~ite ~ij {teden vlog e povisok od 1.350.000,00 denari treba da go dokaùvaat potekloto na {tedniot vlog, iako se vo ista polo`ba so drugite {teda~i vo pogled na kriteriumite za primena na Zakonot, Sudot oceni deka so toa se sozdava neednakvost pome|u {te-da~ite po osnov na imotnata polo`ba.

Ad. 12. So Odluka U. br. 183/1997 od 24. 12. 1997, Sudot go ukina ~l. 27 st. 1 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na ne-vrabotenost ("SV RM," br. 37/1997) vo delot: "ima najmalku VI stepen stru~na podgotovka." Spored ~l. 27 st. 1 od Zakonot, agencija za posre-duvawe za vrabotuvawe vo zemjata so naplata, moè da osnova lice koe e dràvjanin na Republika Makedonija, ima najmalku VI stepen stru~na podgotovka i raspolaga so pogodni rabotni prostorii vo soglasnost so zakon.

Obrazloènie na Re{enieto. "Odredbata od Zakonot spored koja za osnova~ot se predviduva uslov da ima najmalku VI stepen stru-~na podgotovka, Sudot oceni deka ja ograni~uva slobodata na pretpri-emni{tvoto na osnova~ot, koj vo konkretniot slu~aj e pretpriema~, nadvor od mo`nostite za ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pret-priemni{tvoto utvrdeni so Ustavot. Imeno, osnova~ na agencija za po-sreduvawe pri vrabotuvawe moè da bide sekoj gra|anin so bilo kakvo obrazovanie koj }e ima obvrska da vraboti vo agencijata lica so sood-vetna stru~na podgotovka. Vo taa smisla se i odredbite od zakonot spored koi odobrenie za vr{ewe na posreduvawe za vrabotuvawe so na-plata dava ministerot nadleèn za rabotite na trudot. Ova odobrenie moè da bide odzemeno ako se utvrdi deka posreduvaweto se vr{i spro-tivno na odredbite na zakonot, a uvidot vo raboteweto na agenciite go vr{i Ministerstvoto nadle`no za rabotite na trudot.

30

Ad. 13. So Re{enie U. br. 122/1998 od 07. 10. 1998, Sudot ne pove-de postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 4 od Zakonot za prazni-cite na Republika Makedonija ("SV RM," br. 21/1998), spored koj se praznuvaat i nerabotni se: prviot den na Boì} i vtoriot den na Ve-ligden za vernicite od hristijanskata veroispovest, prviot den na Ra-mazan Bajram i prviot den na Kurban Bajram za vernicite od islam-skata veroispovest, prviot den na Jom Kipur za pripadnicite na evrej-skata zaednica.

Obrazloènie na Re{enieto. Imaj}i predvid deka pripadni-cite na razli~ni verski zaednici imaat razli~ni vrednosti vo koi ve-ruvaat ili, pak, veruvaat vo isti vrednosti no so razli~en prioritet, kako i deka takvata sodrìnska razli~nost predizvikuva razli~no ma-nifestirawe na veruvaweto, odnosno razli~ni denovi na slavawe na verskite vrednosti, proizleguva deka predviduvaweto (vo ~l. 4 od Za-konot) razli~ni denovi da se nerabotni i da se praznuvaat od strana na razli~ni verski zaednici e tokmu po su{tina obezbeduvawe ednakvost na gra|anite po verska osnova (sekoj gi slavi svoite vrednosti).

[to se odnesuva, pak, do navodot vo inicijativata deka ~l. 4 od Zakonot sozdava neednakvost pome|u hristijanskata, islamskata i evrejskata veroispovest, od edna strana, i drugite verski zaednici vo Republika Makedonija, od druga strana, i deka toa go pravi taka {to opredeluva da ne se rabotat i da se praznuvaat samo praznicite zna~a-jni za prvite tri verski zaednici, Sudot oceni deka inicijativata ne go doveduva vo pra{awe slaveweto na verskite praznici na trite ver-ski zaednici, tuku bara i drugite verski zaednici da imaat pravo da gi slavat svoite praznici, a toa zna~i Sudot da ja dopolni osporenata za-konska odredba, {to ne e vo nadle`nost na Ustavniot sud.

Ad. 14. So Re{enie U. br. 87/1999 od 07. 07. 19999, Sudot ne pove-de postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pravosudniot ispit ("SV SRM," br. 26/ 1980 i 7/1988). So izvr{enite izmeni na ~l. 1 od Zakonot za pravosu-dniot ispit osporenata odredba glasi: "pravosudniot ispit se polaga zaradi proverka na stru~nata sposobnost na diplomiranite pravnici na praven fakultet za samostojno vr{ewe na opredeleni dol`nosti, raboti i zada~i."

Obrazloènie na Re{enieto. "Imaj}i gi predvid ustavnite odredbi kako i celinata na Zakonot za polagawe na pravosudniot ispit, Sudot smeta deka pravosudniot ispit e stru~en ispit i ima za cel proverka na stru~nite sposobnosti na diplomiranite pravnici na pravniot fakultet za vr{ewe na opredeleni raboti i zada~i koi se to~no utvrdeni so zakonot. Imeno, proverkata na stru~nite sposobno-sti preku polagawe na pravosudniot ispit se vr{i od predmetite koi se zastapeni vo tekot na {koluvaweto na studentite na pravniot fak-ultet. Studentite, odnosno diplomiranite pravnici na Fakultetot za bezbednost studiraat. odnosno polagaat po drugi planovi i programi.

31

Vo planovite i programite za studentite na pravniot fakultet i na Fakultetot za bezbednost vidno e deka samo odreden broj na pred-meti se istovetni na dvata fakulteti, pri{to predmetite {to se zas-tapeni na dvata fakulteti, na Fakultetot za bezbednost se zastapeni so pomal broj na ~asovi.

Spored toa, pravo e na zakonodavecot da opredeli kakva pretho-dna stru~na podgotovka e potrebna, odnosno da opredeli koi diplomi-rani studenti od koi fakulteti moàt da go polagaat pravosudniot ispit kako stru~en ispit koj e uslov za obavuvawe na opredeleni rab-oti i rabotni zada~i.

Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka so utvrduvawe-to deka pravo da polagaat pravosuden ispit imaat diplomiranite prav-nici na pravniot fakultet, a ne i diplomiranite pravnici na Fakul-tetot za bezbednost i OSZ ne se povreduvaat navedenite na~ela na ednakvost i dostapnost na obrazovanieto na sekogo pod ednakvi uslovi.

Ad. 15. So Re{enie U. br. 144/1999 od 15. 09. 1999, Sudot ne pove-de postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 11 od Zakonot za pomiluva-we ("SV RM," br. 20/ 1993). So ~l. 11 od Zakonot e opredeleno pretsed-atelot na Republikata po isklu~ok da moè da dava pomiluvawe i bez sproveduvawe na postapka za pomiluvawe propi{ana so ovoj zakon koga e toa od interes za Republikata, ili koga posebni okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta i na krivi~no delo ukaùvaat deka e toa oprav-dano.

Obrazloènie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so ~l. 11 od Zakonot se opredeluvaat osnovite (dve situacii) i ramkite (dràven interes ili specifi~ni okolnosti) na pravata i dol`nostite na {e-fot na dràvata, vo vrska so pomiluvaweto, takvata odredba ima usta-vna osnova na navedenite ~lenovi od Ustavot, pa analogno na toa zako-nskata odredba ne e vo nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 (vladeeweto na pravoto), ~l. 51 st. 1 (opredelbata za soglasnost na zakonite so Usta-vot) i ~l. 79 st. 3 od Ustavot (ovlastuvawata na {efot na dràvata da se opredeli so Ustavot i so zakon). Isto taka, zakonskata odredba ne e vo nesoglasnost ni so ~l. 9 od Ustavot (na~eloto na ednakvost) bidej}i sekoj subjekt koj }e se najde vo eden od navedenite dve situacii, moè da bara pomiluvawe po toj osnov bez sproveduvawe na voobi~aenata po-stapka, a toa {to za edni gra|ani e propi{ana redovna postapka, a za drugi nema takva postapka, posledica e na razli~ni situacii, pa nema neednakvost ako postojat razli~ni pravila za razli~ni situacii.

Ad. 16. So Re{enie U. br. 197/2000 od 21. 03. 2001, Sudot ne pove-de postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 i 2 i ~len 193-6 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000 i 5/2001). Vo osporeniot ~l. 17 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka osigurenikot stek-nuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 godini ìvot (ma`) odnosno 62 godini ìvot (èna) i najmalku 15 godini penziski sta`.

32

Vo st. 2 na ovoj ~l. od Zakonot e predvideno deka vo preodniot period od 1. 09. 2000 do 31. 12. 2001 godina (ma`) odnosno do 31-12-2007 godina (èna) starosnata granica za steknuvawe pravo na starosna penzija postepeno se zgolemuva za 6 meseci sekoja godina, pri {to se zadrùva razli~nata starosna granica za ma` i èna. Vo ~l. 193-6 od Zakonot e utvrdeno deka starosnata penzija za osigurenicite od ~l. 11, 12 i 13 od ovoj zakon koi bile opfateni vo zadolìtelnoto penzisko osgiruvawe do 1. 09. 2001 godina i koi ne izbrale da se vklu~at vo zadolìtelnoto kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i imaat ispolnet penzi-ski sta` od najmalku 15 godini, se utvrduva od penziskata osnova zavi-sno od dolìnata na penziskiot sta` i iznesuva odreden procent i toa za ma` po~nuvaj}i od 15 do 40 godini penziski sta` za ostvaruvawe na penziska osnovica od 80%, a za èna od 15 do 35 godini sta` za 80% penziska osnovica.

Obrazloènie na Re{enieto. "Sudot smeta deka vo konkretni-ot slu~aj razlikite vo pravata {to proizleguvaat od toa dali osigu-renikot e ma` ili èna, ne go naru{uvaat principot na ednakvost na gra|anite, nitu sodràt diskriminatorski odnos kon osigurenicite od ma{ki pol, tuku vsu{nost pretstavuvaat spravedlivo re{enie poradi ponepovolnata polo`ba na ènata vo odnos na maòt koja proizleguva od nejzinata posebna polo`ba vo ostvaruvaweto na ulogata na maj~in-stvo. Vo taa smisla skratuvaweto na rabotniot vek na ènata - rabot-nik za ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija e vo funkcija na ostvaruvawe na ednakvost so maòt. So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 17 st. 1 i 2 i ~l. 193-b od Zakonot so Ustavot na Republika Makedonija."

Ad. 17. So Odluka 220/2000 od 30. 05. 2001, Sudot go ukina ~l. 184 st. 3 od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996 i 80/1999). Spored ~l. 184 st. 2 od Krivi~niot zakonik, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema pretsedatelot na Republika Makedonija vo vrska so vr{eweto na negovata funkcija, goneweto se prezema po predlog. Sog-lasno ~l. 184 st. 3 od istiot zakonik, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema lice koe se nao|a na kandidatskata lista, za vreme na izborite ili neposredno pred glasaweto, vo vreme koga ona {to se iznesuva ili prenesuva ne moèlo da bide javno negirano, goneweto se prezema po slu`bena dol`nost. Spored ~l. 184 st. 4 od Zakonikot, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema dràven organ ili negov pretstavnik, sprema slu`beno ili voeno lice, vo vrska so nivnata slu`ba ili ostvaruvawe na nivnata funkcija, goneweto se prezema po predlog.

Obrazloènie na Odlukata. Pravoto na ednakvost koe Ustavot go izrazuva preku garancijata deka gra|anite se ednakvi nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`-ba i deka gra|anite se ednakvi pred zakonite, e edno od najzna~ajnite

33

prava i kako takvo pretstavuva i temelna vrednost na ustavniot pore-dok na Republikata i po svojata su{tina gi negira diskriminacijata, privelegiite, povlastuvawata od sekakov vid i po site osnovi. Ramno-pravnosta i ednakvosta, nezavisno od op{testvenata polo`ba e obvr-ska za dràvata vo normativnoto ureduvawe na odnosite vo op{test-voto da ne dopu{ti diskriminacija, nitu privilegii po osnov na obra-zovanie, imotna polo`ba nitu po osnov na funkcija. Principot "site se ednakvi pred zakonot, posebno go obvrzuva zakonodavecot so zabrana vo zakonite da vnesuva odredi so koi se pravi razlika me|u lu|eto, kako i obvrska za organite pri primenata na zakonite, primenata da ja vr{at ednakvo sprema site gra|ani {to zna~i vo isti slu~ai da donesu-vaat isti odluki, vodej}i smetka za osobenostite na slu~ajot, a ne spo-red u~esnicite. Ustavnata garancija po~ituvaweto na dostoinstvoto i ugledot na sekoj gra|anin predvidena vo ~l. 25 od Ustavot na sekoj gra-|anin mu garantira za{tita na negoviot li~en i semeen ìvot, na dos-toinstvoto i ugledot tokmu zatoa {to toa se vrednosti imanentni za ~ovekot kako individua. Ottuka i potrebata za soodvetnoto kriminal-nopoliti~ko vrednuvawe na ~esta i ugledot kako dobra {to se od pose-bno zna~ewe za li~nosta. Me|utoa, spored 184 st. 3 od Krivi~niot zak-onik, ako delata se storeni sprema lice koe se naoga na kandidatska lista za vreme na izborite ili neposredno pred izborite, vo vreme koga ona {to se iznesuva ili prenesuva ne moèlo da bide javno negi-rano goneweto da se prezema po slu`bena dol`nost, spored misleweto na Sudot zna~i stavawe vo privilegirana polo`ba na ovie gra|ani vo odnos na drugite gra|ani. Ovie gra|ani se vo ednakva polo`ba so dru-gite gra|ani i samiot fakt {to se na kandidatskata lista ne go izraz-uva li~niot odnos na kandidatot kon storenoto delo, dali toa {to se iznesuva e navreda ili napad na ~esta i ugledot. Ponatamu, ona {to se iznesuva i prenesuva moè da bide negirano i po zavr{uvaweto na izb-orite i gra|aninot svojata za{tita na ~esta i ugledot moè da ja ost-vari po privatna tu`ba. So drugi zborovi kandidatskata lista ne moè da producira odnos kandidat - dràva, odnosno ne e vo pra{awe za{tita na funkcija na gra|anin, pa vo taa smisla i goneweto da se prezema po slu`bena dol`nost, poradi {to oceni deka ovaa odredba ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.

Ad. 18. So Re{enie U. br. 6/2000 od 23. 05. 2000, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na Zakonot za pravata na pretsed-atel na Republika Makedonija po prestanuvawe na funkcijata. ("SV RM," br. 79/1999). Spored osporeniot zakon, na pretsedatel na Repub-lika Makedonija po prestanokot na funkcijata, mu se opredeluvaat: pravo na pretsedatelska penzija vo visina na pretsedatelska plata; pravo na kancelariski prostor i stru~na slu`ba; pravo na li~no obez-beduvawe i protokolaren status; pravo na pogrebni tro{oci; pravo na materijalni tro{oci vo visina od 8% od sredstvata utvrdeni vo bu-xetot za pretsedatel na Republikata, a za ~lenovite na negovoto semej-

34

stvo i pravo na semejna penzija vo visina od 70% od pretsedatelskata penzija.

Obrazloènie na Odlukata. "Razgleduvaj}i ja sodrìnata na Zakonot od aspekt na navodite vo inicijativata za povreda na princi-pot na ednakvost, Sudot utvrdi deka so Zakonot, nesomneno, na pretse-datel na Republika Makedonija po prestanokot na funkcijata mu se utvrduvaat prava i polo`ba koi se razli~ni od polo`bata i pravata na drugite gra|ani, na primer, po prestanokot na nivniot raboten odnos. Me|utoa, za ocenuvawe na ovoj zakon od aspekt na principot na ednakvosta nu`no e da se sogledaat pred se negovata funkcija i celi, kako i da se ima predvid deka principot na ednakvosta funkcionira sekoga{ pod ednakvi uslovi.

Spored misleweto na Sudot, supstratot na osporeniot zakon ne e vo privilegiraweto na odredeno lice ili lica po prestanuvawe na funkcijata pretsedatel na Republika Makedonija, tuku vo ureduvawe-to na statusot i dignitetot na samata funkcija pretsedatel na Repu-blika Makedonija, koi se izrazuvaat preku garantirawe na opredelena polo`ba na li~nostite {to ja izvr{uvale.

Vo toj kontekst pra{aweto na ednakvosta na porane{nite pret-sedaeli na Republiki so drugite gra|ani ne moè da se ocenuva kako apstrakten odnos nezavisno od posebnite uslovi {to doveduvat do raz-li~en tretman. Takviot pristap bi postavuval nevozmo`ni sporedbi koi proizleguvaat od Zakonot, kako na primer, zo{to porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija da ima li~no obezbeduvawe i protokolaren status, a da nemaat drugite gra|ani. Sudot smeta deka vr{eweto na funkcijata {ef na dràva, zaedno so svoite prakti~ni posledici povrzani so dràvni~koto iskustvo koe nikade ne se otf-rla, e osnov koj vo slu~ajot na osporeniot Zakon go nadminuva pra{a-weto na ednakvosta pome|u gra|anite i go postavuva odnosot na drà-vata kon edna dràvni~ka funkcija. Pravata {to proizleguvat od osp-oreniot zakon prakti~no ovozmoùvaat relativno aktivna polo`ba na porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, {to ne moè da se osporuva kako eventualna cel na Zakonot.

Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne moè da se post-avi pra{aweto za soglasnosta na osporeniot zakon i so ~l. 9 od Usta-vot na Republika Makedonija, i odlu~i kako vo t. 1 od ova re{enie."

Ad. 19. So Odluka od 32/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l. 18-a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV RM," br. 27/1972, 29/1983, 51/1988, 19/1990 i 26/1993), vo delot "grob ili drugo," spored koj e predvideno so kazna zatvor od 40-60 dena da se kaz-ni toj {to na grob ili drugo javno mesto postavi natpis, fotografija ili podigne spomen obele`je na lice koe go izgubilo ìvotot kako ne-prijatel na NOB ili op{testveno politi~koto ureduvawe na Repu-blika Makedonija.

35

Obrazloènie na odlukata. "Sudot oceni deka taa, vo delot so koj kako kaznivo povedenie go opredeluva istaknuvaweto fotografija, natpis ili spomen obele`je na grobot na liceto {to go izgubilo ì-votot kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto uredu-vawe, ima implikacii vrz respektiraweto na ~ove~koto dostoinstvo kako ustavna vrednost {to go protkajuva ustavniot koncept na ~oveko-vite prava i slobodi. Spored misleweto na Sudot, iznesenite ustavni odredbi, i ne samo tie, ja istaknuvaat vrednosta i neprikosnovenosta na ~ove~kata li~nost kako osnova i smisla na garantiraweto na ~ove-kovite prava. ôve~koto dostoinstvo, vo taa smisla, ne e samo edno od ~ovekovite prava {to izre~no se prepoznava vo ~l. 25 od Ustavot, tuku i nivna pretpostavka izrazena vo temelnata vrednost na humanizmot vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.

Iako ~ove~koto dostoinstvo e vrednost {to vo prv red bara za-{tita koga se raboti za ìvite lu|e, Ustavniot sud smeta deka negovi-ot doseg sekako gi opfa}a i umrenite. Iako izrazuvaweto na respektot kon umrenite moè da ima razli~ni nivoa i formi osobeno vo javnata sfera, Sudot smeta deka elementaren uslov za respekt na ~ove~koto dostoinstvo e umreniot da bide pogreban onaka kako {to ìvite gi po-grebuvaat umrenite spored vaè~kite obi~ajni i pravni pravila, nez-avisno od nivnite zaslugi ili grevovi gledani od aspekt na op{test-venata zaednica. Vo isto vreme toa go podrazbira i pravoto na blis-kite (po bilo koj osnov) na umreniot da ne bidat popre~uvani da go po-grebat na voobi~aen, bi se reklo, dostoen na~in.

Vo Republika Makedonija dostojnoto ili voobi~aenoto pogre-buvawe, so odredeni razliki vo pogled na verskata ili nacionalnata pripadnost, podrazbira i istaknuvawe znaci, fotografii, natpisi, obele`ja ili nadgrobni spomenici, {to e izre~no dozvoleno so ~len 10 od Zakonot za grobi{ta ("SV SRM," br. 18/1973).

Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka so toa {to ospore-nata odredba od Zakonot kako kaznivo povedenie go opredeluva posta-vuvaweto na fotografija, natpis ili spomen obele`je na grob na lice koe go izgubilo ìvotot kako neprijatel na NOB ili na op{testveno-politi~koto ureduvawe na Republika Makedonija, se povreduva elem-entarnoto dostoinstvo na ~ovekot preku uskratuvawe na pravoto da bide pogreban na na~in kako {to se pogrebuvaat umrenite i se povre-duva, bez osnov, ispolnuvaweto na moralnata dol`nost na negovite bliski da go pogrebat na takov na~in.

Ad. 20. So Odluka U. br. 15/2001 od 19. 09. 2001, Sudot go ukina ~l. 60 st. 1 od Zakonot za semejstvo ("SV RM," br. 80/1992 i 9/1996), vo koj e predvideno deka deteto rodeno nadvor od brak tu`ba zaradi utvr-duvawe na tatkovstvo moè da podnese do navr{uvawe na 21 godina od ìvotot.

Obrazloènie na Odlukata. "Od zakonski odredbi koi go regu-liraat pra{aweto na utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo na

36

dete rodeno nadvor od brak proizleguva deka na roditelite im e priz-nato neograni~eno pravo vo tekot na ìvotot da moàt da baraat utvr-duvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo bez ogled na vozrasta na det-eto, pa duri i da go priznaat so testament. Od druga strana, pak, deteto rodeno nadvor od brak pri utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~in-stvo e ograni~eno i toa moè da bara utvrduvawe na tatkovstvo, odno-sno maj~instvo do navr{uvawe na 21 godina od ìvotot.

Pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata zakonska odredba od aspekt na na~eloto na ednakvost i ramnopravnost vo odnos na koi istata i se osporuva so inicijativata, Sudot smeta deka treba pred s da se imaat predvid odnosite koi se reguliraat so Zakonot za semejs-tvo vo celina, a posebno odnosite me|u roditelite i decata, kade kako osnovni principi vrz koi se temeli semejnoto pravo se principot na ednakvosta i ramnopravnosta, principot na za{tita na interesite na decata i principot na za{tita na semejstvoto.

Imeno, Sudot smeta deka semejno pravniot odnos kako predmet na semejnoto pravo pretstavuva specifi~na pravna kategorija vo koja dominacija imaat li~no pravnite elementi, koi se sveduvaat na prava i obvrski me|u ~lenovite na semejstvoto i tie se javuvaat kako prava i obvrski od neimoten karakter (vernost, pomagawe, po~ituvawe i dru-go) i prava i obvrski koi se od imoten karakter (pravo na izdrùvawe me|u bra~nite drugari, kako i me|u roditelite i decata) me|u bra~ni-te drugari i me|u roditelite i decata, pri {to utvrdenite rokovi vo zakonot se me|a za zapo~nuvawe ili prestanuvawe na ostvaruvawe na utvrdenite prava, me|utoa tie ne treba da pretstavuvaat pre~ka za ost-varuvawe na odredeni prava.

So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj kaj institutot na utvrduvawe na tatkovstvo odnosno maj~instvo na dete rodeno nadvor od brak, deteto e ograni~eno da go ostvari ova pravo do 21 godi{na voz-rast vo odnos na roditelite koi toa pravo go imaat vo tekot na celiot svoj ìvot, Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost so na~eloto na ednakvost i ramnopravnost.

Ad. 21. So Re{enie U. br. 150/2003 od 24. 09. 2003, Sudot ne pov-ede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 240 st. 1 vo delot "20%" od Zakonot za slu`bata vo Armijata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 60/2002, 98/2002 i 25/2003). Soglasno ~l. 240 st. 1 od Zakonot, armis-kiot dodatok pripa|a zaradi posebnite uslovi vo slu`ba vo Armijata i se presmetuva vo visina od 20% od osnovnata plata spored stepenot na obrazovanieto i dol`nosta."

Obrazloènie na Odlukata. "Od sodrìnata na odredbite od ~l. 149 i 240 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedo-nija, se gleda deka so niv se predviduva armiski dodatok zaradi pose-bni uslovina slu`bata vo Armijata. A, tie posebni uslovi se odnesu-vaat za vr{ewe na rabota vo terenski uslovi; logoruvawe; trevoga; u~estvo vo voeni ve`bi; komandno-{tabni voeni ve`bi, instruktor-

37

sko-metodski, pokazni i sli~ni ve`bi; privremena dislokacija na vo-eni edinici i ustanovi; ga|awe; deùrstvo; ~uvarska slu`ba; straàr-ska slu`ba; rabota podolga od polnoto rabotno vreme vo rabotna ne-dela; no}na rabota; rabota za vreme na nedelen odmor i praznici utvrdeni so zakon; koristewe i prekin na godi{en odmor po potreba na slu`bata; nemo`nost da se izbira rabotno mesto i mesto na vr{ewe na slu`bata; premestuvawe; vr{ewe slu`ba vo site uslovi, kako i dru-gi vonredeni situacii predizvikani so potrebite na borbenata goto-vnost na Armijata. Od tekstot na ovie odredbi, navidum, kako da pro-izleguvaat isti zadolènija za civilnite i voenite lica, me|utoa, fa-kti~ki, odnosno vo praktikata sodrìnata na obvrskite e dijametral-no razli~na. Imeno, voenite lica ja pretstavuvaat uniformiranata struktura povrzana so oru`je i oruèno dejstvuvawe, dodeka civilnite lica ne se vooruèni i vsu{nost se vo usluga na uniformiranite lica. Od toa proizleguva deka sodrìnata na obvrskite na uniformiranata struktura e porizi~na i pote{ka. So drugi zborovi, spored Sudot, obvrskata vo posebni uslovi na voenite i na civilnite lica e ra-zli~na, poradi {to za razli~ni vidovi na obvrski, zakonodavecot predvidel i razli~na nagrada. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka so osporenata odredba od Zakonot ne se povreduva na~eloto na ednakvo-sta, zagarantirano so Ustavot.

Ad. 22. So Odluka U. br. 14/2004 od 16. 06. 2004, Sudot go ukina ~l. 14 st. 1 al. 2 vo delot "pri {to prioritet imaat nastavnici koi ì-veat vo grad, a rabotat podolgo na selo" od Kolektivniot dogovor za osnovno obrazovanie ("SV RM" br. 65/1995). Spored navedeniot ~len rabotnikot vo tekot na traeweto na rabotniot odnos, spored potrebi-te na procesot na rabota moè da bide rasporeden na drugo rabotno me-sto vo dejnosta koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka, kvalifikacija, odnosno sposobnost, me|u drugoto i ako rabotnoto mes-to na koe se rasporeduva rabotnikot e slobodno, odnosno uprazneto (pri {to prioritet imaat nastavnici koi ìveat vo grad, a rabotat podolgo na selo).

Obrazloènie na Odlukata. "Trgnuvaj}i od posebnoto ustavno zna~ewe i karakter na vospitnoobrazovnata dejnost, postoi ustavna mo`nost so poseben zakon da se propi{at uslovite pod koi moè da se izveduva vospitnoobrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, a vo tie ramki da se utvrdat i odredeni kriteriumi za opredeluvawe na prioriteti, me|u drugoto, i pri rasporeduvawe na rabotnik. Me|utoa, razgleduvaj}i ja osporenata odredba od Kolektivniot dogovor, faktot deka prioritet im se dava samo na edna kategorija na rabotnici, a toa se nastavnicite, a ne i na drugite profesii kako {to se stru~ni rab-otnici i vospituva~i, Sudot utvrdi deka so nea odredena kategorija na rabotnici se doveduva vo neednakva polo`ba {to e sprotivno na ~len 9 st. 2 i ~l. 32 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija.

38

Ad. 23. So Re{enie 107/2004 od 29. 09. 2004 Sudot ne povede po-stapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penzis-koto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 14/1995, 71/ 1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003 i 50/2004) spored koj, osi-gurenikot steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 go-dini ìvot (ma`) odnosno 62 godini ìvot (èna) i najmalku 15 go-dini penziski sta`.

Obrazloènie na Re{enieto. "Spored mislewe na Sudot utvr-duvaweto na popovolni uslovi odnosno skratuvaweto na godinite na starost na ènata rabotnik za ostvaruvawe na pravo na starosna pe-nzija e vo funkcija na ostvaruvawe na ednakvost so maòt, a ne deka maòt se stava vo ponepovolna polo`ba, odnosno deka toj e vo diskri-minirana polo`ba vo odnos na ènata. Spored toa, Sudot smeta deka so osporenata odredba spored koja osigurenikot èna steknuva pravo na starosna penzija porano od osigurenikot ma` vo su{tina se proklami-ra principot na afirmativna akcija, odnosno principot na pozitivna diskriminacija na ènata poradi {to ne moè da se postavi pra{awe-to za nejzinata soglasno

filozofija na pravoto (909)

Documents